I>opisi. Iz Ljutomera 24. deceaibra 1867. Ker hoceaio osaovati čitavnivo, Vas prosimo, oznaniti to-le: V a b i 1 o. Ta ia onkraj širokega morja slavai severao-aaierikaaski pisatelj, Jaaez Cooper pravi to-le 1831. leta: ,,Med vserai plemeaitiaii čnvstvi je ljubezen do svoje domoviae ia do svojega aaroda Baj bolj razširjena. — Mi v obče povsodobčudiijeiiio rnoža, kteri saniega sebe žrtvnje občeaiu dobru, ia brez usiniljenja prekljiajamo vsakega, kdor vzdigae avojo roko, bodi si pod kakcai god vzrokom proti svoji domoviai, ia rabi svoj talent proti deželi ia aaroda, kteream je naravno spoštuvaaje dolžau. Naj lepše aade ia uaj bolj poaosaa haeaa so izgiaola kakor sneg pred pomladaaskim solBceta, ako so se dolžila, da so iincna izdajalcev svoje domoviae ia svojega aaroda. V praveia doaioljubju je acka čistoča, ktera tudi n aj prostejšega človeka povzdiguje aad vsako vaiazano sebieaost k višim misliai. —- Tako rodoljubje iaia moč povzdigovaaja samega sebe brez vsake laešanicc mnazancga osobnega dobička." Telepe besede so bile pisaac pred 3(i leti ia še daa daaes veljajo za vse aarode, posebao pa za naš dozdaj tako zaBemarjeai ia zaaieevaai sloveaski aarod. — Prišlo je tako daleč, da so po vseh naših aiestib iB trgih ia tudi cclo po deželi siaovi sloveaskega aaroda svoj lepi jezik uaj bolj zaničerali^ iz običajev ia šeg svojega aaroda šale zbijaii ia se poaaiali s tera ia oholi bili zarad tega, da jib je tujec kakor božje voličke t svoje laace vkoval ia v svoj jareai zapregel. Mislili so ia še aiislijo semtertje domači siaovi sloveaskcga aaroda, da s tera naj veče junaštvo včiaijo, ako aa svoj aarod plujejo ia ma blato v lice inečejo. — Da to ne saie dalje tako biti, ako aečeaio, da aas ves svet ae zaaienje, spozaavajo možje, kteri iaiajo še kaj sloveaske čaati in spoštovaaja do saaiega sebe v prsib. — Napravile so se, iu napravljajo se še po vsi sloveaski deželi društva pod imenoin nčitalnice," kteriai je aaloga ia dolžaost aašema krasaemu preaiilemu sloveaskerau jeziku stare pravice ia aekdaaje spoštovaaje aazaj pridobiti ia priskrbeti. — Tudi pri aas v Ljutomern se bode sredi januarja 1868 leta po novi postavi čitalnica odprla, kjer bode postalo ogajišče za olikaaje doniačo besede, za izpeljevanjc.domačih veselic ia za čitaaje domačib knjig iu easopisov — Da bi cvetela, da bi aapredovala ia lep sad obrodila, treba jej jc izdatnc maogobrojae podporc. — Obračamo sc toiaj do vseb staaov aaj bolj pa do Vas, in o žj e kaiečkega staaa, da Vi, pri kteriii je šc Iepa sloveuska beseda ia šega čista in aepokvarjeaa ostala, v naj vcčcm številu kakor adje k čitalaici pristopitc. Kaj vsakdo pri njej vživa, ktere pravice ia dolžaosti iiaa, vidi se iz pravil. Toraj šc eakrat aa aogc aiožje, da sc doaiača stvar povzdigac! Matija Zemljič trgovec in graatai posestaik. Dr. Aatoa Kleaieačič fajmošter. Ivaa Vunaa sodar ia hišni poscstnik. Dr. Jak. Ploj, odvetaik. Ivan Kukovec, odvetaiški koncipient ia gruntai poscstaik. Ivaa Dragotia Haber, knjigovez ia bišai posestnik. Dr. Valeatin Zaraik. odvctaiški ikoacipieat. V Ljutoaieru, 15. decembra 1867. Iz Harlovca. (8c eakrat Dr. Viaeeac Klua.) Rekel sem zadajič, da pozaam aašega presrčaega ljubljcaca Ceaeta Kluaa kakor svoj stari klobuk od zuaaj ia od zaotraj. Povem Vam še to, da seai iz avteatičaib virov izvedel, da je aaš Ceae Klua zarad Ijubljaaskega bivšega ,,Sokola" Dr. Costa, ljublj. župaaa pri miaistru grofu Taaffeta naj bolj očrail; bil je še hujšiodIjubljanskihaemškutarjev. To je minister sam nekemu naših poslancev na Dunaju povedal. In kako se je vladal dr. Costa proti Klunu? Kakor seni pisal, bil je na svečnico pisani list zagreb. Slovencev štiritn slov. prvakom adresiran, to so bili dr. Bleiweis, dr. Toman, Svetec in dr. Costa. Bleiweis in Tonian, dobro vem, sta bila energično proti volitvi Ceneta, ali dr. Costa se je za njega naj bolj potezal iu jc tudi druge pregovoril, da so ga nied narodne kandidate vzeli; edinemu Costi izključivo se inia Klun zahvaliti, da je poslanec iu vsled tega ,,Sektiousrath" postal. Kako se je Cene Costi na to zahvalil, seni poprej povedal. — Tudi Ijubeznjivi Cene o Svetcu okoli po novinali trosi, da službo sodniškega svetovalca išče, — pa drugi poslanci niislijo, da itna v tej zadevi Cene prav, kajti Svetec neee te novir.c dementirati. Pa to ni nič novega za Ceneta, On je moral,v kakor sem zadnjič oraenil, 18dO. leta kakor rdeč radikalec v Švajcoodbežati. Od ondod je kmalu začel ministru Bacbu dopisovati in bil je ž njim v čudnib odnošajib, za ktere ni tu prostora, da bi jih potanko razkladal. — Na enkrat berem, inislim, ako se ne motini, 1857. leta v vee nadaljevanjih v nekdanji nLiteratnrbeilage" k _Wicner Zeitung" od našega učenega doktorja Cenetu članek pod naslovom ,,grad Rapersweil, nekdauji sedež habsburške biše v Švajci", v kterem je rdeči radikalec strž.šno vep roed noge stisnol in se tedašnji duiiajski vladi na vse kviplje neposredno prilizoval. Aha, sem si mislil to čitajoč: Cene bi rad nazaj v Avstrijo prišel in službo dobil! Nisem se zmotil, ker Cene je bil 3 mesce pozneje za gimnazialnega, profesorja v Zadru iineuovan.—Poznaru srenjam, ker se na Dunaju tako za Slovence slovensko postava prevaja; treba je le tirjati si pravice. Kdor bi slovenskega brati ne botel, naj pa pusti; pa zavoljo nekterih zagrizenili nemškutarjev ne more celi okraj trpeti. —• Od sv. Benedikfa \ slov. gor. smo dobili izvrstnega našege sadjo- in Drvanji sledeče oznanilo: svilorejca g. D. (Vsaki naroenik 0 o 1 n i k a od na Slov. Gosp.' ga že Ceneta čez 20 let, ali bil je točistovse eno: danes se kot zniivom enak, njemu je diletant na slovenskem gledišeu našcmu občinstvu predstaviti (kakor 1849 leta), jntri pa za spremembo v -Reichsratbu" Dežmana suplirati. — Ko sem bral, da je službo na dunajski trgovski akademiji tako ostentativno kakor mučenik (risuin teneatis amici!) pustil, vedel sem precej, da je to prevetrani lisičji manever Cene- bili se na to limauieo poli- pa žalibog nisem se zmotil, ker še v trgovski zbornici se iuu je eden naj pošte- tov, in jako sem se bal, da ne tiški šinkovci v Ljubljani vjeli, nej šib postal slovenskih možakov unieknol, da je Cene poslanec TL Pohorja dne 30. dec. — Slovenski župan, kje pa siV Željno smo pričakovali poduka, kako se ima po novib postavab županiti; zdaj snio sicer v ,,Novicab" brali, da je .sloveiiski žnpan" beli svet zagledal, samo v Maribor še menda ni priromal, ker ni duha ne sluha od njega, in vendar brez poduka, kake pravice in kake dolžnosti zdaj srenje imajo, ne moremo izhajati. Žalosten nasledek nevednosti so mnogi prepiri, ki so se vneli o priliki poslednjih srenjskih volitev. SreiijČani ne pozuajo postav, ktere jih zadevajo, in tako vsak svoje trdi, in nasleclek je jeza, prepir, tožbe in sovraštva. Od tega, da se malokje po poslavah županuje, da ni nobenih odborovih sej, nobenega računa itd. nečeni zdaj govoriti, — Pa mi bo kdo odvrnol, kako to? saj župaci dobivajo vse postave v državljanskern zakoniku (Reiehsgesetzblatt) in tako zamore vsak srenjčan lehko je brati in znati! To je sicer res, da župani dobivajo cesarske postave; pa kaj to pomaga, ker jih dobivajo — saj okoli Maribora— samo v ncmškem jezikn, kterega večina srenjčanov ne umi, in Kako pa to? saj za prevod vseh postav, zato tudi postav ne bere in ne pozna. Slovence sama vlada izdava avtentičen torej se tudi Slovenski srenjeani lehko ž njimi sozuanijo ? Res je to, da se izdaja taka prestava, pa okoli Maribora so pred nekterimi leti sarai župani prosili, ki so poprej vae postave v nemškem in slovenskem jeziku dobivali, naj se jim zanaprej pošiljajo postave samo v neniškem jezikn, češ da vsi nemški razumijo. Bodi si, da semtertje kteri župan nekoliko nctnški razumi, pa postava nisamo, za župane, ona je za vse državljane; vsi jo morajo poznati, ker se je vsem po nji ravnati; srenjčani na Slovenskem pa večidel samo slovenski znajo in tako se zgodi, da jim je vse neznano, kar se v deželi godi, ker nimajo postav v slovenskem jeziku. Zakaj sevpa je sloveuska prestava pri nas odpravila? Župani tega niso sarui izduhtali, marveč so bili od neke strani na to napeljani, češ da bo potein državljanski zakonik cenejši; zato 80 privolili, da se jim daje le 8amo netnški zakonik. Zanaprej vendar tako ne ujore ostati, da na škodi ne bomo. Naj tedaj nSloy. Gospodar" v imenu ^seh pametnih kmetov opominja srenjske odbore v Mar. okraju, da usta odpio in cesarske postave v slovenskem jeziku tirjajo; zakaj to ne dela ne krajcarja ve^ st"oikov ako svojo željo skorej naznani, dobi zaspomlad cepik (sušelkov, pelcnikov) žlahtnega sadja t.j. 5 do 10 niladik z slovenskinii inieni, brez plače, samo poštne stroškc bo iroel. Dalje dobi, če bi kdo želel jajčic (Seidengrains) zdravih sviluih goseuec, če se skorej oglasi; ker se kesneje bodo dalje poslala, in je gotovo zdravib težko dobiti. Kvintele velja 1 fl. 30 kr., lot 5 fl., ktere Lahi radi z zlatom plačujejo.