>W'r rnmsm / >x Narodna i Studijska Ivnj iz ni c a via Geppa, 9 TRIESTE iilllllllllllllL r-.^- »go, trimestna 350. mesečna 90 lir. Oglasi: LO ■K . -GLASILO AVTQNOMNE. TRŽAŠKE FEDERACIJE K. P,l, lllliiil Leto X, štev. 38 (512) TRST - PETFK 5. DECEMBRA 1958 rosemriDa štev. 25 Lir Za avtonomijo in demokracijo teh dneh se vrše v Rimu razgovori med de-'kristjanskimi veljaki in do o vprašanju avtono->e dežele Furlanija-Ju-krajina. V ta namen odšla v prestolnico tu-predsednik pokrajinske, sveta. prof. Gregoretti ‘fžaški župan dr. Fran- «delan je tudi vladni M za ustanovitev avto-Tne dežele Furiami a-iiska kraiina in osnu-statuta. ki naj ga ime-la dežela. Čim smo iz-Ioli za vsebino tega na-in osnutka statuta, a odločno povedali, da le moremo spreleti, saj $e z n'egovo uvedbo v Ivu ničesar ne sprem e-6' Avtonomna dežela zakonodajne oblasti, * prave avtonomije, de-C ki bi bila še nadalje, so doslej pokrajine, Eržena gospodovanju fektov. je popolnoma Ne. Taka dežela ne mo-•Riditi prav ničesar, ni-političnem, niti v gobarskem pogledu in ni- ško avtonomijo in zlasti za to, da bodo sprejete temeline zahteve Tržaškega ozemlja, kateremu je-treba priznati široko avtonomijo z zakonodajno oblastio v pogledu glavnih problemov na področju industrije, pomorstva. trgovine in v pogledu problemov slovenskega prebivalstva. Tudi v samih vrstah krščanskih demokratov v Trstu, v vrstah tukaišniih socialnih demokratov kakor tudi v vrstah drugih strank, sto bile izrečene kritike vladnemu, načrtu. V krogih teh strank so sestavili celo nove, več. ali mani bistveno pomembne predloge z zahtevami, ki izražalo zebe Trsta in se zavzemam za širšo avtonomijo v okviru dežele. * Po vsem tem ie mogoče skler-ati. da obstala, bol’ kot kdaj koli, široka razvrstitev. ki ie nakloniena avtonomni Trmšega ozem-1’H ali pot-raune. v okviru dežele Furlaniia-.Tuli'ska kraiina. katera nai ima posebni statut in katere "e v pogledu zaščite et- ' glavno mesto mora biti bh skupin, kar zlasti v<'nce živo zanima. Vse. tega, torci, vladni načr-še predvidevajo, temelino vprašanje, ki $edaj postavi'a — in ki Tiora postavljati z vso tostio — je v tem, da ^lovimo v novi deželi ansko avtonomijo naše, Gzemliu. Gre za široko °nomiio, ne le v unra-temveč tudi v admi-tfativnem pogledu. O-lfek statuta, ki so ga sedli vladni krogi pa je lya burka. Po tem osnuje zelo omejeno zakotna oblast deželnega N. Ta osnutek statuta drugim predvideva ^btip ohranitev prefek-ne predvideva nobene 'nomi le za pokrajine t’iti ne za Tržaško o-bje. tem stališčem, ki je *veno protiavtonomistič. znašala, soglašalo boli reakcionarne sku-'e krščanskih demokra-v Furlaniii. ki zahte-- tudi, naj bi bila prefica nove dežele Vi-!*’ in ne Trst. Trstu je osnutek viaria statuta povzročil fan odpor. Nuša Partije takoi po njegovi ob-• zavzela jasno stališče ftega. Poudarila ie po. po borbi za dejan- Trst. Tržaško ozemlje bo lahko doseglo to avtonomijo ako se bodo niegovi prebi. vaici živo zanimali sza to vprašanie. če bo vso iav-nost izpričale svojo voljo Obstala torej skupna platforma, nekak minimalni program v maksimalnih pozicijah strank, ki se skli-euicio na avtonomijo, na osnovi katerih ' se lahko razviie široka borba, ki je jamstvo za gotovo zmago. Zasedanje CK Komunistične partije Italije ♦ O pridobivanju mladine za socialistične ideale ♦ Močna partija in enotnost delavskega razreda sta pogoj za uspešno borbo za mir in demokracijo fp a teden je bila seja Centralnega komiteja KPI. Na dnevnem redu je bilo razpravljanje o vprašanjih bodočnosti mladine, o čemer je imel glavno poročilo tov. Ingrao, ter o vpisovanju v partijo, o čemer je poročal tov. Amendola. Tov. Ingrao je obširno obravnaval najrazličnejša vprašanja, ki so v zvezi z današnjo mladino, zaustavil pa se je zlasti pri razglabljanju vprašanja, ali je res, da se sodobna mladina navdušuje za neke vrste kvaltmkvizem. Poudaril je, da to ni res, kar i p je že pred časom poudaril tudi tov. Togliatti v nekem govoru, ki ga je imel v Bo. logni. Prav tako ni res. je poudaril govornik, da je mladina brezbrižna do po-li ličnih in socialnih borb, ki so v teku in da manifestira anarhistične tendence, pač pa je res, da si nekateri krogi prizadevajo. da bi jo usmerili v take tendence in da bi jo pripravili do brezbrižja v pogledu borb za socialne in politične pravice. Zato pa je potrebno vnesti v mladinske vrste novega borbenega duha za razvoj roizvajalnib sil. Poslav- lja Se zelo resno vprašanje: V Italiji je danes nad 2 milijona brezposelnih ljudi in okrog 5 milijonov nepismenih ljudi. Med nepismenimi je vsaj milijon mladincev od 14 do 17 leta starosti, ki se ne uči no,-he ne ga poklica. Zato se moramo vprašati, kaj bo v Italiji čez deset let V Vprašati tembolj resno, a-ko upoštevamo deistvo, da današnji italijanski vladajoči krogi ne kažejo nobene volje do tega. da bi se lotili reševanja tega perečega problema. Zato je no-trrmo, da se mladina bori za odpravo sedanjega stanja in proti konservativnim pozicijam, ki jih goji tudi fanfanizem. V svojem poročilu je tovariš Ingrao posebno poudaril pomen, ki ga ima pridobivanje mladine za socialistične ideale in zlasti kampanja za včlanjevanje v mladinsko komunistično organizacijo. \ ta namen j bo Zveza komunistične mladine organizirala po vsej Italiji teden za pridobivanje mladine za socialistične ideale, katerega končni cilj je pridobiti za ZK Ml 100.000 novih čl«- Podporne znamke Tudi kampanja za širitev podpornih znamk spada v tesni okvir kampanje za rekrutacijo in obnavlja, nje članskih izkaznic. Tudi v tem pogledu so bili napravljeni važni koraki na poti k postavljenemu cilju. Dosedanji rezultati so naslednji : Sekcija Barriera-Mitnica je prodala podpornih znamk za 27.000 lir, Milje za 35 tisoč, Magdalena za 10.000, Sv. Ana za 12.500, Tomažič za 10.000. Dolina za 1.900, Devin 600. Bončami 15.000. Curici 35.000, Sv. Jakob 10.000, Barko vij e 4.000. Rojan 4.000. i' Sola s 1300 učenci v plamenih Stavka delavcev CRDA Tržaškega arzenala in ladjedelnice »Giuliano" > Protest delavcev zaradi brezbrižnosti vlade P' Položaj podjetij 1RI v Trstu je zelo kritičen V ponedeljek jc nenadoma nastal velik požar v neki šoli v Chicagu, v kateri je bilo tedaj 1300 otrok. Nastala je velika zmeda. Kljub takojšnjemu prihodu gasilcev požara ni bilo mogoče pogasiti. Mnogo otrok je skočilo skozi okna, pri čemer sò številni dobili hude poškodbe, življenje je izgubilo 90 ljudi, med temi je 87 ctrok, 78 ljudi pa je bilo ranjenih, odnosno težje opečenih. Leta 1937 je v neki šoli v Texasu zgorelo 294 šolarjev, leta 1908 pa v Clevelandu 174 otrok in dva učitelja. Tudi ta nesreča, ki spada med najhujše tovrstne nesreče v ZDA je silno pretresla ves svet. Na sliki vidimo kako so si gasilci prizadevali, da bi zadušili požar. Žal je hii njihov trud neuspešen Delavske zadruge so še vedno v nevarnosti Odgovor nameščencev članu upravnega odbora Stopperju trgovinskih nameščen-*v. ki je včlanjena v CGIL ’lnj objavila daljše poro-v katerem odgovarja čla-Pravnega odbora Delavskih demokristjanu Stoppe-ki je pred nedavnim trdil u izmišljene vesli, po kate-faj bi sedanja komisarska va Delavskih zadrug strega tem, da tej delavski iv V| odvzame pravi značaj in ef ip da zmanjša njeno likanje. Poročilo Zveze tr-'b nameščencev CGIL je "''lo trditve Stopperja, kar ‘'•krepilo s konkretnimi do. . T tem poročilu je med lth rečeno naslednje : .iuljja 1953 je uprava Dejo zadrug sklenila zadevno ffo s «Federconsorzi« gle-btanovitve podjetja «Cen-1U o ». v kateri imajo De-? zadruge manjšino delnic. J. so bili nekateri delavci Teni iz Delavskih zadrug I fekaj jih je ponovno ah-Nin podjetje _ «Gentralvi- j no«. Delavske zadruge so po tej pogodbi prepustile svoje kleli novoustanovljenemu pod. jel ju e Centra Ivino». Nekaj podobnega je kmalu zatem bolela napraviti komisarska u-prava tudi z oddelki za prodajo sira, mesnih izdelkov in o-Ija. Da ni do tega prišlo se je zahvaliti posegu sindikatov. Lani je imela komisarska u-prava namen razpustiti zadružno pekarno. Tudi to so preprečili sindikati. Kasneje pa je prišlo do ustanovitve zadruge pekov, ki jo sestavljajo bivši nameščenci pekarne Delavskih zadrug. Letos je uprava Delavskih zadrug prepustila bivšim nameščencem 13 mesnic. Tako je o-Mala v sklopu Delavskih zadrug -amo še ena mesnica ! Pied dobrim mesecem je u-prava DZ nameravala oddati za-sebnikom v najem prevozno službo Delavskih zadrug, za kar ie imela že tozadevne stike z zasebnimi prevt>znj,šftimi, .pod- jetji. Iz tega je več kot razvidno, da nameravajo ukiniti avto. mdbileki park Delavskih zadrug. Ravnatelj upravnega odbora Delavskih zadrug dr. Petrini je izjavil, da nameravajo oddati Y « družinsko upravo» vse. one trgovine, ki imajo mesečno manj kot 1.800.000 lir čistega inkasa. Na podlagi rezultatov poizvedb, ki so jih sindikati iz. velili je sklepati, da hi- prišlo ppl tem v poštev okrog 80 odst prodajaln. f> bi do tega pišlo bi mnogo nameščencev izgubilo delo, saj bi na podlagi določil vsedržavne pogodbe, prišel v po-štev za vsako trgovino povprečno le po en nameščenec izpod 17 leta starosti. Taka je torej Stvarnost. Že iz teh podatkov je jasno razvidno, da so Delavske zadruge v resni nevarnosti. Da se ni ta nevarnost še bolj poostrila se je zahvaliti odločnemu in enotnemu nastopa prizadetih delavcev in posredovanju sindikalnih organizacij ter poslancu Videli ju, ki je ponesel ta reesen problem celo v rimski parlament. Zadeva Trevisan ^ Nove aretacije v Camporah Zakaj še ni prišlo do razprave pred prizivnim sodiščem ? Q zadevi Trevisan se je mnogo pisalo in govorilo že v preteklih letih, toda letos se je ponovno začelo govorili in pisali o njej. Do tega »>e j>rišlo potem. ko so v ponedeljek prišli v Čampore [tri Miljah nekateri policijski a-genti \ ciyilti in aretirali nekaj tamkajšnjih domačinov. Med aretiranimi so: Brupo Mauro, njegov oče Anton in Slavko Giacomin. Bruno Mauro je, bil skupno z očetom aretiran že leta 1946. kmalu poleni ko je hii umorjen zlatar Trevisan. Vendar pa je bil kasneje izpuščen. Takrat je bil star komaj 16 let. Našj bralni se gotovo še spominjajo, saj smo o tem mnogo pisali, da je policija kmalu po vrnitvi italijanske oblasti v Trst, a-: retirala skupina miljskih tovarišev, katere je obdolžila. da so zakrivili umor Trevisana. Prišlo je celo do nečloveškega ravnanja v preiskovalnem zaporu, kar so kasneje priporniki povedali na procesu. Povedali so tudi. da so zaradi mučenja priznali krivdo, katere pa niso nikoli zač grešili. Kasneje je prišlo’ do procesa, ki je trajal celili 50 dni. Končno so bili obtoženci oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov. Le trije izmed njih so bili obsojeni na nekaj let zapora zaradi «poskusa timore» Trevisana. E ako je, torej, propadla vsa goro-stastna montatura o zadevi T revisana. Proti tej razsodbi je bil vložen priziv. Čeravno je od tedaj poteklo že več kot petnajst mesecev, še ni znano, kdaj se bo vršila razprava pred prizivnim sodiščem. Kdo je odgovoren za tako zavlačevanje 't Poročilo tovariša Amendole Tov. Amendola je obširno govoril o problemih, ki so v zvezi z včlanjevanjem v Komunistično partijo. Zastoj pri pridobivanju novih članov za KPI, do katerega je prišlo leta 1955. je bil odpravljen v teku letošnjega leta, ko je bilo včlanjevanje v partijo opravljeno stoodstotno in ie bilo na novo vpisanih 112.000 novih članov. Komunistična partija je utrdila svoie poziciie tudi na političnih volitvah, saj je dosegla 6.700.000 glasov. Tudi širienje komunističnega tiska uspešno nart redu ie. V prvih 8 mesecih tekočega leta so v vsei 1 talili razprodali skoraj 3 m ili ione več časopisov in revii kot pa v istem obdo-hiu leta 1957. V volilni in tiskovni sklad ie bila v vsej državi nabrana več kot milijarda lir. Vse te številke zgovorno govore, 'la se komunistično gibanic ugodno razvila in na nredu »e. Komunistična partila ie učvrstila svojo vlogo tildi kot internacio-rialistična partila in kot enotna partita in je uspešno vodila enotne borbe delavskih množic ter se uspešno borila proti neo-reformističnim teorijam. Tod t potrebno je napredovati, potrebno ie partijo še bol’ učvrstiti. Zato se po-stavliaio pred partijo nove naloge tudi v pogledu uporabljanja metod pri voden iti organizaci’e. decentralizacije. dodeljevati ia novih nalog raznim partijskim komisija m, i funkcijam, ki jih imaio I sc L (-Ilc Itd. V tem pogle-j dii so bili opravilen! že važni koraki po VIII. kon-! gresil. To sc odraža zlasti ! na področju formiranja , novih kadrov in v kolegi al nem vodstu. Toda še marsikai le treba izpopolniti in izbolišati. Posebno važno je vprašanje sekcij, ki morajo ' postati prava središča političnih in borbenih pobud. Enotnost delavskih vrst Tov. Amendola je dal še poseben poudarek pomenu ideološke kampanje, ki mora tluino spremljati kampanjo za pridobivanje novih elanov za Partijo. Poudaril je tudi pomen velikih delavskih borb. ki so sedaj v teku v raznih predelih republike. Vsak u-speb delavske borbe pomeni korak nazaj za Fan-fanija, Fanfani si vsestransko' prizadeva, da bi vnesel v itali' iansko politično in gospodarsko življenje nove tokove. Prizadeva si. da bi med drugim tudi parlament spremenil in mu dat vlogo navadnega posvetovalnega. ne pa repre-j zentalivnega in delovnega organa. Te in druge namere ie treba preprečiti, kot se je pred leti preprečila uveljavitev sleparskega volilnega zakona, kol se je preprečila uresničitev načrtov, ki jih je pripravljal Scelba. Toda za to je potrebna najširša enotnost delavskega razreda. Brez uresničitve te enotnosti ni mogoče v Italiji, kot v nobeni kapitalistični deželi, voditi uspešne borbe za mir in za socializem, p roti zmanjšanju industrijskih obratox 1RI! Tako se glasi današnje geslo tržaških delavcev. In la nevarnost resnično obstala. Znano je namreč, da IRT oi vključila v svoj program največjih tržaških industrijskih obratov, kot so ladjedelnica Sv. Marka. Tovarna strojev, ladjedelnica Sv. Boka. železarna IL V A itd. Niso. torej. predvidene nikakršne investicije za te obrale in to za dobo štirih let. Ta teden se je položaj v ladjedelniški industriji še bolj zaostril. V nevarnosti se je znašla tudi la-djglnica Giuliano, kjer je zaposlenih okrog 300 delavcev. Večje število delavcev lega industrijskega podjetja so odstavili že pred časom in se danes nahajajo v zelo kritičnem položaju in brez vsake socialne zaščite. Tistim, ki delajo še vedno niso niti pretekli teden izročili zaslužene plače. Zaradi tega je prišlo tudi do stavkovnega gibanja. Resnost položaja je tem večja, ako pomislimo, da ta ladjedelnica ima možnost delovanja. Zagotovljena so tudi nova naročila. Indonezija je prav v tej la-djedelnici naročila gradnjo Štirih ladij. Toda z deli ne morejo pričeti ker prirna- Daues, v petek, 5. decembra ob 20. bo v Ljudskem domu v ttl. Madonnina 19 v Trstu javna konferenca o temi: »Rešimo naše tovarne" Govorili bodo : . poslanec VITTORIO VID ALI, predstavniki tovarniških delavcev ter nekateri pokrajinski in Občinski svetovalci. Na konferenco vabimo delavce in meščane. Po govorih bo diskusija. njkuje kapital za investicije. Sindikalne organizacije so že pred časom opozorile merodajne kroge na nara--čajočo nevarnost. Že pred časom so zahtevale od vladnih oblasti, naj bi se zanimale za re-'itev tega problema. Toda zaman. Zadele «o na gluha ušesa. Zato je FIOM proglasila za četrtek protestno stavko v vseli obratih CRDA v Trstu, Miljah in Tržiču. Problem bencina v parlamentu ^ rimski poslanski zbornici je ta teden precej raz. gibano življenje. Že prejšnji teden je Fanfani jeva vlada morala napraviti korak nazaL ko je izšla poražena iz glasovanja za nek zakonski predlog, ki ga je bila postavila v parlamentu. V teh dneh se je njena negotovost še povečala. Prav \ teh d nell je x teku v parlamentu živahna razprava o vprašanju cene bencina. To vprašanje danes živo zanima milijone italijanskih državljanov, katerim ni v scene, kakšna je la cena- St ai išče komunističnih in socialističnih poslancev do tega vprašanja ie. naj se bencinu zniža cena. Komunisti zahtevajo, naj hi to ceno znižali na 115 lir za liter. Izid francoskih volitev rezultat sleparskega volilnega zakona TJ utlnje politične volitve Frrneiji predstavljajo nadaljnjo etapo De Gaullpve a prizadevanja (in visoke finance ; ter velikih monopolov, ki ga podpirajo) za odstranilo de-mokratično-parlamentamega re* žima in dejansko . postavitev osebne di k tallire. Volilni izidi so rezultat pravcatega sleparskega zakona in umetne preureditve volilnih okrožij, ki sla bila namen znižati zastopstvo K PF v parlamentu. Po referendumu, ki je potrdil gallili*tičnd ustavo, je De Ganile odpravil' proporčni sistem in vzpostavil okrožno, uni-nominalno glasovanje v dveh iz. menah, ki je bilo v veljavi v Franciji od leta 1876 do 1881, od 1889 do 1911 in od 1928 do 1910. «Novi» zakon je določal. da morajo v vsakem okrožju stranke predložiti le enega kandidata in ne več liste: da mora hiti kandidat izvoljen v prvi izmeni z absolutno večino glasov (50 odst. in eden), kar «o dosegli le posamezni kandidati (1 komunist. 2 social d e-nuv rata. 3 radikalci. 8 demokristjanov. 9 gaullistov) in da v drugi izmeni zadostuje kandidatom relativna večina. Na ta način so se kandidati raznih buržoaznih strank in desničarskih skupin umaknili ter osredotočili glasove na gaul listi enega kandidata ali na kakšnega skupnega randidata proti komunističnemu. Zaradi lega so mogli biti izvoljeni predstavniki strank ali gibanj, ki so imeli v prvi izmeni manj glasov kot komunistični. Nadalje so pri določanju volilnih okrožji (65 namesto prejšnjih 544) sledili čisto političnemu kriteriju; Volilna o-k rož ja, ki so vsebovala' industrijska, delavska mesta in kraje. so razdrobili in njihove dele priključili pretežno kmečkim in buržoaznim sektorjem. Teoretično je bil vsak okraj razdeljen v določeno število vo- finančnega kapitala, spričo li In ih .okrožij po štev i hi prebi- valstva. toda zakon je določal, la mora inieti vsak okraj, brez ozira na število prebivalstva, dve volilni okrožji. To je bilo v korist manj obljudenim krajem a škodo industrijskih sektorjev, ki so že po tradiciji volili levičarske stranke in zlasti K PF. In končno, okrožja so bila razdeljena samovoljno, ne da bi se upoštevali geografski kriteriji ali upravne meje. Na ta način so nekateri poslanci predstavljali 70 tisoč, drugi pa do 120.000 volivcev. V dokaz sleparskega značaja tega volilnega sistema bo dovolj če navedemo le nekaj podatkov : s proporčniin sistemom bi komunisti, na podlagi t milijo-nov prejetih glasov imeli 88 sedežev namesto 10; Suostellovi gaullisti. ki so prejeli 188 sedežev. bi jih s proporčni m sistemom prejeli 106 manj. 1 o se pravi, da velja komunistični poslanec 388.220 glasov, gaulli-,stični poslanec pa 19.169. Pomemben je poraz M oli dovili socialdemokratov, vnetih }iod|K>rniko\ sleparskega zakona. s katerim so upali prejeli več kol sto sedežev v parlamentu. Dobili so jih pa le 40. d oči m bi jih po proporčnem sistemu. ki so ga sami pokopali, imeli 32 več. Tako je soeialdr-mokracija. glavni De Gaullov sokrivi*!-, plačala svoje izdajstvo. Po volilnih izidih v Franciji aj jc dosegla več kot 20 odst. glasov. Spričo temnih dni, ki se približujejo za francosko zgodo vi-spričo diktature velikega ah- solutne oblasti predsednika. nuna ihti. kot je De Gaulle, s poslušnim in brezmočnim parlamentom. se zalit čvrsto dvigajo, kot edini dosledni branitelji 'svobode, francoski komunisti : tevuriši Thorezove in Ducloso-ve partije, ki je dala v osvobodilni vojni 50 tisoč mrtvih, ki je rekla včeraj «ne» De G auliti in pravi danes «ne» fašizmu, ki predstavlja veliko upanje vstajenja demokracije in socializma v Francij. Pri francoskih volitvah jr Vfolletova socialdemokracija potrdila svojo vlogo stranke, ki izdaja koristi delavskega razreda iti služi veleburžoaziji in visoki financi, militaristom in reakcionarnim skupinam. Y Fran. ('iji sv je socialdemokracija, ki «e je trdovratno upirala enotnosti delavskega razreda, ki je stalno delovala kol činitelj razkola in podpirala sleparski zakon. politično kvulifieirala. Ona nosi glavno odgovornost za uničenje parlamentarnega režima in demokratičnih ustanov v i-monu protikomunizma. Poraz o-stalih levičarskih skupin, kot radikalccA in drugih, potrjuje, da se ni mogoče upirati fašizmu če se ne odstrani protikomunistični predsodek in misel borbe na dveh frontah, proti komunistom in proti gaullistom. Za naš položaj nam od francoski h volitev prihaja zlasti naslednji nauk : če hočemo p refi reciti. da hi tudi v Italiji postal parlament suha veja, da hi bila ustava le kos brez v rednega papirja, da se nadaljuje klerikalizaeija države in reakcionarno nazadovanje vlade, je potrebno pospešiti borbo proti antikomunizmu. mobilizirati množice v* borbah za demokracijo. za mir in gospodarsko obnovo. Zlasti pa jr potrebno i-tneti v vidu. ria jr enotnost delavskega razreda in okrog njega vseh demokratičnih sil* pri tern odločilni činitelj. Osnovni činitelj tr enotnosti pa je sodelovanje mrd komunisti in so-cialisti, Stran 2 DELO 5. decembra 1958 5. dec POLITIKA IN GOSPODARSTVO Za reorganizacijo našega kmetijstva Problem uveljavitve zakonov, ki veljajo za hribovita in pasivna podrcčja a Tržaškem živi danes približno 6.000 ljudi, ki so neposredno zaposleni v kmetijstvu. Še pred nekaj desetletji je bilo to število znatno večje. Znano je namreč, da je v zad. njem času marsikdo zapustil kmetijstvo in si raje poiskal zaposlitev drugje. Marsikatera družina se je izselila v daljne kraje. Tudi med omenjenimi 6 tisoč ljudi je mnogo takih. ki ne žive izključno od dela na kmetijah. Marsikdo prav za prav opravlja delo na kmetiji potem, ko je že opravil svoj delovni urnik bodisi v tovarni, bodisi pri kakem drugem podjetju in prav za prav opravlja delo na kmetiji kot nekak nameček. Zakaj vse to? Iz enostavnega razloga : v današnjih razmerah naši kmetje, ki skoraj v celoti spadajo med male kmete, ne morejo živeti le od pičlih dogodkov, ki jih nudi kmetijstvo. Toda tudi to je združeno z drugimi številnimi neprilikami. Povsem naravno je, da se kmet, ki dela tudi drugie, ne more posvetiti kmetiji tako kot bi se moral, zaradi tega je pridelek pičlejši kot pa bi bil sicer. Pri nas zavzema posebno vlogo tudi živinoreja. Naša zemlja je izčrpana in ako ji ne gnojimo, ne moremo od nje pričakovati kdovekaj. Umetna gnoiila pa ne morejo zado. stiti vsem potrebam, ki jih ima naša zemlia. Po d ruši strani pa so umetna gnoiila tako draga, da iih marsikdo ne more kupiti. Navedli smo le nekaj ligo to vi tev, ki pa same po sebi niso niti nove, niti nepoznane. Toda pri tem se nam nuino vrinia vprašanje. ali ie mogoče doseči ozdravitev sedanjega stanja ? Upravičene zahteve zgoniške občine Odgovor na to vprašanje je vsekakor pozitiven. Ozdravitev sedanjega sta nja je mogoče doseči, toda za to so potrebni, poleg dobre volje prizadetih kmetov, tudi radikalni u-krepi, ki bi jih morale povzeti merodajne oblasti. Treba bi bilo, torej, uveljaviti splošno in temeljito reorganizacijo našega kmetijskega ustroja. Eden izmed ukrepov, ki pridejo v tem primeru v poštev je uveljavitev zakonov, ki ve. Ijaio za hribovita in pasivna področja. Od teh zakonov bi imelo naše kmetijstvo mnogo koristi in s kmetijstvom vred vse trža. ško gospodarstvo, in, torej, vse prebivalstvo. Pred nedavnim je n. pr. zgoniška občina zaprosila, da bi ji priznali gori omenjene ugodnosti. Kot slišimo so ali pa imajo namen isto storiti tudi ostale občine našega Ozemlja. Seznanimo se, vsaj v bežnih potezah, s koristmi, ki bi jih od uveljavitve tega zakona imele naše občine. Predvsem bi bili zmanjšani davki. Na osnovi teh zakonov bi odpravili tako-imenovane superkontribu. ciie, ki danes v tolikšni meri tare io naše kmete. Danes plačujejo n. pr. mali kmetic na Krasu od 5 do 10.000 lir superkontri-bucij letno, srednji pa znatno več, nekateri celo do O revizionističnih stališčih ZKJ 40.000 lir na leto. Že to bi bilo precejšnjega pomena za naše kmete. Z denarjem, ki bi ga na tak način prihranili, bi si lahko j nabavili • potrebne stroje, bi lahko kupili umetna gnojila, si uredili gnojni-ke in sploh izboljšali svoje posesti. Druga važna korist, ki jo imajo prizadete občine od omenjenih zakonov pa ie v tem, da zakon predvideva gradnjo vodovodnega omrežia za namakanja zemljišč in da kmetic piarmelo vodo zelo poceni. Tn prav to bi bilo za na=e kmete izredno velikega po mena. Ta pomen bi bi! tem ve'-ji. ker bi Ialino na makali ne le obdelana po li a, vrtove in sadovnjake, temveč tudi travnike in celo pašnike. Odlomek iz govora, ki ga je imel tovariš Gomulka. v Moskvi Kako bi se uveljavili domači pridelki Upamo, da bodo jugoslovanski komunisti ponovno zavzeli svoje mesto v bratski skupnosti socialističnih dežel Tovariš Gomulka je med svojim obiskom v Sovjetski zvezi govoril med drugim tudi na nekem zborovanju v Moskvi. Zaradi tega sta buržoazni tisk in radio močno napadala govornika. Zato smatramo za umestno, da objavimo vsaj tisti del govora, ki je sprožil omenjene napade. V njem tovariš Gomulka odločno pobi ja revizionistična stališča in obravnava vprašanja, ki so v zvezi s programom VII kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Lega našega področja, neposredna bližina mesta, primerno podnebje, povsem jasno kažejo, da bi se namakanje zelo izplačalo. Tako bi naši kmetje v veliko večji meri lahko pridelovali zlasti povrtnino, katero bi ceneje prodajali na mestnem trgu. Domači pridelki, po katerih je vedno povpraševanje večje kot pa po pridelkih, ki jili uvozijo od drugod, bi imeli še to prednost, da bi bili vedno sveži in dobre kakovosti. Razen povrtnine bi lahko v veliko večji meri gojili cvetice, no katerih je v našem mestu vedno veliko povpraševanje. Z vzornim obdelovanjem zembe, z dobrim 'ino-eniem in seveda zadostnim namakan;em bi se obdelana površina lahko tudi zmanjšala in hi tako bila večja možnost za povečanje obsega travnikov in pašnikov in tudi pogozdovanja. V večii meri bi se lahko posvetili tudi gojenju živinoreje. V tem je torci reorganizacija kmetijstva. Omenili smo le dve vprašan ji, ki na povsem jasen in neizpodbiten način kažeta, kakšnega pomena bi bila za naše področje uveljavitev gori omenjenih zakonov. Razume se, da je razen teh še mnogo drugih ugodnosti, ki pa jih zaenkrat ne bomo še posebej naštevali. Zato je nujno potrebno, da se posveti mnogo več pozornosti vprašanju uveljavitve tel\ zakonov in sicer na celotnem področju Tržaškega ozemlja. «Kar se trne zadržani? naše partiie do programa H ga ie spreiel VIL kon «'res Zveze komunistov Ju goslaviie, moramo reči, d? so bila naša mišljen la s lem v zvezi močno kritična že tedaj, ko je bil osnu. lek programa prvič objavljen, že tedaj, ko ie naša nartiia mogla spoznati nie. govo vsebino. To je bilo izraženo v vrsti publikacij ■ n izjav vodstva naše partije. S-* pretino smo spoznali mišljenja drugih komunističnih in delavskih partii. še predno smo bili obveščeni o stališču Komunistične partile Sovietske -veze do osnutka programa Zveze komunistov Jugoslavije, ie naša partila skušala odvrniti jugoslovanske tovariše z napačne poti revizionizma. V ta namen emo poslali v Jugoslavijo dva člana politbiroja. ki sta predložila vodstvu Zveze komunistov Jugoslavije kritike naše partile glede formulacii programa, ki so bile še posebno v nasprotni s stvarnostio. zlasti pa v nasnrotiu z marksistič. no-leninistično ideologijo In naukom. Žal pa. ne ta rioekim ,n o iti ne tl nori na -i nockiicj. ki emo ijl| izvr !,U. da hj vplivali na vodstvo 7veze komunistov Jugoslavije in ga pripravil’ do tega, da opusti svol? napačna stališča, poskusi, k j nam iih ie narek oval? a«t-rbllenost za stvar socializma. za enotnost med narodnega komunističnega "ibanla. za okremfev fronte socialističnih držav v borb; za svetovni mir, niso imeli uspeha. Odnosi z ZKJ Vodstvo Zveze komunistov Jugoslavije je ostalo trdno pri mišljenjih, izraženih v programu in se ni premaknilo od svojih revizionističnih pozicij. Naša partija je likvidirala neutemeljene obtožbe proti Jugoslaviji, popravila je svoje napake v zvezi Značilen sprejem v Londonu Da svobodoljubno ljudstvo ni pozabilo na nemške imperialistične napadalce prav tako zgovorno kaže ta-le slika, ki je bila posneta med nedavnim obiskom zahod-nonemškega predsednika v Veliki Britaniji. Nova za-hodnonemška vojska predstavlja nevarnost za mir. Ta nevarnost je tem več j a, ker so to vojsko s podporo voj-nonetilskih dolarskih krogov oborožili tudi z atomskim orožjem. -------------Ž----------------------------------------- z Jugoslavijo, ki so nedvomno nastale v dobi, ki jo vsi poznamo, ter ie ohranila z Zvezo komunistov LigosJavi je dobre odnose, izhajajoče iz duha proletarskega internacionalizma. Mislili smo, da nič ne more preprečiti Zvezi komunistov Jugoslavije, da bi se povrnila v veliko skupnost komunističnih in delavskih partij vseh dežel sveta, da v novih pogojih ne bo zavrnila roke, ki je ponujala sodelovanje in ki so jo prožile te partije, da ho dejstvo, da smo smelo zavrgli žalostno preteklost prispevalo k nagli vzpostavitvi marksistično-leninistični h načel in proletarskega internacionalizma kot podlage delovania Zveze komunistov Jugoslavije in njenih odnosov z drugimi komunističnimi in delavskimi partijami. Tako naša, kot druge partiie so lahko golile to upanje, in tn tein bol ker ier vodstvo Zveze komunistov Jugoslavije iziavilo in tudi sedai neprestano izjavDa. da ga pri megovem delovati 'u vodi nauk Marxa in Lenina. Če so bila na"a upanja prevarana, če se ie Zveza komunistov Jugoslavije o-samil” od komunističnih in delavskih partij sveta, Praga 1939 ne pada odgovornost na nas in ne na naše partije. Krivda za sedanji položaj pada edinole in v celoti na J ugoslavijo. v»umja slika, ki zgovorno kaže, kako je češko delovno ljudstvo sprejelo hitlerjevske osvajalce, je bila posneta v trenutku, ko je prišla nacistična vojska v Prago, leta 1939. Stisnjena uporniška pest in klic : «smrt okupatorju» se je glasil «pozdrav» množice, ki jo je policija s silo zadrževala na mestnih ulicah. En sam marksistični in leninski nauk Sedanja doba. osamitev Zveze sedanja komuni- stov Jugoslavije sc zlasti po tem razlikuje od preteklih in starih perekanj, ko smo bili mi v občutni meri krivi. Obstaia samo en marksistično-leninistični nauk. Marx je bil samo eden in eden ie bil Lenin. In vse komunistične in delavske partije vodi niuu nauk. Pred letom dni je bila sestavljena izjava 12 partij socialističnih dežel v duhu tega nauka, kot vodič za na;e delovanje v sedanjem položaju. Če Zveza komunistov .) ugoslacije zavrača pot. po kateri korakajo vse komunistične delavske partije in čeprav š,- tako protestira proti o;,tožbam revizionizma, čeprav se sklicuje na odlomke misli, na ločene citate del Marxa ( N tf dal je vanje na 4. strani) Nemški militarizem predstavlja resno nevarnost za mir v Evropi Tržaški problemi v parlamentu f i p retekli teden je poslanec Vid ali predložil v parlamen. lu interpelacijo v zvezi z vprašanjem bencina, ki ga uvažajo imetniki obmejnih prepustnic, ki potujejo v Jugoslavijo z lastnimi avtomobili. Kot je znano določa 38. člen videmskega sporazum o obme i nem prometu, da imetniki nronustnie lahko uva-/aio bencin, ki pa mora biti v avtomobilskih tankih. Ta bencin ie popoln orna pro^t vsakršne carinske oristoibine. Dogaja pa se, da obmejni carinski organi cesto delajo ovire potnikom in Ja nekaterim, ki so se uprli ni a rali zahtevano carino, groze -z p n r*-vmi m postopanjem. Poslaltee Vi d ali ie v inter»»eb»-mii. ki io je pismeno naslovil mi ministra za finance in na nredse.dnika m» ni «trškega sveta, zahteval pojasnilo, kakšne ukrene nameravata uvesti, da bi se v- redu iz vai al člen 38. videro-cke«ra sporazuma o osebnem ob. metnem prometu. Naš poslanec ie nadalie skup. nei 7. nekaterimi drugimi komunističnimi poslanci predložil v parlamentu interpelacijo v zveri z nezakonitimi ukrepi, ki iih je pod vzel Tržaški Llovd proti pomorščakom ladij «Usodi mare» in «Piave» zaradi stav-ke. Omenjena paroplovno druž. ha je preprečila sindikalistom, da bi prišli v stik s stavkajočimi pomorščaki. Problem ,.Hudo leto“ Vprašanje ureditve zadeve «Hudega leta», ki zanima zlasti naše lonjerske in padriške kmete, je še vèdno odprto. Zaradi lego so se prizadeti kmetje zbrali v nedeljo na sestanku v Lori* ieriu, katerega so se udeležili tudi poslanec Vidali. občinska svetovalka M. Bernetičeva, predstavnik Zveze malih p°* sesinikov in pokrajinski svetovalec M. Grbec in tajnik Kmečke zveze inž. Pečenko. Ta se* «tanek sta sklicali Zveza malih nnsestnikov in Kmečka zveza 'a Trsta. Na sestanku so prizadeti obravnavali problem Hudega trta in iziavili, da so odločno nroli vsakršni razlastitvi. Ponovno so postavili zahtevo, naj se hm povrne škoda, ki so in utr-neti zaradi zasedbe zemlii«č tel rvrmdnrili. da so ta zemliišča te* riaia mnoeo truda predno s1' bila •iiiremenjena v rodovi tn1" travnike. Na 'ero -ostanku L bila ustanovi iena posebna komisija prizadetih, ki bo napravila potrebne korake pri merodajnih oblasteh. Tudi poslanee Vidali se je p“' novim zavzel za čimprejšnjo godno rešitev tega perečega prv-Ì hlema. Tozadevno interpelacij0 | objavljamo na drugem mestu. zad sopi »bleni »stani v skl Mike. tele tjina. (ot j listar r ini) l do tele. U a \ »ska »na »ti v dece; Od U! e bi or l k ki eie i schei riti, 't imel Ma ^ Militaristi in revanšisti še vedno sanjajo o velikem nemškem imperiju in podjarmljenju slovanskih dežel T) red dobrimi desetimi leti ju naneslo, da je bil pisec teh vrstic v nuernberški Pravni palači, kjer so tiste čase sodili ir •meli zaprte nemške vojne zločince. V komfortnih sobah so sedeli hitlerjanski bonci. Pogledal sem v celico Fridri-cha Flieka, topovskega kralja. Tam je stal pisalni stroj. Čuvaj »e bil v ameriški uniformi in poštljivo pojasnil : - Gospod Flivk piše memo- are. Dve leti nato je gruča fotoreporterjev srečala Flieka pred vrati zapora v bavarskem mestu Landsbergu. Memoari so bili napisani, a nad preteklost io potegnjena bilančna črta. Flick pa, ki se je vračal na tron ruhrskega samodržca, se je ob blagoslovu Američanov pripravljal nadaljevati «veliki biznes». Pred nedavnim pa je naneslo, da sem se znašel v mestu Esse-nu. V lem in drugih mestih Rubra se dvigajo v vis rdeče nnečne stavbe ravnateljstev in direkcij tovarn, ki prinadaio Fr id riditi Flicku. Tam v Ruhru «o nemški magnati premoga in iekla kovali orožje agresije, ki ie privedla k dvema uničevalskima vojnama, v Evroni. Sem v Ruhr so iz slovanskih držav nriganiali delavce, ki so živeli kot sužnji na hitlerianski robili. Dandanes je Ruhr spet portal kr» i burne delavnosti Fri-drich;t Flick» in drugih velekapitalistov. Zlati dež dolarjev ie oživel visoke peči in premogovnike. Tovarne spet izde-luieio proizvode, ki prinašajo baine dobičke lastnikom. „ Zla ti dež“ nad Porurjem Evo številke, ki dajejo predstavo o njeni kapaciteti: 21 milijonov ton jekla na leto, okoli L3U milijonov ton premoga, 1 mili i<>n avtomobilov na leto. Ru brski topovski kralji niso zgolj okrepili svojo oblast. S pomočjo starejših ameriških partnerjev so se lotili pri pravdanja atomskega biznesa. Proti koncu 1954 leta so v Zahodni Nemčiji organizirali društvo nod nedolžnim imenom :« Phy-■■'kalisehe stndiengesellschaft » Kasneje je bilo razširjeno in sedaj v njegov sestav spadaio predstavniki koncernov A F G, Siemens, Kru p p. «Farbwerke-Uodisi» in «Bayer» (dve zadnji družbi sta hčerni podietji vo-iaško-kemičnega trust a I.G. Far-henind us trie) in druge tvrdke. Vse «o se združile za atomsko proizvodnjo. Poleg tega je bila v Bonnu organizirana vladna «Na. cionalna atomska komisija» v kateri so predstavniki prav teh koncernov, med njimi tudi direktor tako vplivnega ameriške- ga podjetja v Zahodni Nemčiji kot je ESSO (Standard Oil) Končno pa so v bonnski vladi vzpostavili tudi ministrstvo za atomske zadeve. Zahodnonemški magnati se ne zanimajo samo za atomsko orožje, temveč tudi za rakete. Zaenkrat Bonn kupuje rakete v ?DA. Toda v bližnji bodočnosti •ih nameravajo proizvajati v Zahodni Nemčiji. Kol poroča hamburški časopis «Der Spiegel» nameravajo v ta namen združiti vsa podici ja za gradnjo letal Zahodne Nemčije v dve osnovni grupaciji : severno in južno. V severni bodo zastopani koncerni Kru p pa. Flieka in «Blom vnd Foss-a». V južni grupaciji na se bodo združile tovarne Heinkcl-a, Messerschmidt-a in Tunkersa. «Z združenjem treh ’vrdk na jugu republike pDe list ustvarjajo združitev takšnega obsega, ki je po mnenju izvedencev zadosten za ustvaritev bližnjih nalog letalske oborožitve». S pomočjo dolarjev so spet stopili na noge nemški baroni železa in premoga. To so tisti, ki ob vednosti in blagoslovu svojih ameriških partnerjev sili in Zahodno Nemčijo na ne varno pot. Spreminjajo jo v atomski arzenal NATO. Pod okriljem bonnskega orla Dolarji so se vsuli v Zahodno Nemčiio Voi po drugi svetovni voini. Prihajali so tja pod o-kriliem Marshallovega načrta. Okoli 3 milijarde jih je prišlo. Vpeliavali so jih v zahodno-nemško gospodarstvo v obliki zasebnih ameriških investicij in v obliki plačan j a po tajnih kup. čijali, ki so jih sklepati za hrbtom narodov nemški in ameriški magnati. Dandanes tretjina vseh inozemskih investicij v Zahodni Nemčiji pripada ameriškim monopolom. Te kapitalne investicije so povzročile porast predvsem tistih industrijskih panog, ki so vojaškega pomena, l. j.: naftne, avtomobilske, gumi iške in elektrotehnične. Tako je bila" restavrirana kovačnica orožja v dolini Beine, V Bonnski krčmi «Zur Tra lihe» vlada burno veselic. Med mizami se sprehaja «kraliica vina», zrak se stresa od krikov pijanih burgerjev, zdaj v enem, zdaj v drugem kotu zategnejo starinsko pesem o vitezih, ribičih in zlatolasi Lorelci. Na prvi pogled bi izgledalo, da se ie vsa la publika zbrala ob pri. liki kakšnega številnih praznikov vina. kakršne prirejajo v dolini Beine trgovci, da bi sn ra vi li v promet svoie vino. Toda takšen vtis je varljiv. Poglejmo boli pozorno na govornika v zelenem jnniču, ki se j c spravi! na mizo. Poziva «ne pozabiti nemškega Posen-a». — Vrnemo se tja! izjavlja v histeričnem tonu. V odgovor na to, je slišati tradicionalno trkanje s kupicami ob hrastove mize. Potem se gostje primejo za roke ter zibajoč se sem ter tja pojo «Deutschland. Deutschland liber alle»...» Poj o tiste vrstice iz himne, katere po vojni navadno ne izvajajo no uradnih ceremo-nijalih, vrstice o imperiju, ki ?e razprostira od «Maasa do Menimela ». Kaj je to? Prizor iz gledališke predstave o nemških militaristih? Prizor iz starega fašističnega filma? Ne, k> j c stvarnost. To ie Bonn leta 1958. Razglabljajoč o «nemškem Pose n u» imajo revenŠisti v vidu polj ‘-ki Poznanj. Zahtevajoč življenjsko prostranstvo od Maasa do Menimela mislijo na osvajanje sovjetske Pribaltik«' in fra n-foškega Elzaea. Mogoče so dogodki v krčmi «Zur Traube» zgolj epizoda? Ali pa bujni izpad nekolikih blaznežev? Ne, ti dogodki, ki so «e naslednic jutro spremenili v revanšistični miting pred bonsko žimanijo, niso epizoda. A govorniki v zelenih telovnikih niso nori 1 indie. Mitingi revanšistov, podobni bonnske-mu, potekalo od časa do časa tudi v drugih mestih Zahodne Nemčije, v Munehenu, Niirn-bergu, Hamburgu. Frankfurtu ob Maini. Prirejajo jih takozva-na «rojstva vzhodnih provinc». To so organizacije nemških veleposestnikov, junkerjev rn generalov, ki so bili pregnani iz Zahodne Poljske, Pribaltiku in Češkoslovaške. Uradne osebe jemljejo pod okrilje dejavnost roj a štev in pogostoma figuri-raju kot njih častni gostje. Preteklega marca je vlada Adenaurja zahtevala od Bunde-staga (zahodnonemškega parlamenta j pooblastila za atomsko oborožitev Bundcsvebra (nove zahodnonemške vojske). To je bilo točno četrt stoletja zatem, ko je Hitler zahteval od Reib-staga «izredna pooblastila». Tiste čase, pred 25 leti, se je nemški militarizem poslužil teh pooblastil, da bi pahnil Evropo v prepad vojne katastrofe. Podvigi poražencev Vzporedimo dejstva : atom- ske rakete v rokah ljudi, ki se ne razločajo z neumnimi pomisleki o osvajanju življenjskega prostranstva. Velikanska nevarnost se skriva v tem za usodo miru v Evropi. Tem bolj, ker nemški militaristi nameravajo nule kupovati nuklearno orožje. Kot je priznal obrambni minister v intervjuvu predstavniku londonskega časopisa «Dai. Iv Mirror», «situacija vselej ne ostane takšna», da bo Zahodna Nemčija povezana z uradno prepovedjo lastne nuklearne proizvodnje. V lisk so že prodrli sl uhi, da namerava jo preizkušati atomsko orožje v saharski puščavi. J tudi angle-ški laburisti, francoski radikalci in ministri za zunanje zadeve 6ežel Škedenjska livarna ILVA spada med najvažnejše industrijske obrate na Tržaškem. Tudi ta obrat Spada v okvir IRI. Tako vodstvo IRI kot vlada ne kažeta nobene volje, da bi ta industrijski obrat modernizirali in ojačili, čeprav ima vse pogoje za nadalnji razvoj. Poslanec Vidali je 16. septembra t.l. predložil v parlamentu interpelacijo v zvezi s perečim vprašanjem ogroženega industrijskega obrata. Interpelacije in predlogi komunističnih poslancev Objavljamo drugi del seznama interpelacij, resolucij in zakonskih predlogov, ki jih je v parlamentu predložil naš poslanec, tovariš Vittorio Vidali, bodisi sam ali pa skupno z drugimi komunističnimi poslanci. Prvi del tega seznama smo objavili v prejšnji številki. 7.10.: škamlihavjKib držav. Pod okriljem bonnskega orla spet bodejo kline revanšizma. Toda njih negujoči sadjar se moti, če meni. da bo nekaznovano kropil iz dolarske škropil niče to strupeno spodrast... f Konec prihodnjič) N. POLJANO' 7.10. : Interpelacija v zvezi s prepovedjo slovenskega govora in volilnega zborovanja na trgu Unità v Trstu. Interpelacija v zvezi z vprašanjem pokojnin tržaškemu učnemu osebju ( skujmo z drugimi poslanci). 8.10. : Zakonski predlog o razvoju industrije IRI v Trstu in na Goriškem. 16.10: Interpelacija o slovenskih učiteljih, ki jih je namestila bivša ZVI . 21.10. : Interpelacija v zvezi s problemom nameščencev INÀM. 23.10. : Interpelacija v zvezi z izjavami predsed- nika IRI (skupno z drugimi poslanci). 23.10.: Zakonski predlog o tržaških pomorskih progah. 23.10.: Resolucija o pokojninah pomorščakov (skupno z drugimi poslanci). 23.10. : Resolucija o ladjevju F1NMARE (skupno z drugimi poslanci). 23.10. : Resolucija o sporazumu za ribolov ( skupno z drugimi poslanci). 25.10. : Resolucija o priznanju Gvineje (skupno z drugimi poslanci ). 28.10. : Interpelacija v zvezi s prekinitvijo del pri obnovi tržaške železniške postaje. 28.10. : Interpelacija o socialnem skrbstvu za be- gunce (skupno z drugimi poslanci). 29.11. G Interpelaci ja o vprašanju bencina v zvezi s členom 38. videmskega .sporazuma 0 osebnem obmejnem prometu med Italijo in/Jugoslavijo. 29.1 L : Interpelacija v zvezi z nezakonitimi represalijami. proti stavkajočim pomorščakom ladij «Usodimare» in «Piave» (skup-no 7, drugimi poslanci). Sledijo še interpelacije o gradnji pontabeljske železnice, o položaju osebja Rdečega križa v Trstu-o prosti luki v -Tržaškem industrijskem pristanišč» in dve id ter pel a e rji o položaju Delavskih zadrug v Trstu. ';V 5 p« ) IZ! ja Š[l n« štl dr ') ol '). Vi «It Ržel ’lr6ic >-ani '"žel ’jan.: ^Pa ^Val 'Mva fifev. '1q 1 «gi Me[ trg, 'Mik -'fiČ. M« 'Mel Mito Mai Mei tipi Mei 5. decembra 1958 DELO Stran 3 Združeni zahtevajmo avtonomno deželo Furlanija-Julijska krajina zadnjem času razni ča. sopisi mnogo pišejo o °b]emih, ki so v zvezi Ustanovitvijo nove deže-v sklopu Italijanske replike, to je o problemih žele Furlanija-Julijska ajina. Kot je znano predvide-Ustanovitev nove dežele h republiška ustava, iub temu pa še ni pri-flo ustanov itve nove bde. Temu je seveda Ha \ veliki meri tudi Uska birokracija, ki je •na po svojem odporu uti vsakršni avtonomiji decentralizaciji. Od ustanovitve nove de-e bi Tržaško ozemlje, Kor tudi bližnje pokra-U;, ki pridejo v poštev, 'de mnogo koristi. Se sebej pa moramo pentiti, da bi od nove deže-imela koristi naša nabla skupnost, ki prebi- va na Tržaškem ozemlju ter v goriški in videmski pokrajini. 1 o pa seveda a ko bi pri ustanovitvi dc-: žele in pri sprejetju njenega statuta v celoti upoštevali demokratična načela o pravicah etničnih skupin. ki prebivajo v mejah Italijanske republike. O tem, kakor tudi o drugih vprašanjih, ki so v zvezi z novo deželo pišemo tudi na prvi strani našega lista, tu pa želimo naše bralce, zlasti tisie, ki še nimajo povsem jasnih pojmov o pomenu avtonomne dežele, seznaniti z nekaterimi važnejšimi vprašanji, ki so zapopadena v osnutku novega statuta, ki so ga izdelali in predložili komunisti. V ta namen objavljamo nekatera poglavja in važnejše člene omenjenega pred loga Statuta. Znano je, da so tudi nekatere druge politične skupine izdelale svoje o snutke statuta z novo de želo. Obstaja tudi tozade vni statut, ki ga je izdela la rimska vlada. Ti osnut ki statuta so v polnem na sprotju z osnutkom, ki so ga izdelali komunisti. To še posebej velja za našo narodno skupnost, kakor tudi za gospodarstvo Tržaškega ozemlja. Prav za prav je zlasti vladni osnutek tak, da bi ga bilo nesmiselno vzeti v poštev in uveljaviti. V omenjenem osnutku zaman iščemo postavke o avtonomiji, ki je potrebna za novo deželo in zato, da bi bodoči deželni parlament in bodočo deželna vlada učinkovito delovala, Z uveljavitvijo tega osnutka bi samo še povečali birokracijo in z njo tudi stroške, ki bi jih naprtili na ramena italijanskim državljanom. KULTURA I K ZAAKO ST Obletnici smrti dveh velikih mož iiiiiiiiiiiiiiiiiiiliii!iiiiiiiliiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiBiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirimiiiiii!!iiii!ii!ii!iiiiiiiiiiiiiiiiii]i:!iiimiiiiiiiiiiii :| inai ■ 11111.11111:1: r ► Te dni je poteklo 10 let od smrti nabrezinskega pesnika I. Grudna, 11. decembra pa bo poteklo 40 let od smrti našega največjega pisatelja I. Cankarja čl. 2 dežela obsega pokrajinska okrožja pienone, Videm in Gorico ter Trža-ozemlje. Glavno mesto dežele je Temeljne točke našega osnutka za deželni statut Prst naj bo glavno mesto nove dežele V' čl. 3 deželi je priznana enakopravnost •lnili in političnih pravic državlja-katere koli jezikovne pripadnosti, ditene so posamezne etnične in kul-(He značilnosti. čl. 5 pošlevajoč splošne omejitve, ki jih Uzuje čl. 1 in osnovna načela dr-!|>e zakonodaje,, ohranivši zakono-too pravico Tržaškega ozemlja, ima *ela zakonodajno pravico v nasled-h zadevah: otroški vrtci, osnovne in srednje šole. klasična gimnazija, vseučilišče, znanstvene, tehnične in umetniške šole. omejeno na pravice jezikovnih manjšin: K) deželne zveze in prevozi: 'I zdravniška oskrba:-) nadzorstvo bančnih zavodov, zavarovalnic in hranilnic: *) prehramba in razdeljevanje živil: 1 izseljevanje; 0 javne predstave, razvedrilne in športne ustanove; d socialna zakonodaja, delo, socialno zavarovanje in skrbstvo, spoštujoč minimum, ki ga določajo državui zakoni: ) obmejni promet; 'V vse druge zadeve, ki »o pretežno deželne koristi. Deželni parlament čl. 7 ,fiželni parlament lahko predloži fiicam želje in zakonske predloge, ie po dolgi in mučni bólezui prègiinutù' tovarišica- » 'K-.r-i>;if-; :> Malalan iz Trebč, Pohotnica je bila znana daleč naokoli, ne le l ot vzorna zena ir skrbna mati, temveč kot zavedna Slovenka in odločna ho dca, za, pravice delovnih ljudi. Znana je bila zlasti kot partizanko, ki je skupno z. vso družino, z možem in sinovi, v najtežjih dneh naše zgodovine, zapustila svoj dom in šla v gozdove, zato da je dala svoj delež v borbi za osvoboditev izpod fašistične tiranije. V tej borbi je izgubila enega iz med sinov in danes počiva na domačem pokopališču tik ob njegovem grobu. Številni borci s TržaŠkega ozemlja, s Krasa, Brkinov in Istre, se vedno radi spominjajo blage pokojnice, sai jim je bila v težkih časih, v borbah in hajkah ne le tovarišica, temveč prava mali. Zato po vsej pravici danes lahko re čemo, da je umrla partizanska mati. Po osvoboditvi se je pokojni č.a skupno z. možem in tremi sinovi vrnila domov. Z vso v ne mo se je, lotila njegove obnove, istočasno pa je požrvovalno delovala v raznih organizacijah in smo jo kot neumorno aktivistko še vrsto let srečavali na raznih sestankih iie le v Tieb-čah. temveč po številnih vaseh tržaškega Krasa. Povsod, kamor je prišla, so jo radi imeli. Komur je le mogla, je rada pomagalu. Obiskovala je bolnike. Za vsakega človeka je našla primerne besede. Žal pa je že pred leti začela pešati. Neozdravljiva bolezen jo je napadla. S kakšnim potrpljenjem je prenašala hude bolečine! Sele ko so bolezenski znaki postali očitni je kdaj potožila. Iskala je sicer pomoči, toda, žal, zaman. Kako je bila pokojnica priljubi jena je še enkrat pokazal njen pogreb, ki je bil preteklo "redo popoldne. Kljub zelo neugodnemu vremenu se je pogreba udeležila velika množica. V Trebčah menda še ni bilo takega pogreba. Nešteto šopov cvetja, številni venci, pevski zbor, godba, in pa stotine in stotine pogrebcev so bili izraz spoštovanja do pokojnice. Pogreba so se udeležili tudi predstavniki naše partije in Slovensko-hrvatske ljudske prosvete iz Trsta, zastopnice Zveze demokratičnih žena, zastopniki partizanskih organizacij in pred-! ar n iki N o od visite socialistične zveze. Tovarišica Marina se je v imenu partije, kateri je bila pokojnica tako predana, poslovila od blage pokojnice ob odprtem grobu. Z ginljivimi besedami je orisala ji jene vrline, čeprav je to storila z veliko muko; saj jo je vezalo veliko in dolgoletno prijateljstvo s pokojnico. Odda si, torej, draga tovariši csi Kristina. Legla si k počitku, Ti, ki nisi v času svojega življenja počitka nikoli poznala. Vedi pa, da Te bomo Phranili v trajnem spominu! Naj Ti ho lahka domača gruda! Težko prizadeli, družini pa nase na j gl obl je so žal je ! \ M. K. F. Bogateč iz Križa . 24. n o cembro je. v Križu umrla 72-Ietna Frančiška Rogatec, Poko jnica je bila znana kot »poštena in zavedna, žena« Kot taka je 1 ila zelo priljubljena v domači vasi. Pogreba. ki je bil pretekli torek, 'se je udeležilo zelo mno- • bo lindi. Med drugimi so bdi navžoc-j tudi predstavniki K P in Sili P iz Trsta Domača godba ie med pogrebom igrala žalne koračnice, pevski zbor «Vesna»" na je nred hišo žalosti in na pokopališču zapel nekaj ža-lostink. : Nai ii ho lahka domača zomba, žalujočim sinovom Ivanu. Viktorju in Ferdinandu, hčer: Justini, sestrama Mariu in I-vanki, snaham, nečakom ter o st ibrn sorodnikom pa naše naj globlje sožalje. Gomulka o revizionizmu (Nadaljevanj» z 2. strani) in Lenina, nè more spreme niti dejstva, da se je tako v teoriji kot v praksi postavila na revizionistična stališča. In revizionizem je karta, s katero računajo vsi sovražniki socializma, vsi reakcionarni in napadalni krogi v svo iih načrtih, da hi oslabili in razdvojili enotnost socialisti, enih dežel in vsega delavskega revolucionarnega gi-banja. Za nas je nepojmljivo kako da Zveza komunistov Jugoslavije ne opusti prej ali slej napačno pot po ka. Ieri danes hodi. Izkušnja bo vedno pokazala komu: nistom kaj je dobro in kaj slabo za socializem, za zmago tega skupnega, nad. vse plemenitega ideala vsega človeštva. Mi ničesar ne delamo, da bi poslabšali odnošaje med- Poljsko ljudsko republiko in Federativno republiko Jugoslavije. Nasprotno, želimo razvijati naše trgovinske odnose z Jugoslavijo na podlagi načel medsebojne koristi. Smatramo tudi za primerno medsebojno po-bliže spoznavati • življenje v obeh naših deželah. Upamo, da bo prišel čas, ko bodo jugoslovanski komunisti ir. socialistična Jugoslavija ponovno , zavzeli svoje meglo v bratski skup-1 eni deželi». nosti socialističnih dežel in' komunističnih in delav-stkili partij. Vendar pa mora takšna pobuda priti od jugoslovanskih komunistov samih. Socialistične dežele so zdrtv.ene ne samo po skupnem cilju gradnje socialjz-na in komunizma, marveč ludi po skupni ideologiji, po skupni marksistično-Ie-lini stični znanosti, ki raz-ivetljuje našo pot v smeri tega cilja. To ne izključuje, marveč vsiljuje sleherni partiji, da mora pri izvajanju v lastni deželi splošnih in obveznih načel marksizma-leninizma, formuliranih v moskovski izjavi dvanajstih komunističnih in delavskih partij socialističnih dežel, izdela, ti in izvajati takšne oblike in metode izgradnje socializma, ki so najbolj v skladu s pogoji določene dežele m so zato ludi najbolj učinkovite. Na la način bo mogla vsaka partija najbolj pravilno rešili naloge izgradnje socializmu tet istočasno obogatili izkuša njo mednarodnega delav, skega gibanja. Osnovno načelo politike naše partije je okrepitev enotnosti socialističnih dežel, enotno, sti našega tabora. To jamči in olajšuje izgradnjo socializma v naši, kakor tudi v vsaki drugi socialisti- „Zločin in kazen* na tržaškem odru or ki ju v članku «O lite» raturi» (1930), govoreč o naraščajočem vplivu Dostojevskega na zahodno evropsko kulturo, dejal: a Ra je bi bil videl ((kulturni svet» zbran okoli Puškina, ki vpliva na človeka psihološko zdravo in osvežujoče. Ne oporekam pa jeznemu talentu Dostojevskega, ker sem prepričan, da ta ruši «duševno ravnovesje» evropskega meščanstva.» Dostojevski j je v svojih delih globoko realistično podajal neizmerno trpljenje ponižanega in razžaljenega človeštva. živečega i eksploatatorski družbi, bil je mojster realistične tipizacije, uvedel je v literaturo nove socialne like, ostro je zastavljal pereča vprašanja dobe v njegovih delih glasno dom tema borbe med dobrim in zlim, ki je povezana s tèmo obsojanja starih avtoritetnih fevdalnih. socialnih in moralnih norm ter straha pred cinizmom in amoralnostjo, nove buržoazne družbe a zavračal je vsakršno realno pot borbe za rešitev človeštva izpod nasilja tedanjega ustroja. Ni uspel gledati i bodočnost z očmi vidca, zalo je smatral ta, prehoden moment, brezizhoden. Razumljivo, da naletimo tudi v romanu <(71orjn in kazen» ozirom a v Dardi levi draihótiza-ciìì dela na polno «tipično do-stojevsk'*» razdvojenosti junakov in n n n uh duševna proti -slov ja. Gledališki ansarribel je bil postavljen pred resno in težko nalogo, a prav vsi so jo odločno rešili. Gledalci so dne 2, d er ambra r Avditoriju z.'za-', ni manìe m in liubezniio sledili premieri jn dolgo ploskali -zelo dobri predstavi. Velika zahvala za uspeh gre režiserki J oželi’ Babiču ) 'ki je h arpionično pore. zal dovajanje in en obogatil z izdelanimi podrobnostmi. Scenograf Svefa Jovanovič je sceno sestavil zelo od pomirjajoče, rèo-li stično. lakonično in jasno in zal nam je ne le ogromno notranje bogastvo in širok igralski temperament, a nam je vsilil misel, da bi tudi Še več luh-ko zahtevali od ji jega - morda še več miselne koncentracije iji postopnega razvoja igranja samega, kar bi mu najtireč tuli olajšalo izvedbo tako napor-ne vloge. Rado Nakrst je v vlogi preiskovalnega sodjiika Porfirija Petroviča znova potrdil svoje nrizJiane in cenjene igralske sposobnosti. Logični uni Por-fin ju je pred nami nenavadno jasno in virtuozno Jianašal ne-ZJiosne muke Razkolnikova, ko se ie ta boril s svojo vestjo, st jo. Julij Guštin nam je podal tako iskrenega, tonleaa in živega dijaka Rammlhina, da medimo. da ie bila to ena njegovih najboljših vlog. 7‘do dobro Je podala Miro Sardočeva krasen . lik Sonje, Marjji el ad ove hčere, Posebej jP pobu daril a tragi-'nr podobo J{aterine lvanovne Štefka Drolcema. Stane Starešinič je bil zelo dober' Svidrigailov. TNav tako sta se nam z globokim in. jasnim poda ja njem za vedn o vtisnili v spomin Jožko Lukež kot Marmeladov in Justo Košuta kot zdravnik. Pohvaliti moramo tudi ; Bog. dano Bratuževo . Dunjo. Leli Npkrstovo - Raskolnikovo ma-'er. Modesta Sancina - krčma-'Ja, Silviia Kobala - jiataŠaria, Staneta Raztresena - gosta, Jo-nna Fišerja . pijanca. Danila Turka - koči ar a, Nado Gabrijel-čičeiio - poulično pevko. Antona Požarja - stražnika in Edvarda Martinuzzija - čudnega Človeka. Naj omenimo še. da je bila tramatizacijn Di na Dardi ja i** s pesna, ko imamo predi id. da se jii lahko uspešno odreči mnogim «vabam» izvirnega dela: Dmniatizdciia zveni enotno Ji ri- izgubila karakteristike iz- ZA TEDEN DNI Petek, 5 : Saba, Uroš Sobota, 6 - Miklavž, Nikoslavfl Nedelja. 7 . Urban. Slada j Ponedeljek. 8 - Marija, Deva Torek, 9 . Peter, Savica Sreda, 10 - Melhiad, Smiljan Četrtek. 11 - Damaz. Dobromil RADIO ODDAJE PONEDELJEK: 22.30 Oddaja za najmlajše : S. Kregar: «Zlata ribica» Igrajo elani Radijskega odra. vodi ViH C.ekuta 13.30 Glasba po željah - 16-Koncert altistke Marije . Bitenčeve -16.30 I. N. Tolstoj : «Kjer ljubezen, lam Bog» Prevod in radijska priredba F. Milčinski-Igrajo člani Radijskega odra • 19. Pisani balončki, radijski tednik za riajmlajše - 20. Športna tribuni r prijetnih barvah. Nadvse ie virniku samega. Delo je zelo vredna pohvale scenska glasbo j [infilzala publiki tudi čilanje Pavlota Merkuja, ki je v zelo reJU-j nn>rì dn prinesel uspehu. Na iverjo težo -predstave je prav gotovo nosil Miha Baloh c' vlog} Razkolnikova. Kič smo :e odpravijali na predstavo, smo ‘o r rjiisJih spraševal i ali, ho Baloh los resnim težavam, ki so pred njega postavljene? Toda nas je resnično razveselil : poka. monologov, ki se jih v igri ne pogreša. -Edina pomanjkljivost, ki bv-jo omenili, se nam zdi odsotnost Luži na. Prav ta namreč, in nezadosten poudarek gotovih jpamecfov žal osiromašita pred. stavo l\rilikj Dostojevskega do buržoazne družbe in njenih predstavni k ov.. S. g. A: VABIMO VAS na plesno veselico in miklavževanje ki bo v soboto, 6. decembra od 21. do 2. ure v novi dvorani Ljudskega doma v ul. Madonnina 19 v Trstu Igra! bo orkester PRT GRRNRR s sodelovanjem solistov M klavž vas bo osebno obdaroval Dvorana je ogrevana Postreže vam prvovrsten bar in buffet 24. in 31. decembra PLESNA ZABAVA DO ZORE V društvenem baru se sprejemajo prenotacije miz : TQREK;: 13,30 Glasba po želi ah - 18. Z začarane police : Edvard Martinuzzi «Napitnica» - 18.10 Koncert Orkestra Tržaške Filharmonije dirigira Luigi Teff itilo - 19. Utrinki iz znanosti in tehnike - 21. Obletnica tedna : «Ivan CankarslOlefnica smrti» - 21.15 Zbor Slovenska Eilhnfitumije. SÈÈDA : 18. Radijska uni- verza : Gustavo Colonnetti : P°* menki o avtomatizaciji : «Strokovna prekvalifikacija . dela'7' cev - 19. Zdravstvena oddaja * 21. «Saj ni zares», igra v treh dejanjih, ki jo je napisal Luigi Pi ran deli f ČETRTEK: 18. Z zičarane police : Ivanka Cegnar : « Mhn' ček, mlinček melji mi» - 19-šnj a i,n vzgoje - 21. Charh-Chilton : «Potovanje na mesec» 6. slika. Igrajo člani RO. PECI trajni goreče, termične, na premog-drva, plin, tekoči plin, električne na drva, mešani na plin >Trva, električni, -itd. priznanih znamk Zoppas, Triplex» . Fargas itd. GOSPODINJSKE POTREB* SCINE V SPLOŠNEM PRI KERŽE’ TRG S. GIOVANNI 1 PradEja tem m oteHe POTROŠNO Pred n o se odločite za nakupe in v vašem interesu, obiščite ZAD R U G O «LA TRIESTINA Dl ABBIGLIAMENTO» TRG PONTEROSSO ► velika izbira oblek, št 2/1. nadstropje PERILA IN ČEVLJEV TELEFON 36-860 PLAČ « L N E OLAJŠAVE Pri takojšnjem plačilu to % popusta i " •: 2 PETEK: 13.30 Glasba po željah - 18. Radijska univerza : tvan Artači Življenje starih Egipčanov - 19. Zora Tavčar* Rebula ! Obisk sv. Miklavža», [grajo člani Radijskega odra • SOBOTA : 15. Igra harmonikar Rajmund Hrovat - 18. Oddaja za najmlajše: Božena Nemeova :, «Babica» - 19. Sestanek s poslušalkami - 20.40 Folklorni ansambel «Veseli planšarji» NEDELJA : 9. Kmetijska oJ-daj a . 13. Kdo. kdaj, zakaj.-Kronika sedmih dni v Trstu -13.30 Glasba po željah - 15.40 Zbor «Igo Gruden» iz Nabrežine - 17. «Pop Čira in pop Spira», veseloigra v 5 dejanjih-ki jo je napisal S." Sremac. Igrajo člani Slovenskega Narodnega Gledališča v Trstu, vodi J-Luké! C akl bi •vetu, 'očju. Naš; los dv mladi dale r mika ] Talija ‘aslugi •e mi 'vet. Obe tioč p Korber '1 ita tic v ] Pvogra 'e je Volivci %lo Piraja levan; Podeži •ečjim l*anje iTedna "jihov °krog 'oda i Ita ,|tega Part vet ^oč p i°spod ’ta, za 'ošitev 'itev Partija ^orb i Rorij z ‘«boliš 'V de Ivužin !fle fa: ^ovet j "alu i, Njed, •cito 1 Raičev , arku 'kah. Brez '“tiran "rani vse 'o in s ‘go d !°bna edno 'a dos ’^raml ov in “rstva za 'Lde i Vklj "« sila akcij "osebn 'otnun Por dosi očejo “rnikt 'jihovi lalije "svebo, 'olih 'opubl '■onih iyarn v vlač ^ičen °roži ‘Podan Po : ?f°test te •loy p° a se j !>ičil lf*ke, ‘‘"»Irai L vs ,žaški 1,0 več 'življa /ji. k: , ttiun V Za % in V te; «Voj, °va j vlož i.’ Por Mstv, . Velil !Na je izl je ?9q r' ib o m Gre 0 1 ''one a61«