s,* AND 'u-itlce G/IM—HOME Serving Chicago, itilwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, NO. 36 SLOVCNiAN ^ u u v ^ ^ ( ^ , t ^ TO. . MORNIHG N€WSPAP€S Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indiana poll*, Florida, Phoenla, *ly, Pueblo, BockSpring* CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING. MARCH 9, 1976 LETO LXXX — vol. LXXX LR Kitajska objavi gram Predsednik Hita Kuo-feng’ je objavi! obsežen 8-Ietni gospodarski program ter vzpostavo reda v šolah, tovarnah in kolektivnih gospodarstvih. HONG KONG. — Načelnik Komunistične partije Hua Kuo-feng je ostal predsednik vlade kljub ugibanju nekaterih pred zasedanjem. Narodnega ljudskega kongresa, da bo to mesto prepustil prvemu podpredsedniku vlade Tengu Hsiao-pingu. O zadnjem splošno sodijo, da u-P^avlja in vodi Kitajsko'. Hua je na zasedanju Ljudskega kongresa v dolgem govoru obrazložil 3-letni gospodarski Program in objavil obnovo reda v šolah, tovarnah, pa tudi v kolektivnih gospodarstvih, na deželi- Posebni revolucionarni odbori, ki so nastali tekom proletarske kulturne revolucije kot nje-n° orodje, so bili ukinjeni. Program, la naj bi kil izveden v letu 1985, predvideva zgradijo 120 velikih industrijskih, na-Prav, med njimi 10 železarn in jeklarn, 9 drugih obsežnih kovinskih podjetij, 3 premogovnikov, 10 novih oljnih in plinskih P^j, 30 novih, elektrarn, nove železnice in 5 novih pristanišč. V vsakem od 3 let naj bi vred-r^ost industrijske proizvodnje Porastla za lOL. poljedelske pa . Kitajska v preteklih letih n’ nikdar dosegla take gospodar-ske rasti. Hua sam je to priznal, Pa je počasno gospodarsko • rast ■*n celo njeno nazadovanje pripisal sabotaži “tolpe štirih”. Povečali bodo zunanjo trgovi- 110 s povečanjem izvoza indu-Hnjskih izdelkov in rudninskih Produktov. Zavzeli se bodo za nitrejši razvoj lahke, potrošniške industrije ter za dvig živ-jenjske ravni prebivalstva. Kongresu je bila predložena v odobritev tudi nova državna u-Hava, ki jo je ta sprejel. Pomeni V ^avnem povratek k trdnejši 111 učinkovitejši javni upravi in vodstvu države. Zadnje vesti Energetski program odobren pred potjo „ Carterja v tujino ^Washington, d.c. — Zvez- 1 tajnik za energetiko James c lesinger je dobil nalog, naj oskrbi, da bi (bil predsednikov nergetski program rešen iz esc konference Kongresa ter a Poti v odobritev v Kongresu, orP t10 k° Predsednik Carter se na obisk v Latinsko Ame-riko in v Afriko. .j.,e Predsednik ZDA ne more azati, da so ZDA odločene neSno cmejiti potrošnjo uvože-,0f ol-ia in odločno stopiti na L neodvisnosti v oskrbi z ener-°, bo težko mogel pozvati Ve-zuelo in Nigerijo,1 naj ne vi-dta cen olja. 2a zaščito želv velikank jateASHlNGTON> D a ~ Pri- Se J1 narave pozivajo ZDA, naj gov amej0 2a nrednarodni do-kan^ u- Varovanju želv veli-i ki so nekdaj v milijonih Ve ale Clb tihomorski obali Se- staiairYAm!rike’ ki pa sedai P°' redkejše. ^ Antenski prerok okob111^ oblačno s temperaturo Padavin č Pi3 C)‘ Verjetnost ■i0% 6Z dan Pon°ei okoli WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je ob sprejemu predsednika Jugoslavije pou-‘ daril pomen te v odnosu sil v Evropi in odločnost ZDA podpirati njeno neodvisnost. Tito je včeraj tia vprašanje, če želi za neodvisnost Jugoslavije kako večje in močnejše zagotovilo ZDA, odgovoril, da ne.' HQNG KONG. — Poskus ugrabitve potniškega letala na letu s Tajvana se je končal s I smrtjo ugrabitelja in z ranit-j vi jo pilota in njegovega pomočnika. Letalo je srečno pri-j stalo na letališču Hong Konga. PARIZ, Fr. — Volivni boj v narodno skupščino■ gre h kraju* in levica še vedno vodi po podatkih zadnjega povpraševanja z okoli 6%. V nedeljo | bo prvi del volitev, ko bodo volivci izbirali meti kandidati vseh strank, nedeljo kasneje,1 19. marca, pa se bodo odločali med kandidatoma, ki bosta dobila največ glasov pri glasovanju to nedeljo, 12. marca. KAIRO, Egipt. — Predsednik Anvar Sadat je dejal, da je prišel čas, da predsednik ZDA nastopi odločno za rešitev, spora na Srednjem vzhodu.' Pomožni državni tajnik A. j Atherton je včeraj končal svoje posredovanje na Sred-j njem vzhodu in se podal do-iriov, ko mu ni uspelo doseči sporazuma med Izraelom in Egiptom, o načelih, po katerih naj bi skušali doseči sporazum med Izraelom in Arabci. JERUZALEM, Iz. — V javnosti in v vladi še ni končana razprava o tem, ali naj se Izrael odloči za mir z Arabci in jim vrne v vojni junija 1967 zasedeno ozemlje, ali pa naj to obdrži in “pozabi” na mir z Arabci. WASHINGTON, D.C. — Izraelski obrambni minister Ezer Weizman, ki je prišel sem na razgovore o obsegu vojaške Rodezije! napadli gverilce v Zambiji vojaške pogodbe, veljavne za deset let, je zagrozil predsed-J niku svoje vlade Begina v R0({ezjjske vojaške Stle SO Jeruzalemu, da bo prekinil j udarile preko meje V svojo pot in se vrnil domov, i Zamliijo in uničile tam o-če bo vlada dopustila ustano-j porišee črnih gverilcev, vite v novega izraelskega na-j SALISBURY, Rod. - Rode-selja na zasedenem ozemlju v zijsjca vlada je priznala pretekli njegovi odstonosti. Zasedeno torek, da so njene oborožene si-ozemlje spada pod upravo je ucjarjie preko meje v Zambi- vojske, torej obrambnega ministra, in on je pred svojim odhodom odločno prepovedal ustanovitev vsakega novega naselja. Zagovorniki ustanavljanja novih naselij so hoteli odsotnost Weizmana izrabiti in ustanoviti novo naselje, kar pa je končno Begin onemogočil. jo in tam napadle oporišče črnih gverilcev Joshue Nkorna. Najmanj 33 naj M jih pokončali. Rodezijske sile so imele samo e-nega mrtvega, pravi uradno poročilo. j Rodezija je'objavila poročilo o vpadu v Zambijo nekaj ur potem, ko je Zambija objavila, da J so rodezijske oborožene sile pre-BEJRUT, Lib. — Vodilni nas- šle. neizzvane reko Zambezi in protnik Yasera Arafata 43 let naPai. CixAiK AVE. — 431-0628 — Cleveland, Uhio 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher Nubiisiied daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year. Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio m No. 36 Thursday, March 9, 1978 Mednarodna politika stvarnosti Združene države so se v preteklosti in se v sedanjosti v svoji mednarodni politiki rade sklicujejo na nače a, na ideale, poudarjajo vztrajno, da je cilj njihovih naporov v svetu razširjevanje in utrjevanje svobode, prav posebej človekovih pravic. Predsednik W. Wilson je ob koncu, urve svetovne vojne navedel kot smoter ZDA znanih 14 točk med katerimi je bila za Slovence posebno vazna Pravf poiomi a.. toda nas Zdm o pravici samoodločbe narodov. Tekom diuge svetovne ’ ^ Koledariu izselien- vo ne sta F. D. Roosevelt in W. Churchill objavila znano fkf ““J “arju Izseljen Atlantsko listino kot smoter in temelj ureditve sveta po zmagi nad osjo Berlin-Rirm Predsednik J. h. Kennedy je zatrjeval svetu, da ZDA ne bodo varčevale ne s sredstvi ne z napori ne z znojem in ne s krvjo pri obrapibi svobode, ki jo ogroža komunistična napadalnost. Vse to so bila načela in smotri, ki jih je svet sprejel Stvarna politika je politika moči, trdne volje in od- razmerah na Koroškem, o neiz-ločnosti. “Si vis pacem, para bellum!” so rekli stari Rim- polnjenem 7. členu državne poljani pred dva tisoč leti in to velja danes prav tako, kot godbe in o novem lanskem ju-je tedaj. Zdi se, da se predsednik Carter in njegovi sveto- lijskem zakonu o zaščiti manj-valci v Beli hiši, pa tudi Kongres te stare resnice ne za- šin v Avstriji. Konferenci je bil vedajo. Če se jo zavedajo, se je ne držie, ker se jim zdi predložen poleg spomenice ob-predraga. Spoznali bodo in z njim vsa dežela, da je za- sežen dokumentarni material, nemarjanje te resnice nevarno in hudo drago, dosti draž- Cas je že, da bi Korošci nekaj je kot njeno Upoštevanje. naredili na mednarodni bazi in da vidijo, da bodo le to imeli, kar bodo sami dosegli. * Od 26 slovenskih, Korošcev, ki so bili aretirani ob “heimat-dienstovskem” zborov anju v Škocjanu, se jih je 20 pritožilo na ustavno sodišče na Dunaju. Desetim je sodišče dalo prav, za drugih deset pa je odločilo, da je bila aretacija upravičena, vendar je orožništvo s sedmimi ravnalo “na nedopusten način”. Koliko je ta razsodba zalegla, Zaželjeni mir vedno spet mo-'pove dejstvo, da je bil nadpo-tijo naši nasprotniki. Tako so ročnik, ki je takrat tam pove-pristni vandali prerezali na Ijeval, sedaj povišan v stotnika! pustni torek okoli polnoči pred “Take stvari so bile prav pogo-neko slovensko gostilno v Pod- ste že v času nekdanje monarhi-juni petim avtomobilom (lastni- je in so pripomogle k njenemu ki so bili seveda zavedni koro- razpadu.” Tako zaključuje “Ka-ški Slovenci) vse gume. Policija toliški Glas”. Rož, Podjuna, Zilja,.. CLEVELAND, O. — Samo nekaj za dodatek. Ameriška Domovina, prav tako Katoliški Glas sta objavila pismo dr. Petra Urbanca Jožetu Hartmanu, predsedniku komisije za izseljeniška vprašanja pri vladi Slovenije in članu glavnega odbora Slovenske izseljenske Matice. Kot je znano, je Slbvenska narodna podporna jednota v letu 1977 organizirala koncert koroške Danice po Kanadi in ZDA. Milo rečeno, organizacija je bila Jože Hartman je tisti tovariš, ki je napenjal vse sile, osebno interveniral in grozil posameznim članom Gallusa iz Celovca, da ne smejo v ZDA, ker gredo Gallus iz Celovca, mešani zbor gimnazije, gospodinjskih šol iz Št. Jakoba in št. Ruperta itd. storilcev ni mogla izslediti! Prav tako so neznani storilci (?) namazali hišo zavedne slovenske družine Hartman iz Klopi-nja pri Škocijanu. (Tednik, 9. febr.) :‘NAZI-FASCHING IN , UN- T. K. “Lilija” v fiamta CLEVELAND, O. — Na povabilo g. župnika Ceglarja in kul-Iturnega odseka župnije sv. Gre-TERKAERNTEN. Pod tem na- gorija Velikega je dramatsko slovom poročajo nemški časopi- društvo Lilija 4. marca v Ha-si o skupini mladincev iz oko- miitonu podala igro “Svojeglav- . — ---- . - - - , . - v. —..... . ™ lice Božjega Groba, ki je hotela ček”. Poleg igralcev se je go- Z navdušenjem in iskal V njih SVOJO lastno uteho m resi- te grožnje ni menila, vem pa, da 'za letošnji pust na “originalen” stovania udeležilo tudi več nri-tev. Nekaj časa SO bila živa in vedno znova V ospiec ju je nepaj članov zbora ostalo za- način opozoriti na zloglasno rja- jateliev Lilije vse^a skupaj nas pozornosti domače in svetovne javnosti, postopno SO pre- racji ‘‘ljubega miru” raje doma,'vo preteklost. Predstavljali so s je bilo za cel'avtobus, šla s prvih strani časopisja, ostala še nekaj časa na ured- kot bi šli z zb0rom. Hartman je kljukastimi križi zasedbo Av-r,r;ur.ri„ ,, ari. niških straneh, pa bila nato v nekaj letih v glavnem po- pag skušal napraviti vse, da bi strije leta 1938, Jožef Feunig, L.a rv.nAlr]ri„ nQC ■ zabij ena. . , . , zbor ne šel na pot. Zdaj je isti ki je pri zadnjih volitvah kan-sprei^g žu .k g blanfkidtur- Predsednik Jimmy Carter je ob svojem nastopu dvig- Hartman največji zagovornik didiral na listi SPOe, pa je igral ng odbora ki so eoskrbeli da nil na zastavo ZDA V mednarodni politiki ‘človekove “sodelovanja in kulturne izme- “Fuehrerja”. Tednik piše tako- Wln ’. P 7 ’ pravic,e ”. Skušal jih je uveljaviti V odnosih do zavezni- njave-> __ seveda le levičarskih le: če sta Feunig in njegova pripravlieno Že dolgo pred igro Škili, nevtralnih in nasprotnih držav. Kmalu je spoznal, organizacij in za namene levice! .“armada” hotela zares opozoriti L • . -j ' , g P g j da.njegov napor ni posebno uspešen. Širitvi in uveljav- pravi, da so zbrali vsega skupaj 'na tretji rajh ter ga na ta način sePie dvorqna začela Ijanju človekovih pravic na splošno m vehno konsM po- $4,310 za “naš šolski sklad”. (Ci- obsoditi, to jim gotovo težko po]nlti " Iju^e T vzročll pa je precejšnje težave zunanji politiki ZDA \ gav je ta sklad, si lahko ustva-; verjamemo. V tej zvezi ne sme- Hamiltona m okolice veliko lih raznih delih sveta. - rite sodbo sami.) Potem omenja mo prezreti poročila Vojks- d išlo tudi iz Tor0nta Do za- Vodniki zavezniških držav V svobodnem delu Evro- govor dr. Zwittra v podporo ob- zeitung, ko piše: “Po prvih in- četka • re • bila dvorana po. pe SO Carterja začeli opozarjati, naj se vrne na pot “po- toženih Slovencev na Koroškem formacijah so se tega pohoda poin(>ma zasedena Gledalci so litične stvarnosti”. Carter'človekove pravice Še vedno po- in se takoj zaleti v emigracijo, tudi nekateri Slovenci s strani navdušeno sledili dogajanju na udarja, vendar ne več s tako vnemo, in doslednostjo. Svet Takole pravi: “Ta resnični boj , ekstremne levice udeležili.” Kot odru gmebu ni bilo ne konca ~ ‘ * ' v ' 1 ---- --------------------------^-----1~ ' ............ta l. so nam domačini zagotovili, m ne kraja Lilijini igralci so bili vest nikakor ne drži! Ni težko b0gat0 poplačani za ves ugotoviti, da je Volkszeitung s tem hotela (ne prvič) diskreditirati koroške Slovence. srčen domač večer. Edi, Slavko, T . tt VI MORATE BITI ZASLIŠA- Paul in Jože so s poskočnimi Naj. g Hartmanu samo malo jNI _ ali kako napravim iz polkami skrbeli za dobro voljo, m na hitro osvežim spomin Naj MARKA MARKINJO. _ Ob- prpatelji in znanci, ki se že dol-vzame v roke lanski Koledar j javljamo slovenski poziv pli- g0 hišo videli, so si pripovedo-Druzbe sv Mohorja iz Celovca iberskega sodišča, ki je eno samo vali novice in reševali naše m bo videl, koliko so katoliški sramotenje naše materinščine skupne probleme. Prijetni večer (Naš tednik, 9. febr.) POZIV OBTOŽENCA V PREDPOSTOPKU. in t. d. na Amerikanskem Slovencu, \raJ navedenem času. va-nem kraju znajdete. prosim, na pravni pouk. je prehitro minil. Zdi se nam, da so taka srečanja koristna in potrebna. Tesneje bi se morali povezati med seboj, da bomo laže ohranili našo narodno zavest in navdušenje za kulturno dejavnost. V to kulturno dejavnost moramo pridobiti mladino. Vi morate biti pred tem sodu Mladi Lilijini igralci so dokaza-ščem kot obdolženec zaslišana, li> da je mladina še navdušena zato se vas prosi, da se ob zgo- ,za odrsko delovanje. Kanadska imena- mladina je pokazala s svojim o-Pazite, jbiskom igre, da -tudi ona hoče še delovati na kulturnem polju. tega-Carter jevenga napora ne jemlje več tako resno, kot je bil v očitnem nasprotju s sloga je jemal prve mesece njegove vlade. Prihaja do pre- venskim političnim emigrant-pričanja, da se je sedanji predsednik ZDA vključil v “po- skim pisanjem, ki ni niti z foese-litiko stvarnosti”, kot so se drugi pred njim. |do omenilo tega grobega obra- Jimmv Carter je ob svojem nastopu obljubljal, da cunavania z mladimi Korošci, se bo posvetil v prvi vrsti reševanju domačih vprašanj, o jatafak v tem ^asu pretakalo katerih je 'govoril tekom volivnega boja. Njegovi načrti veliko črnila za vse drugo, za zunanjo politiko ZDA so bili sorazmerno skromni. Na splošno niso bili različni od politike njegovih zadnjih prednikov v smotrih in sredstvih, bilo je le nekaj razlik v presoji položaja in v ocenjevanju razmerja sil. ZDA so nadaljevale politiko mirnega sožitja s Sovjetsko zvezo, iščejo z njo sporazum o omejitvi jedrskega strateškega orožja, pa krepijo svoje oborožene sile v o-kviru NATO in pozivajo svoje zaveznike, naj storijo isto, ko vidijo, kako rastejo oborožene sile Sovjetske zveze in njenih zaveznic v okviru Varšavske zveze. Področje trenj med komunističnim in svobodnim svetom je seglo že pred leti iz Evrope v Azijo, nato na Srednji vzhod in Latinsko Ameriko, pred par leti pa še v Afriko. Merjenje moči nosijo ZDA in ZSSR, zaveznice le bolj ali manj voljno sodelujejo. ZDA so nosile skoraj čisto same težo boja proti komunističnemu osvajanju v Aziji. Uspele so na Koreji, v Indokini pa so se po velikih žrtvah, ko so izgubile celo moralno podporo svojih zaveznic, utrudile in napor opustile. Komunistični blok je postal pogumnejši, Sovjetska zveza je ob sodelovanju Kube pomagala do zmage svojim somišljenikom v Mozambiku in v Angoli, sedaj jim pomaga k utrjevanju oblasti in k zmagi nad uporniki v Etiopiji. Zavezniki ZDA gledajo s skrbjo proti Washingtonu, kateri bi moral po njihovi sodbi braniti koristi svobodnega sveta, če le mogoče brez njihove pomoči in sodelovanja. Tokrat so prizadete koristi evropskih zaveznic ZDA prav toliko, če ne celo bolj kot ZDA samih, zato je zaskrbljenost tolika in nestrpnost toliko večja. < Predsednik Carter in njegovi glavni sodelavci so Sovjetsko zvezo_ ponovno svarili pred nevarnostjo povečanega poseganja v Afriko, trenutno na Afriški rog. Pri tem so njihove izjave in svarila obotavljajoča in ne "edina ter enako trdna. Državni tajnik Cyrus R. Vanče govori previdno in umirjeno, predsednikov glavni svetovalec za narodno varnost Zbigniew Brzezinski odločno in trdo, predsednik sam pa nekje vmes. Nič čudnega ni torej, da v Moskvi teh svaril ne jemljejo preveč resno, oziroma kažejo vtis^ da jih ne. Svoj poseg v Etiopijo so v zadnjih nekaj tednih močno razširili, kubanske in svoje sile tam tako pomnožili, da je zmaga Etiopije v 'Ogadenu zagotovljena. Verjetno bodo v nekaj tednih kubanske in sov-1 koncert in sicer pod naslovom jetske sile nastopile v večjem številu tudi v Eritrejifkjer Koroška poje; naslonilo je o-uporrdke oodpirajo arabske države, 'med njimi tudi so- krog 25irazličnih zborov in an-. sedli ji Sudan I-U je HI nekdaj v zelo tesnih stikih s Sov- šamblovl Med njimi tudi Zbor ji na Koroškem sta predložili v’ izrabi jeisko zvezo, kot do lani Somalija. graških študentov (Ales Suser), |Beogradu posebno spomenico o tih. svoj trud, ko so pred seboj gledali vse te nasmejane obraze. Po igri se je razvil prav pri- Slovenci doprinesli finančno k podpori in možnosti obiskovanja edine slovenske gimnazije na Koroškem! Naj pride na Koroške večere v Toronto, naj prebira uredniške članke Ameriške Kazenska stvar proti Ddmovine, članke in poročila T. Marko Ulrich Sommeregger K. ali M. Jakopiča, “Totega Štajerca”, e. sestre Lavoslave in še in še ... Potem naj junaško pove, kje se je “prelilo več črnila”: v Prosveti ali Ameriški Domovini, Zarji, Ave Mariji, Slovenski državi (in tudi v drugih naših krščanskih listih) v obrambo in pomoč — TUDI FINANČNO — kalim koroškim slovenskim rojakom! Prav ima dr. P. Urbanc, ko pravi: Hartmanov odnos do' praVni -pouk \ politične emigracije je sila krivičen. Jaz ,pa pravim: zloben-naplsan za “napredno” javnost tu in za rdeče ;politične somišljenike po svetu. Hvala tov. Hartman! Če želite, vam o tem stvareh napišem še marsikaj! Okrajno sodišče Pliberk dne 3. jan. 78 dr. Hugo Ramnek V Navdušenja in dobre volje je torej dovolj, treba je to priliko izrabiti in podvojiti naše delo. V nedeljo zjutraj smo se ude- ;ležil sv. maše v prekrasni cer- , , _ kvi, ki je pod dvorano. Ljudsko Ako kot obtoženec pozvanz, petje je z orglami spremljal č, g. brez da bi navedel zadostno Dobržek. Po sv. maši smo imeTi opravičilo, ne pride, se mora ,kosil0i M S£) nam ga ri m proti njemu izdati pismeno .prijazni g0stitelji. Hamiitonske ^povelje za predstavitev. (kuharice so se dobro izkazale, bilo kosilo odlično. minil čas našega To sem prepisal samo, da Slo- jSap-,e .venci po svetu vidijo, kakšna! , . ^ ir?J',e .,, TT 70 LET KRŠČANSKE SOČI- pastorka je danes slovenščina na. °blfka v Hamiltonu. Upamo, da ALNE ZVEZE, ki se sedaj ime- Koroškem. Tednik dodaja tole uborno.kmalu zopet srečali ali nuje Krščanska kulturna zveza, lekcija: Bojim se, da ho nekoč J.. 'ana 1 a 1 'Fa ^ mey ^ '1" Je nekaka ‘krovna organizacija’ prišlo do obveznega tečaja slo-|kja se Prav Pns”cno za vaJt3N vseh ali vsaj večine društev, ki venščine, ko se bodo morali vsi Za pnjazen sprejem m za tako Klub diatoničnih harmonikarjev vabi na svojo zabavo Cleveland, O. — Poznani Andy Hočevar, dobavitelj živil z Maple Heightsa, je preteklo jesen dal pobudo in tudi organiziral Klub diatoničnih harmonikarjev, ki imajo svoj sedež v Slovenskem narodnem domu na Maple Heightsu. Andy je občudovalec in navdušen igralec diatoničnih harmonik. Okrog sebe je zbral lepo skupino nadarjenih harmonikarjev. Pridno so vadili na svojih, mehovih, sedaj pa bi se vam radi predstavili in vam veselo zaigrali. ' V soboto, 1. aprila zvečer bo njihov prvi nastop na večerji in plesu v Slovenskem narodnem domu na 5050 Stanley Avenue, Maple Heights. Od šestih do devetih Vam bo postreženo z okusno večerjo. Na voljo vam bodo pečene piske, pečena govedina in nadete zeljnate klobasice ali sarma, kot to jed po slovensko nezivamo. Po večerji bodo nastopili harmonikarji med njimi tudi Andy, pritisnili na gumbe, potegnili mehove in vam zaigrali, da bo kaj! Uradno pa bo za ples po večerji igral Schourerjev orkester. Vstopnice za to veselo prireditev so že v predprodaji. Dobe se v Slovenskem narodnem domu na Maple Heights, telefon 662-9731, v Tony’s Polka Village, 481-7512, pri Andy Hočevarju, 232-7578, pri Rose Bradi, 842-2148. 1 Prodanih bo samo 300 vstopnic. Vendar ste vsi, ki radi poslušate harmonikarje, prisrčno povabljeni in dobrodošli! L. F. poslanca Dennisa Eekarta za naše zastopnike na zaslišanju postave št. 230 ter zahvalno kartico družine Mauser. Cleveland ima letos toliko slovenskih dejavnosti, kot jih menda ni v Sloveniji. Vsako soboto in nedeljo so po dve ali tri prireditve. Na žalost imamo tudi celo vrsto bolnikov. Ti so: Bertha Fabjančič, Zor« Malnar, Pauline Rogel, Mary Kushar, Mary Maurich, Josephine Levstek, Joe Petrič, Mary Golobič, Ann Stanonik in Viktor Zakrajšek. Naše čestitke izrekamo dvema članoma, ki sta letos izvoljena za moža leta: Joe Trebeč za Federacijo Domov in Krist Stokel za Slovenski dom na Holmes Avenue. Pogrebci za mesec marec so: Mr. in Mrs. Frank Medic ter Mr. in Mrs. Frank Ilc. Predsednik Birk pozdravi nove člane in jim želi, da bi se dobro počutili med nami. Nato konča sejo. Po seji se razvije domača zabava. S tem je bil zaključen lep popoldan. Iskren pozdrav vsem! i Jennie Fatur Poročilo s sej© Kluba upekofeuoev v Euclidu EUCLID, O. — Čeprav imamo sern. V Jolielu živahnejše JOLIET, 111. — Slovenska pe' sem znova oživlja srca ljudi le' montske okolice. Že v mesecu januarju je dr. Lpjze Arko ustanovil pevski zbor. Dobil je sobo pri frančiškanskih sestrah v Le-montu, kjer z velikim zanima-jnjem prihajajo k. pevskim vajam Slovenci in Slovenke iz J0'' lieta, Lockpbrta, L e m o n t a > Westmonta, Cicera, Chicaga in okolja. Voditelj in dirigent zbora je vsem znani Fr. Vendelin Špendov. Želja vseh je, da bi se čim več mladih ljudi pridružil0 temu zboru. Le s skupnimi močmi in s slovensko besedo lahko ponosno rečemo “Slovene0 Nadvse lepo je zbor na Alfred še vedno mrzlo zimo, vsaj po klavirju spremljal dr. koledarju kaže, da bo kmalu po- ; Fischinger, toda žal, Bog ga Je mlad tu. Vsi si želimo družbe k Sebi poklical. Ostal bo v LuJ in ta je najbrž vzrok, da je pri- .nem spominu vsem, ki so IjubG šlo na našo sejo kar 409 ljudi, njega in njegovo delo. Naj nW Poleg tega so bili v klub spre- bo lah'ka ameriška zemlja! Dojeti novi člani, AH globoko sožalje! Dva govornika iz urada okraj- I M cerkvi sv. Jožefa v postnim nega avditorja sta govorila na času vsako nedeljo molimo s 0 seji o odloku Homestead Exem- venski križev pot. Cerkev bi -1 ption ter o tem, da ta urad or- M lahko boljše obiskana. . ganizira karavano avtobusov Katoliška liga pripravlja s v0« starejših državljanov v Colum- letni sestanek na Tiho nede J bus, Ohio, kjer bodo pred držav- P° končanem križevem potu. no zakonodajo pozivali v korist troci sobotne slovenske šole °0 izboljšanja omenjenega zakona, do za to priložnost imeli krm0^ ki bi naj vključil več ljudi. Pri- program v spomin pokojnH glasilo se je veliko število čla- Karla Mauserja. nov in bo naš klub dobro zasto- I Monsignor bo že pokazal sh ^ pan. * i L Slovenije. Prav vsi vabljen' Na tej seji so bili navzoči vsi ! V St. Francis Academy so P1* uradniki. Pretekli teden je umr- pravili veliko veselico. Imeli s° la naša najstarejša članica Kata- raznovrstne zabave in progra rina Plemei. 'me ob veliki udeležbi občinsP3 Na seji v aprilu bodo spet ka- vsak večer. Zadnja dneva ve5e zali lep polurni pokrajisnki film lice sta jutri in v soboto, PrV‘ Sloveniji. 'sta bila pretekli petek in s0'30. Predsednik Birk se lepo za- to. Prostor, v katerem bo^0,,,l hvali vsem, ki so delali na klu- razvedrilo igrali polke in van bovem banketu 25. februarja. Ken Juričič in Ron Kram01’ Banket je zelo dobro uspel in u- s svojimi orkestri, je nadvse ? deležba je bila dobra. Prišlo je po okrašen s slovenskimi mo-1 ^ nad 500 ljudi, ki so se lepo žaba- Izvrstne kuharice bodo le s poticami, klobasami uravnavajo svoje delo po slo-vensko-kršcanski tradiciji. Trenutni predsednik je župnik iz Hodiš, č. g. Lovro Kašelj. Dne 26. februarja so imeli o,srednji ti jezikoslovci “na imenovanem kraju znajti”, sicer bi se moglo “izdati pismeno povelje za predstavitev.” Kakorkoli že, moški more postati ženska. Nihče pa ne mora! V. * Osrednji politični organizaci- vali. V februarju smo zgubili našo aktivno članico in dolgoletno zapisnikarico Mary Božič ter člana Adolfa Mauserja. Z enominutnim molkom smo počastili njun spomin. Po priporočilu Franka Česna je nominiran odbor, da pregleda pravila, jih da v tisk ter potem razdeli med člane. Rojak F. Česen tudi priporoča, naj se dobi harmonikarja, ki bi po sejah zabavah navzoče, saj si naši ljudje želijo razvedrila. Za Klub društeV poročajo: Letos ?bomo imeli balincarske tekme 9., 10. in 1,1. junija. Prejeli smo vabilo Krožka št. 2 SNPJ na njihov koncert' 2. a-mog se nahaja pod zemljo v vseh prila in vabilo Zarje za nastop delih naše obširne dežele. Zalo- zbora Tabor iz Cerknice, kateri ge so tolikšne, da bi pri sedanji prihaja pod pokrovitelj stom gone pošle niti v tisoč le- stovat v ZDA. Prvi nastop bo 26. marca, drugi 2. aprila, pismo krasen obisk igre. ‘Lilija” Premoga devolj WASHINGTON, D.C. — Pre- naj boljšimi slovenskimi i«?1 Sola" Ves dobiček je namenjen g ma St. Francis in'Catholic Vsem bralcem lep pozdrav ^ blagoslovljene velikonočne P13 nike! L. Čepon b Spomini v zapo»i‘u Neki urugvajski dnevnih še, da bivša argentinska Praa, sednica Izabela Peron piše v poru spomine. List trdi, c^3 r Izabela sklenila pogodbo 2 ^ ko založbo, vendar ne pove njenega imena niti dežele, i' tefe je. _ Bivša argentinska preds6 ca, katere vlado so genera i v stranili marca 1976, je zaP1^^ nekem mornariškem oP0r okoli 200 milj južno od ^lU Airesa. Lemontske drobtinice Peta skrivnost častitljivega A vendar je Marija precej spre-dela: Ki Te je, Devica, v nebe- menila nebesa. Bog bo zdaj po sih kronal. Mariji trosil milosti in dobroto na zemljo. Vodila bo duše k Umetniki sedanjega in nove- njegovemu Srcu, spreobračala ga veka so radi slikali Marijo bo grešnike. Skrbela bo, da se poveličano v nebesih. Brez šte- j duše ne bodo oddaljevale od vila slik je raztresenih po svetu, Njega, da bodo rastle v ljubezni ki predstavljajo Marijo Kralji- in zvestobi do Njega. Vse bo v co. Nas bi danes najbolj zanima- njeni oblasti — to je pomen nje-la slika, ki predstavlja Marijo, nega kronanja. Čistila bo Jezu-ki jo krona Jezus s krono. Kra- sov nauk, zatirala krive vere. Ijica nebes in vsega vesoljstva. Do konca sveta bo bojevala boj Marija ponižno kleči na oblaku s satanom, z rdečim zmajem, s sklonjeno glavo, z rokami skle- Zmagalo bo njeno Brezmadežno njenimi na prsih. Jezus v kra- Srce, kot je napovedala v Fati-Ijevskem odelu ji polaga krono mi pred 60 leti. na glavo. Marija doseže višek j Kronana Kraljica nebes in slave in časti. Njej enake ni bilo zemlje vse doseže, kar želi, ker in nikoli ne bo kraljice. |je vedno delala le to, kar je Bog Seveda, kar nam more umet- hotel. In še zdaj v nebesih vrši nik in naša domišljija naslikati voljo božjo — zato tudi njen Sin o kronanju Marije, je le nekaj ne more odreči Materi nobene zemskega. Kako naj naša uboga prošnje, nobene želje. Ako hoče-pamet, zakopana v materialne mo kaj doseči, pojdimo najprej stvari, more si predstavljati kaj k Mariji, srednici milosti, k pri-nebeškega? “Nobeno oko ni vi- bežališču grešnikov. Po Mariji delo, nobeno uho ni slišalo, kaj k Jezusu, smo dejali pred leti. je Bog pripravil tistim,- ki ga Ta vzklik ima še vedno veljavo, ljubijo.” Kaj je Bog pripravil Spomnimo se ga večkrat. V'. daj 42 slabovidnih in slepih, v delavnicah, kjer izdelujejo kovinske, mizarske, pletarske in ščetkarske izdelke, pa je zaposlenih 118 delavcev, od katerih je 45 odstotkov slepih ali slabovidnih. Na listini, ki so jo vzidali s temeljnim kamnom, piše, da bodo ra odtok narasle reke. Razprav- ^ažev hrib in sklenil, da bodo Ijajo tudi o ureditvi hudourni- pristojni organi pripravili ustre-kov, ki se stekajo v Reko, da bi zen program, po katerem bi pre-zmanjšali njeno naglo narašča- bivalcem omogočili postopno Nji, ki ga je ljubila iz. vse duše, iz vsega srca! Naša misel tega ne more zagrabiti, dokler se ne odgrne zavesa med nebom in zemljo . .. Kaj je Bog pripravil Mariji, je bilo nedvomno nekaj tako čudovitega, tako izredno o-srečujočega, da so se celo angeli čudili... Da more biti človeška narava tako poveličana ... Z Marijinim prihodom so brez dvoma postala nebesa še lepša. Bog je zdaj imel pri sebi Mater, od vse večnosti jo je pogrešal, po človeško povedano. V resnici je Bog vedno bil srečen sam v Sebi in ni nikogar pogrešal. Med dvema slokima Pred kratkim so sklicali Judje na Dunaju časnikarsko konferenco, na kateri je prišlo skoraj do pretepa med člani judovske kulturne občine in skupino izseljencev. Skupina kakih 700 Judov, ki so se iz Sovjetske zveze izselili v Izrael, pa se od tam vrnili na Dunaj, kjer je zbirališče vseh izseljencev, so hoteli o-pozoriti svet na svoje težave. Naglašajo, da so jim zionstični agentje v Sovjetski zvezi obljubljali zlate gore, da so jih zvabili v Izrael, tam je pa bilo Potem čisto drugače. Sedaj bi se radi vrnili v Sovjetsko zvezo, ki jo hvalijo kot od Boga obljubljeno deželo. Nekateri čakajo na Dunaju že osem let na vizo za povratek v Rusijo. Vse demonstracije pred poslaništvi Sovjetske zveze so osaje brez uspeha. Posedaj je dobil dovoljenje za Povratek še samo eden. Na konferenci je nastala zmeda, ko je neki zastopnik judovske občine na Dunaju očital zastopnikom izseljencev, da se dajo izrabljati od Sovjetske zveze za propagando in da nimajo pra-vice govoriti v imenu 700 ha Dunaju živečih sovjetskih Judov. Izrazil je tudi sum, da stoji za temi izseljenci sovjetska taj-na služba. Politični prepir je uglušil jlavno točko konference: pdka-zati na socialne težave, v kate-Nh morajo živeti ti ljudje na unaju. Ne samo, da je policija Neprijazna do njih, oni morajo stanovati raztreseno v napol razpadlih hišah drugega in devetega okrožja. Delo je težko dobiti, Najemnine so previsoke, zato se morajo velike družine stiskati malih prostorih. In tako čaka-J ° ti ljudje razočarani in brez upanja na povratek v svojo domovino, ki so jo nekoč s takim upanjem zapustili. Pogosto vodi takLa^a^e C^0 kupnih dejanj, s. M. Lavoslava, osf. ------o----- Ameriške in evropske označbe mer Pri čevljih je razlika v oznar mere za približnih 32% dc 13 točk, ki jih je treba odštet od evropske mere, bodisi or noških ali ženskih čevljih. N* orimer: če vam sorodnik piše la potrebuje čevlje št. 39 je b ameriške mere 6%; št. 40 je 7 ;t. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10 14 je 11; ženski čevlji so navad io manjši kot gornje mere. Ts e o bi na primer št. 38 bila ame riške mere 8, 37 bi bila 5 ir 16 pa 4. Pri ženskih oblekah pa je raz ika v označbi mere vedno zi 2 točk. Na primer, če vam so mdnik piše, da nosi obleko št. 40 se to ameriške mere 32, št. 41 se ameriške mere 34, 44 je 36 16 je 38, 48 je 40, 50 je 42 ir 52 je 44. Isto je pri meri za deklice Evropska št. 38 je ameriška 12 40 je 14, 42 je 16. 44 je 18 h 46 je 20. Pri moških oblekah pa zače jajo mere v Evropi s št. 42, ka; je enako ameriški meri 33, št. 4-/! [e ameriška 34, 46 je 36, 48 je 3t 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 in 56 je 44. Pri moških srajcah pa je raz lika v označbi sledeča: št. 3; pomeni ameriško mero 13 Va, 36 je 14, 37 je 14%, 38 je 15, 39 jt 15%, 40 je 15%, 41 je 16, 42 jt 16V2, 13 je 17. Dolžinske mere: palec ali inčb = 2.54 cm, 1 milja — 1609.33 m Votle mere: 1 pint = 0.571 l pinta — 1 kvart; 4 kvarti — 1 galon; 1 bušel (mernik) = 16.351; 1 barel (sod) = 181.74: Uteži: 1 funt = 453.59 g; 1 un ia = 28.35 g Toplotne mere: 9 Fahrenhei tovih stopinj je enako 5 Celz' levim. 0 C = 32 F; 0 F je —17 7* stopinj C; 100 C ^ 212 F: 50 C le 122 F; 10 C je 60 F. Ploskovne mere: 1 aker -= 10.46 arov; J kv. milja =.• 2.N tv. km. m kot pred dvema letoma, ko • ekl izseijenec ni videl izhoda Je umoril svojo ženo in sebe. r-c kon^erenci so se razme- nočebo°ijŠale' VeČina Jud0V’ ki uiore° 0'da.^ v Draeiu in se ne prinranm o» mmjonov nuuv Se na°elirnitl V Sovjetsko zvezo, olja na leto; to je množina, ki je Anrriu e i \ Zahodni Nemčiji, v potrebna za ogrevanje mesta z ' ^ in Am^ki. 200,000 prebivalci. Japonci štedijo z energijo ‘Ko bi Amerikanci prihranili energijo, ki so jo porabili za pisanje in govorjenje o njej, bi se že nekaj poznalo, tako pa ni nič. Japonci so vzeli to zadevo bolj resno. Uvedli so štiri dni na teden kot postne 5ni za energijo. Na predlog vladnega urada za tehniko in znanost bodo te dni vse japonske televizijske postaje oddajale samo poročila, že tako nizko sobno temperaturo bodo ipa znižali še za dve stopinji, po velikih stavbah bo pa te' dni vozila samo polovica dvigal. Na ta način upajo Japonci prihraniti 59 milijonov litrov Šola in dom slepih sedaj dom za ostarele slabovid-Pretekli mesec so položili te- ne in slepe. Le-teh je 96 in se meljni kamen za šolo in dom bodo po ureditvi novega doma . slepih ob dosedanjih prostorih upokojencev, ki ga gradijo v sola m arugi objekti imeli zmog-Centra slepih in slabovidnih in bližini novih prostorov centra za lzbrazevanje m zaba- s tem začeli uresničevati že de- slepih, vanj preselili. Leta 1J950 ,vo 60 prizadetih učenčev. Vred-setletje stare želje za ureditev so začeli graditi šolo in delavni-J™5! del> ki j ih namerava skof-sodobnih prostorov izobraževa- (-e za slepe in slabovidne, ven- jelasko gradbeno podjetje Teh-nja slepe in slabovidne mladine , dar' so omenjeni prostori zasta- nje ob večjih deževjih. Slovenije. reli in slabo grajeni, saj jih je Škofjeloški center slepih delu- prizadel predlanski potres v je že od leta 1935, ko so se na- ;Furlaniji in Posočju, šolo za po-stanili v večstoletnih grajskih klic telefonista, administratorja prostorih v Stari Loki, kjer jedo delovno terapijo obiskuje se- __ _ _ . JSfEEKsfVT7 MTU? Sf'vSfe nik zaključiti prihodnje leto v tem času, bo veljala 30 milijonov in 90 tisoč dinarjev, denar pa so poleg republiške izobraževalne skupnosti, ki je prispevala 20 milijonov dinarjev, namenili Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, škofjeloški Center slepih in slabovidnih in Loterijski zavod Slovenije. Stoletnico rojstva Otona Župančiča slavijo Letos slavijo v Sloveniji stoletnico rojstva pesnika Otona Župančiča. Prva večja spominska kulturna prireditev je bila v njegovem rojstnem kraju Vinici, kjer so za to priložnost prenovili dvorano. Slavja se je ude-|ležilo tudi večje število uradnih predstavnikov vlade in osrednjih kulturnih ustanov. Poplava povzročila veliko škodo v Ilirski Bistrici Zadnjo nedeljo v letošnjem januarju je narasla reka Reka začela poplavljati prostore iiir-sko-bistriškega podjetja Lesonit. Delavcem, ki so jih pozvali na pomoč, in civilni zaščiti se je posrečilo rešti večji del opreme, ni pa bilo mogoče rešiti lesa in zalog. Poplava je pokazala nujnost regulacije vodovja, zlasti pa povečanje pretoka Reke pri Trnovskem mostu med Ilirsko Bistrico in Podgradom, ki sedaj zavi- Tudi Ljubljana je bila vklenjena v sneg Ko ni bilo še toliko avtomobi-jlov, se Slovenija ni bala snega ‘in snežnih zametov. Vlaki so vozili, konjske vprege s sanmi pa tudi večji sneg ni zadržal. Sedaj je tudi v Sloveniji in se posebej v Ljubljani vse na kolesih, ta pa v velikem snegu rada obtiče ali pa se vrtijo na mestu. Ljubljana je dobila 11. in 12. februarja med snežno vihro toliko šnega, da je prišlo do prave prometne zmede. Sneg je ukle-nil ulice in ceste, ker se odgovorni niso pravočasno pobrigali za čiščenje cest in njihovo posipanje. Računali so, da bo prišel dež in opravil delo namesto njih. Dežja ni bilo, pač pa je padlo po ulicah Ljubljane že preko 16 centimetrov snega, predno so se odgovorni zganili. Sneg je na debelo prekril skoraj vso Slovenijo in promet je zastal na vseh glavnih cestah. Tovornjaki niso mogli preko Trojanskega klanca na cesti Ljubljana-Celje in ne preko medvoškega klanca na cesti Ljubljana-Kranj. Naj hujše je bilo v zgornji savski dolini in v Bohinjskem kotu, kjer je obilni sneg ustavil ves avtomobilski promet. preselitev, pri tem pa bi vsekakor morali sodelovati tudi Cinkarna, železnica in drugi, ki imajo na vesti ta življenjski prostor. DNEVNIM AMERIŠKO DOMOVINO NAJVEČJI mi m m« i iiiiMmfiiiiiT»TirBnrrinTriiiiriniriii[MffB-nTan-iiHTrTOni f SLOVENSKI - — -—■——fnTrrnflMii DNEVNIK Kovaški muzej v Kropi Kovaški muzej v Kropi obhaja že 25-letnico svojega kulturnega delovanja. Tako zbira, ureja in razstavlja zgodovinsko gradivo, ki so ga zbrali o železarstvu v Kropi, Kamni gorici in Lipniški dolini. Lani je imel muzej kar 15,800 obiskovalcev, kar je mnogo več kakor v letu 1976. Muzej so preuredili pred štirimi leti. Tako je sedaj še privlačnejši, posebno za tuje goste, ki pridejo z Bleda ali iz Radovljice. Muzej ima več oddelkov: piav-žarstvo, rudarstvo, oglarstvo, u-metno kovaštvo in druge. V muzeju v Kropi vidimo tudi plaketo iz 19. stoletja, ki prikazuje razvoj železarstva, fužine, vi-genjcev. Prav zanimivi pa so razstavljeni kovani izdelki, napravljeni po osnutkih mojstra Jožefa Bertonclja. Prostor za ceste Za 410 kilometrov glavnih cest bodo v SR Sloveniji porabili do leta 2000 okoli 2,000 hektarov zemlje. MA!J or.l ASI Stanovanje oddajo 4 čiste sobe s kopalnico in garažo oddajo mirnim ljudemn na Schaefer. Ogrev na vodo. Kličite 431-1865 (36,37) HOUSE FOR RENT Euclid East 216 St. 3 Bedroom Colonial. Newly Decorated. $350 per month. 382-2959 or 531-4820. (36,37) ROOMS FOR RENT 4 and 5 Rooms. East 49 and 58 St. area. — 421-1047. Stanovanje oddajo Štiri opremljene sobe z ogre-vom, elektriko in plinom, oddajo posamezniku ali paru v okolici Nottingham Rd. Jamščina v naprej plačana enomesečna najemnina. Kličite zgodaj zjutraj ali pozne popoldne tel. 481-4649. . (36-41) v For Sale 7 room single in St. Clair and St. Vitus parish area. Call 951-5025 (35137) Piano kupi Dobro ohranjen piano bi rad kupil. Ponudbe na tel. 432-2041. (35,37) Stanovanje oddajo Trisobno stanovanje s kopalnico in pečjo oddajo v bližini Sv. Vida. Ugodno za samskega moškega ali žensko. Kličite teL 881-7122. (35-41) MR0CA1TE TISKOVINE PRI iMKishi DihlOViNI mero . Mednarodna banka dala SFRJ posojilo 100 milijonov za železnice Mednarodna banka za obnovo in razvoj je odobrila letos 100 milijonov dolarjev posojila SFR Jugoslaviji za obnovo njenih železnic. Od tega bo dobila Slovenija 13.4 milijone. Predvsem bodo obnovili odseke proge Lj ubij ana-Reka, Pragersko-Šentilj in Pragersko-Mursko Središče, ki so najbolj dotrajane. Industrija ogroža življenje v naselju čreta pri Celju Krajevna skupnost Aljažev hrib je občinskemu svetu posredovala predlog, po katerem naj bi omogočili, da bi se prebivalci z območja od javnih skladišč do Čreta že do leta 1980 izselili, kajti njihovo življenje tu je docela nevzdržno. Pravzaprav vse, kar so navedli kot utemeljitev, to pa je seve da mogoče videti ha kraju samem, deluje dovolj prepričljivo v podporo predlogu, če ne celo tudi kot priznanje prizadetim. da tu sploh vzdržijo. Na območju, ki ga jfe najbolj uničila Cinkarna, prebivalci ne morejo več odpirati oken, ne na prostem sušiti perila. Okolje, kjer ne uspeva nobeno zelenje, je natlačeno ž industrijskimi odpadki, nenehno je ropotanje, za nameček pa širi svoje smrdljive vonjave še Hudinja. Vsa ta in druga dejstva so življenje prebivalcev na tem območju tako ogrozile, da niso izključene niti epidemije. ' Občinski svet je zato podprl predlog krajevne skupnosti A- Stanovanje oddajo Petsobno stanovanje oddajo na Norwood Road družini brez otrok in živali. Kličite po peti uri pop. 432-1450. -(33-42) Stanovanje oddajo Štirisobno stanovanje oddajo družini z ne več kot dvema otrokoma na 698 E. 159 St. v collinwoodski naselbini. (32-39) Novi zidani ranči V Willowicku nedaleč od Lake ihore Blvd. so v gradnji novi zi-lani ranči s 3 spalnicami, v ce-oti podkletni. Kličite za pojas-lila UPSON REALTY CO. UMLA (99 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. Roofing & Chimney Repairs FREE ESTIMATES lall 3Sn-6345 ask fofr Bill or Del (x) Help Wanted Iščemo osefco za ČIŠČENJE Stalno delo, delni čas ob večerih od ponedeljka do petka. Mora imeti lastno prevozno sredstvo. Kličite: 398-5300 j '(34-37) Experienced 3et-Up Man Machine Shop. 2nd Shift. Punch Presses, Shears, a(nd Iron Works. East Side Manufacturer. Fringes. Call 486-131f5 ext. 294. , (35-37) BURNER Airco Electric F t e, Multi Torch, Panograph Machine. 1st shift. $6.18 an hour, j Hospitalization, life, sickness and accident insurance, unifoians. East Side. Call Gene Truijiisky —229-1706 I (36-39) MiEHISKA DOMOVINA, MARCH B, 1078 JPSSKSJWW* zahteval, da mu po teh dveh me- secih prineseš večjo vsoto de-narja?” Ničesar ne bo zahteval od I M & M BREZ DOMA Hektor Malot £si ^ i i-p* mene. Skrbeti moram le, da pre-živim sebe in svojo družbo.1’ 'is. I “Ali si do danes zaslužil toli- jk Obotevlja°l ‘sem se'f Idgjlo-“Ali igraš v svojo lastno za-j jico k bregu, na katerem sem rom. — Nikoli še nisem srečal bavo?” me je vprašala gospa s j bil s svojo družbo, in mogel sem j gospe, ki bi vzbujala v meni tujim naglasom. “Igram zato, da urim igralce... in da se nekoliko raztresem." Deček je pomignil, gospe, ki se je sklonila k njemu. Okrenila se je zopet k meni in vprašala: “Ali hočeš še igrati?" Če hočem še igrati! Igrati za občinstvo, ki/mi je bilo tako dobrodošlo! Niti malo se nisem obotavljal. “Vam je ljubši ples ali igra?" sem vprašal. “Oh, igro!” je vzkliknil deček. Gospa pa je izjavila, da ji je ples bolj všeč. “Ples traja premalo časa,” je ugovarjal deček. “Po plesi! bomo predvajali več komadov, kakršne predvajajo v pariškem cirkusu, če cenjeno občinstvo' tako želi.” opazovati dečka prav od blizu, svoje j Imel je svetle lase, njegov obraz pa je bil tako bled, da so se mu na čelu poznale modre žile. Izraz njegovega obraza je bil nežen in žalosten. Videlo se mu je, da je bolan. “Koliko stanejo vstopnice k vašim predstavam?” me je vprašala gospa. “Plačilo odgovarja, užitku, ki so ga gledalci imeli.” “Tedaj moraš plačati zelo drago, mamica," je dejal otrok. Nato je pristavil nekaj besed v jeziku, ki ga nisem razumel. “Artur bi rad videl vaše igralce od blizu,” je dejala gospa. Pomignil sem Kapjju, ki je takoj skočil na ladjo. “In drugi?” je zaklical deček. Zerbin in Sladka sta skočila za svojim tovarišem.” “Pa opica?” Srček bi bil prav lahko skočil na ladjo, toda nikakor se nisem mogel zanesti nanj. Na ladji bi morda začel uganjati kake burke, ki bi morda gospe ne bile všeč. “Ali je hudoben?” je vprašala “Nikakor ne, gospa; toda včasih je neubogljiv in bojim/se, da se ne bo znal lepo vesti.” “Pridi torej tudi ti z njim!” Ob teh besedah je pomignila nekemu možu, ki je stal ob kr- Tako je navadno dejal moj gospodar in jaz sem sedaj skušal ponoviti njegove besede z isto vljudnostjo, kakor jih je izgovarjal on. Sicer pa mi je bilo mnogo ljubše, da se je ‘cenjeno občinstvo’ odločilo za ples, ker bi z igro bil v zadregi, kajti za to sem pogrešal Zerbina in tudi nisem imel na razpolago vseh oblek svojih igralcev. Vzel sem torej zopet v roke harfo in začel igrati valček. Kapi je objel Sladko okoli pasu ih začela sta se vrteti ob zvokih. in l£l ie pNšel bliže ter harfe. Nato je Srček plesal sam. sPustii neko desko na breg. Bil Predvajali smo vse plesne ko- le rnos*L- r‘iern' sem brez made, kolikor smo jih znali, ne nevarnosti prišel na ladjo da bi čutili kako utrujenost, harfo na hrbtu in z opico v na-Prepričan sem bil, da so moji rnčju. igralci vedeli, da je od pred-' “Opica! opica! je zaklical de-stave odvisno njihovo kosilo, in (-e^- zato so se res izredno potrudili, j Približal sem se ležečemu Tudi mene je misel na skorajš- otroku in, medtem ko je ta bo-nje kosilo spodbudila. j žal opico, sem, ga natančneje Nenadoma pa se je sredi ple- opazoval. Res je bil privezan na sa priplazil Zerbin izpod nekega desko, kakor se mi je že prej grma in se pridružil svojim to- dozdevalo. varišem. “Ali imaš očeta?” me je vpra- Med predstavo sem zdaj pa šala gospa, zdaj pogledal dečka in v svoje | “Trenutno sem popolnoma veliko začudenje opazil, da se sam.” ves čas ni ganil, čeprav so mu! “Za dolgo časa?" naša predvajanja bila zelo všeč. Le roke je včasih dvignil in nam ‘Za dva meseca.” ‘Dva meseca! Ubogi malček! ploskal. Ali je bil mrtvouden? Kako moreš biti toliko časa sam Zdelo se je, kakor da bi bil pri- in še tako mlad?” vezan na desko. Veter je medtem potisnil lad- “Ni mogoče drugače, gospa.” “Tvoj gospodar bo gotovo BISHOP BARAGA ASSOCIATION Gle?e!and Ghapter We offer these memberships in the BISHOP BARAGA ASSOCIATION Annual .................................... $5.00 Sustaining ............................... $10.00 Life (individual or family) ................ $50.00 Life (institutional) ...................... $100.00 By enrolling now, you can help us in our work to raise this humble Missionary Bishop from Slovenia to the highest honor that can be bestowed by the Church. Enclosed is $........................—...—. for my ......................... membership. i i toliko spoštovanja kakor ta. In vendar me je spraševala s toliko dobrotljivostjo. Njen glas je bil tako poln nežnosti, njen pogled tako ljubezniv, da sem , še odločil, da ji povem resnico. Sicer pa, čemu naj bi ne govoril? Povedal sem ji torej, kako sem se moral ločiti od Vitalisa, ki je bil obsojen na dva meseca zapora, ker me je branil, in da nisem mogel zaslužiti niti solda, odkar sem zapustil Toulouse. Med mojim pripovedovanjem se je'1 Artur igral s psi, vendar pa me je ves čas pozorno poslušal. “Kako morate biti vsi lačni!” je vzkliknil. Ob tej besedi, ki jim je bila dobro znana, so psi začeli na ves glas lajati, opica pa se je začela z vso silo praskati po trebuhu. “Oh, mamica!” je vzkliknil Artur. Gospa ie razumela njegov klic. Dejala je nekaj besed v neznanem jeziku ženski, ki se je prikazala na vratih in nekaj trenutkov pozneje je ta prinesla majhno mizico, na kateri je bilo vse polno jedi. “Sedi, otrok, in jej,” mi je dejala gospa. Ni mi bilo treba dvakrat reči. Odložil sem harfo in sedel k mizici. Psi so se takoj razvrstili okrog mene. Srček pa se mi je kakor po navadi usedel na kolena. “Ali tvoji psi jedo kruh?" me je vprašal Artur. \Če jedo kruh! Dal sem vsakemu koščfk kruha, ki je kar hipoma zginil. “In opica?” je vprašal Artur. Toda za opico ni bilo treba skrbeti, kajti, medtem ko sem se bavil s psi, je pograbila kos slaščice in planila pod mizo, Iger še je davila z njo. Ko so moji tovariši dobili J vsak svoj del, sem tudi jaz vzel kos paštete in, če se nisem davil njo kakor Srček, je vendar nisem pojedel z nič manjšo požrešnostjo. Ubogi otrok!” je dejala gos- pa in mi napolnila kozarec, i Artur pa ni rekel ničesar, le | gledal nas je začudeno s široko ' odprtimi očmi. Gotovo se je ču-jdil našemu teku, kajti vsi smo J bili enako požrešni, tudi Zerbin, j ki si je vendar že moral potolažiti lakoto z mesom., ki ga je ukradel. “Kje bi bili večerjali nocoj,* če bi .se ne bili srečali?” je čez j nekoliko časa vprašal Artur. I “Mislim, da bi sploh ne večerjali.” “A kje boste jedli jutri?’’’ “Morda bomo tudi jutri naleteli tako srečno kakor danes.” Ne da bi še kaj dejal, se je Artur okrenil k svoji materi in med njima se je razvil živahen razgovor v onem neznanem jeziku, ki sem ga že prej slišal. Videlo se je, da jo prosi nečesa, kar mu ona noče ugoditi ali proti čemur ima vsaj nekatere pomisleke. Nenadoma pa je okrenil zopet glavo proti meni. “Ali hočeš ostati pri nas?” me je vprašal. Pogledal sem ga, ne da bi mogel. kaj reči, tako me je to vprašanje iznenadilo. “Moj sin te prosi, če bi hotel ostati pri nas.” “Na tej ladji?” (Dalje prihodnjič) ,Tr Ms ONE FAJRLANE GRIVE PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE mM mm m ii! U vsakovrstna tiskarska dala ae priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio ceJ. HE 1-062$ TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vge tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil j Spominske podobice m osmrtnic? * N&jlepaa izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežb« | NAROČAJTE TISKOVINE PRI NASI TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE JQUET, iL 68434 3mc# 1914 . . . ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your. Society has offered the finest in Asuranee protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE * HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Mislorieai Facts the Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: J Schola* ships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Schohrahips for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 1 Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball, d. Serial activities. 7. Sponsor of St. Clare House of Prayer Družba % President ............... First Vice-President ....... Second Vice-President . Secretary .............. Treasurer .............. Recording Secretary .... First Trustee .......... Second Trustee ........ Third Trustee .......... First Judicial ......... Second Judicial ........ Third Judicial........... Social Director......... Spiritual Director ..... Medical Advisor......... sv. Družine Officer* Joseph J. Konrad Ronald Zefran Anna Jensha Robert M. Kochevar Anton J. Smrekar Nancy Osborne Joseph Šinkovec Frances Kimak Anthony Tomazin Mary Rioia John Kovas Frank Toplak Nancy Osborne Rev. Aloysius Madic, O.F.M Joseph A. Zalar, M.D. i vsep sve’a Name Street State ..... Donations under $5.00 will be appreciated and acknow-ledged, but will not entitle the donor to the “Baraga Bulletin,” published quarterly. Printing and mailing costs allow for mailings to ordinary, sustaining, and life members only. Donations payable to Rev. Victor N. Tome, Vice Postulator, 15519 Holmes Ave., Cleveland, Ohio 44110. NOVICE- M jih polrebujele NOVICE- ki lili dobile ie sveže NOVICE- popolnoma nepristranske Nli VICE- kolikor mogoče originalne 1 , 1 1 . t '' • 1 1 NOVICE- ki so lanimlve vam vsak dan prinaia v hiio Ameriška Domovina Povejte to soseda, ki še ni naročen nanjo (i NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK WOMEI'S GLORY - THE KITCHEN To order, send $4.50 plus 50c for postage per copy to: Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, III. 60432 PATRONIZE OUR ADVERTISERS Keep the American Home Alive PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE AMERICAN HOME newspaper I OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI / PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO / SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI / OSEBNE NOVICE DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO / SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO