List 48 Tečaj XXVXII if * » «i » Ishajajo vsako sredo po celi poli. Velj _ _ Vi«_______i _ tiskarnici jemane za celo leto 4 gold,, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold ' ' i .V • - " . M r : - h. i+i ^ Vr ir** Kmetijstvo je — vsaj tega ne more nihče tajiti — glavni Bteber naši avstrijski državi: ono pa je tudi naj-krepkejša straža, da prekucijske nakane ne razrušijo stanja državnega. Kmetijski stan reprezentira zato povsod pravi in zdravi konservatizem (vzdržanje države), zoper katerega rovajo liberalci, brezverci in kakor se sicer imenujejo sebični rogoviieži. Cisto naravno je tedaj , da naši slovenski poslanci spadajo v stranko konservativno nasproti onim, ki si dandanes po krivem prilastujejo ime ,,liberalnih na- prednjakov". Ker dolzih 16 let ti liberalci, ki so gospodovali v dunajském državnem zboru, niso na prid kmetijstvu prav nič storili, ampak ves čas le narodom pogubno politično slamo mlatili in zlati bob le svojim pristašem v steno metali, se je zdaj tudi v tem oziru stvar na bolje obrnila. Konservativna stranka, ki ima zdaj vsaj nekolikošno večino v zbornici poslancev, deluie na to, da se vprihodnje ne zanemarjajo kmetijstva v&žne zadeve. Da bi se zbornici poslancev to delo polajšalo, so poslanci, ki spadajo v klub *) desnega središča, kate-remu je načelnik grof Hohenwart, osnovali Š3 posebni „kmetijski klubťí, ki ima razpravljati kmetijska vprašanja, predno pridejo v obravnavo zbornici poslancev. V ta klub so stopili poslanci Bârenfeind, grof Barbo, grcf Borelli, grof Brandis, knez Croy, baron Dipauli, Dobelhamer, Fischer, prelat Froscbel, dr. Viktor Fuchs, baron Giovanelli, baron Godel, pl. Hornuzaki, Karlon, Klun, Nabergoj, Neumayr, Noska, Ofeern-dorfer, dr. Oelz, dr. Poklukar, grof Pozza, Ruf, Schmiedbauer, vitez S c h n e i d, vitez Styrzzá, Thurnher, dr. V i tezić, prošt Wieser, pl. Zallinger, Zehetmajer in Zettelberger. Ta klub si je 14. dne t. m. za svojega prvomestnika izbral poslanca Thurnhera, poslanca Dobelhamerja za namestnika, poslanca Karlon a in Klun a pa za zapisnikarja. Koj v tej prvi seji je klub v obravnavo vzel jako važno zadevo, namreč pretres vprašanja: „kakošne posle dice izvirajo iz neomej enega razkosevanja — "» • —- - — -"■ * " x ^ ^ *" ^ *) Klub je angleška beseda in po naše pomeni toliko, kot ožja družba. Ker je beseda klub prav navadna beseda v politiškem slovarju, si jo moramo prilastiti tudi mi Slovenci, ki se s politiškimi zadevami bavimo. zemljišč z ozirom na blagostan kmetijskih prebival-cev", io je dr. Poklukarju in Styrzzi naročil, naj to vprasanje temeljito prevdarita in v pribodnji seji klubu poročata. V to sejo pride tudi pogovor o složb'i zemljišč in pa o kme tij sk ih n adzornikih, ki so nastavljeni uže v nekaterih deželah. Treba se nam zdí, tem vrsticam dodati še nekaj, kar kaže, kako časnikom ustavoverske stranke nobena laž ni predebela, da bi je ne poslali med svet po svojem principu: „caluminíare audacter, semper ali quid haeret". Tako je ustavoverska dunajska „Deutsche Zeji-tung" v uvodnem članku od 21. dne t. m. razglasiQa skozi in skozi neresnično novico, da poslanci ko -servativne stranke na vse kriplje delajo na io, da se uravnava zemljiškega davka brez konca in kraja zavleče, a nalasč zaaaolči načela, katerih se o tej zadevi drži zborniški odbor, katererou je raz-prava o uravnavi zemljiškega davka izročena. Ker dotičnomu davkovskemu odboru ne more vse eno biti, ali se iz njegovih sej laž ali resnica troši po svetu, je odbor poslal časniku „Vaterland1' pojasnilo, katero, kakor beremo v 320. listu, stvar v se drug a če razklada, kakor jo je razglasi! gori navedeni ustavoverski časnik. Iz tega pojasnila vidimo, da konservativna stranka ne s t oj i na stališči ustavovercev, katere edino vodi fis-kalični oz-r, ampak njeno stališče je pravično varstvo kmetijskih posestnikov. Naša konservativna stranka želi in hoče, da se zemljiški davek prav kmalu v novi red spravi, al tega pa noče, da bi ae uravnava prenaglila na škodo kmetijstva; p o-prej tudi se moraj o zasl išati pritož be kme-tovalcev, potem še le, ko je vae to v redu, se more pravično določiti stabilna razmera zemljiškega davka. Na to pravično stališče se je odločno vstopil dr. Poklukar in v dotičnem odboru objavil, da na njegovem stališči, ki krepko hoče varovati blagor kmetijstva, stojé tudi vsi poslanci konservativne stranke v klubu kmetijske m. Shod vinorejcev in vinska razstava na Dunaji. Poroča prof. Po vše. (Dalje.) Tudi način odgojitve ni brez vpliva na rasvitek te bolezni. » Gospod Thiimen meni, da je posebno škodljiv nesó zopet po miadikah trt. Nasprotno se iznad trt ob način rezanja in razpenjanja trt po okvirih, kakor se deževju v zemljo sprani troši dokaj težje zopet poma- to nahaja pri Trstu. Sploh so vsi načini škodljivi, ka teri so tako izpelj ani, da se trta trte dotika y kajti gajo kvišku. za- Daje moč vi ma zemlja posebno ona, v kateri more se a naša se lahko gliva od ene trte do druge. Ob enem ni zastaja voda , kozavi bolezni najugodnejša, pravega zračnega prepiha ia solnčni žarki ne morejo tem razjasniti, da iz take mokre zemlje dokaj obilnise vspešno vplivati na zemljo vinograda. Dosedanje skušnje izpuhteva vlažnost, ter prav te brezštevilne vodene kap-poieg tega uôé, da mlade zasadbe veliko huje trpé po lj ice zraka morejo prenašati troše. Najodločnejše pa se če vzamemo v presled vre- tej glivici, kakor stareje, uže popolnoma vtrjene in moremo o tem prepričati y o krepke trte. menska poročila in statistične pozvedbe o te) bolezni Da tudi gnojenje ima nekoliko vpliva na razvi- Najobširniše in jako podučne pozvedbe izvršile so se tek te bolezni, se ne more tajiti. Vendar niso dosedaj na kmetijskem zavodu v Št. Mihelu na južnem Tirol m se znano i Je * o tem še nikakor znane določno veijavne skušnje, ker skem , kateri je silno velike zgube trpěl v nogradih oavadni hlevski aii pa nasprotno katere je ta bolezen napadla. Leta 1877. so prvikrat umetni rudski gnoj bolj ugoden tej bolezni. Vsakako zapazili kozavost, leta 1878. pa je uže toliko škodovala, pa preobilno gnjilicno gnojenje pospešuje njen raz- da so komaj polovico trgatve imeli. Letos spomladi pa vitek, kakor sploh trtam le pepelikast, nikakor pa pre- so se koze na trtah uže aprila meseca prikazale in obilno amonijakalen gnoj vgaja kmalu tako grozovito razvile, da so bili vsi vinogradi Gospod Thumen odločno zametava gnojenje skoro popaljeni. — Ce te letine prevdarjamo in se spo- trtam z odpadki, kakoršni se dobivajo pri obrezovanji minjamo na vreme, kakoršuo je > in mandauji trt, ter trdi, da na teh odpadkih se nahaja bilo leta 1877., 1878. in letos , lahko se bomo prepričali da AU JUUIWUUWU ji VI Vj IÍV4 WM.\A.mp M.W «w WM "V tu I^IVIO y lauau OU UVlUiV piypil^ail y UOl J 6 VICUIC UUU na milijone trosov te gljive, in tako prihajajo te gljive vsemu temu prvi povod. Leta 1878. padlo je dežja za v zemljo , priporoča, vreme bilo iz zemlje pa pri priliki zopet na trte. Zato vse te odpadke sežgati in še le pepel pora- 578 milimetrov, leta 1877. že za 870 milimetrov, ieta 1878. za 1128 milimetrov, in v prvi polovici tega leta biti za gnojitev vinograda. 648 milimetrov. Torej leta 1878. ni bilo v celem letu Kolikor snažnejše so vzdržuje vinograd, toliko manj toliko dežja , kakor ga je bilo le v prvi polovici letoš-se je bati te bolezni. močno prerasčenih vinogradih ta bolezin najhuje razsaja slabo snaženih, s plevelom njega leta 1879. Naj bi te besede probudile trtorejce, da se mar ljivejše poprimejo okopovanja in snaženja vinogradov. Kakor ima gnojenje, tako ima tudi zemlja velik vpliv na razširjenje te gljive. ilovčnatih in apnenih zemljah doka) hujše razsaja, kakor v peščenih in sploh lahkih zemljah. Kolikor rodovitniša in bolj sprstenena je zemlja, toliko huje so trte kozavi bolezni podvržene. Pri Ogle ju na Goriškem se nahajajo veliki, zgledno zasajeni vinogradi na šutnati zemlji, katera je napravljena iz nekdanjih razvalin starodavnega mesta Ogleja, in na njej se ta bolezen do sedaj ni prehudo pokazala. Najhuje razsaja v Istri, in sicer v okolici poreški Silno deževje je toraj največ vplivalo na grozovito hitri in velikanski razviteš trtne kozave bolezni, kakor nam te številke pač tako jasno sprićujejo, da ni mogoče o tem le en hip dvomiti. 5e bolje se pa prepričamo o tem ) če prevdarimo, da so bili do junija vsi vinogradi obupno razmesarjeni, popaljeni. Ni je bilo najmanjse nade, da bi se te trte mogle opomoci. A meseca julija in t in da, kolikor vlažniša na težki ilovnati zemlji. To tudi je gotovo, da ta bolezen veliko huje razsaja v ravnini, kakor pa v hribih gričih ali sploh strmejih iegah, ie zemlja in kolikor bolj zvezana ali neprodirljiva je njena spodnja plast, toliko huje se razvija ta gljiva, katera dosedaj ni še zasedeb v lahki peščenini napadla. Najvećega vpliva pa je brez dvombe vlažnost zraka. Uža pri popisovanji zemlje smo povedali , da na mokrotnih , neprodirnih zemljah huje ta gljiva raz- a še večega pomena je pri tem vlažnost zraka. nastopi suho vreme, katero je več meaecev trajalo, čudovito so se zdajci vinogradi opomogli; zagnale so revne trte na novo obilo perja in zelenih mladičic. Prav enake so bile razmere pri nas na Goriškem, in če mogoče, se neugodniše, ker še več dežja smo imeli. Leta 1877. imeli smo dežja za 1136 milimetrov, leta 1878. za 2026 milimetrov, in v prvih šestih mesecih 1879. leta 980 milimetrov. Al če vzamemo v poštev drugo polovico leta 1878. in prvo polovico leta 1879., imeli smo dežja 2524 milimetrov, ko smo v 12 mesecih Í. 1877. imeli ga 1136 milimetrov. Kak velikansk razloček! Ni čuda tedaj , da je bil izid letine sploh tako slab. Zato se je tudi pri nas na Goriškem kozavost na trtah posebno v letošnji spomladi grozovito razsirila ? ko pa saja, Dosedanje znanstvene preiskave soglasno spričujejo, da je voda prava razširiteljica kozave bolezni. Ko je nam- je nastopila skoro 3 mesece trajajoča grozovita suša, pogubila se je, in opazoval sem vse to posebno na trti Aiicauthe", katera je bila grozovito popaljena, tako reč gornja koža nad kozavo hrasto se razpočila y raz- da nisem imel nikakoršne nade, da bi se še popravila treaejo se godni troši v velikanski množini iz te odpr- po vlažnosti nasiteni zrak jih hitro tine ; dež, rosa, celó raztopluje. Deževne kaplje sprejemajo obilno teh trosov in ko padajo kaplje na spodnje dele trte, okužujejo se ti po njih. Na teh po vlažnosti tudi razmočenih mladih zelenih trtnih delih kmalu začno troši kaliti, kateri se Al v suši ozelenela je zopet, se ve da grozdja nismo trgali na njej, pa saj iesá mi je dala za prihodnje leto. Prav tako se popolnoma vjemajo z načeli gospoda Thiimena vsa znamenja te bolezni tu v naši deželi. Vrtojbi in Bil j ah je ta bolezen posebno hudo raz- sajala zarijejo v notranji del kože. Ce vzamemo v poštev to da je v eni sami kapljici tisoč in tisoč takih trosov, —■- -------r------ lahko moremo verjeti in razumeti, zakaj se tako grozo- to je istinito, kakor nam to vito naglo ta bolezen vlažno deževno vreme. ker tu je vlažna, ilovna zemlja in trte so po plantah zasajene, toraj v ravnem. Da so griči ali strmi vinogradi v hribih sploh manj podvrženi raznim gljivara, kažejo, na priliko, Brda y razširjuje, posebno če nadviaduje v katerih se je trtna plesnjoba, prouzročena po dium-u malo in še ,Oi- pozno, ko je drugod skoro Rekli smo, da močno plevel ni vinogradi so dokaj bolj podvrženi tej bolezni, kakor pa vedno marljivo okopovani. To se dá pojasniti s sledečimi razlogi: Na visoko rastečih plevelnih rastlinah se nabira ob deževji brez števila trosov, kateri ee potem pri prvi priliki, 15 let uže razsajala, jela razvijati. (Dalje prihodnjič.) na priliko ) po vetru zopet ločijo od teh podlag in se raz- Gospodarske skusnje. Da kokoši pozimi rade jajca ležejo. Amerikanci , ki so pravi mojstri o gospodarskih skušnjah, dajejo potem med hrano zmletega popra (aii pa zmlete paprike), navadno vsake tri dni eno majh žličico 12 kokošim, ki se pa mora s hrano dobro po Narodno blago. Spisuje Davorin Trstenjak. v Zale žene m e ě at i pri vs rade jajca neja in ju ima Po Koroškem Poper o kateri je nako moč kakor lik dali JL V UV1UOIVCU1 , unijo na UUI iSRCUJ , IU OICCI uu cut nem Pohorji in njegovih panogah, ter v Soičavi (Sulz Štirskem in sicer po edi zeio tJ\U AXJVfVy , aoaui » » " UvUJ JL UUUIJ1 iu ujcguviu pauugou^ V u davno znano, da po njej kokosi bach) so med narodom znana mitična bitj « ni« V> A v\A V\«i« trn rvlAA^ ^ n ' ^ r* n *r\ r^ii Um rt « n a U * 1 X i rv V9 m I T M Kr* r\ z imenom Al ker sta poper ali pa paprika moč- . uvi jo un u»» »i»vm ui de vživajo, zato se mora paziti, da je ime zapisal in jih tolmačil v „Nymph ze ne Prvi je bil naš siavni Urban Jarnik kofe ae jim tega sredstva preveč ne daj smo ravno rekli. ) ki « in toliko, kakor Vendar dozdeva se mi, da Jarnik imena ni prav sliša), jaz sem našel oblik y Ž Ž Malo znan vzrok, da včasi čebele mrjó. ž e1-že n e in v teh y žalke, želke, n u i - u v> u b • in v tuli \J biikab so mi imena sporočili tudi profesor Brelih iz Ribnice na Pohorji, prof. Štiftar in Cebelarji večkrat, če čebele mrjó, m slijo, da mrjo zarad tega, ker so kak strupen sok iz rastlin posrkale kmet Ložekar, oba rodom iz Solčave tudi priobčii, da žale ž lk Slednj mi al to je napačna misel, znane lepe rastline acaiej kajt čebele celó strupen sok KM«» J UM U U I U A t U U A (t 1 IV C j it prebivajo v pečevnatih duplah blizo vodá k zuaue icpe raatuue auaiejo Srkajv, *u *» «-^ga pen méd delajo, ki pa njim samim nič ne Škoduj in iz tega soka stru rih i tam se koplj y J® naj ra j ši pri jeze- 7 Na sejo si svoj zlatožoite vlasi. umivajo svoja krasna lica in če sproti temu je čebele m olje drobnogledom belo zarije tako haj belar Duh em i n izkusil, da pride na (črvič) Krasne so te device, ljudem usmilj katerim po to celó majh > samo z U1HUUV «V UV< MVVj ijUUOLU U^k-UliJ UJ.J V , UObCilUJ noči oplejejo lán, požanejo pšenico , če kmet ne more delà dljiva živalica (acarus), katera se v če- umre. Ta moijek se pogostoma na- jivah sam opraviti, varujej otroke, katere matere na bailjC LA D. VS, VJ Cm UÍJLU V>. JI » UJ V1JUI» BV um na 8oločnici in prav verjetno je, da na tej rastlini gnjezdo same pusti)o, da jih ne odnese orel v svoj Lep živi in od nje na čebele zleze. pojejo, posebno o mesečnem svitu ; bla- krave goslovijo planinskim pastirjem čredo in storé imajo obilo mléka. Kravam prinašajo z visokih pl posebno travo, katera povžita jim capoln obilnim miekom Gospodarske novice. Žal vimena z ž ) lk y lk ee za- ljubi jo rade v zale fante, pastirje, lovce, in jih vabij * lz primorske drevesnice, kakor druga leta, tako tudi letos dobi za plačilo pa tudi brezplačno 1 milij in 80.847 črnega gozdnega lesá (smrekovine bo rovine , jelovi 13.300 sadneg itd.) y û u u c pi a i o o ci* \ »uji v mo , -------- r 428.746 listnatih dreves in pa. pride nazaj drevj ministerstvo kmetijstva pri vabi mu srn in jele sebi s Čarobnim svojim petjem. Enkrat se je nek lovec zaljubi! v žal ko, ki mu je povila neskončno lepega otroka, katerega je žal ka koj po porodu nesla v svoje krasno poslopje, katero stoji v globlini jezera. Potem lovca varno po najviših rtih gorá: P©U da jih je nastrelil lahko, ko je določilo ceno, po kateri naj se prodaja to drevj po iikor mu ljubo. Ko lovce va žena zgreši svojega možá sameznim gospodarjem ali pa občinam, pa je dovolilo gre ga iskat, in izvé po planinskih pastirjih > tudi, da ae sme revnim občinam in darjem, ki posameznim gospo gozd zarediti, tudi b r e z p 1 ać no dati Kdor tedaj želi enega ali druzega drevja iz te c. kr dupli pri Žalk da Stop v pinuiusaiu un^tu ;tu , ua v parmo (v Soičavi: parm v želij Felsgrotte), poBvarí možá in žalo ženo, ta pa jej dá t poj in reče, naj se ne jezi, možu ni se nič velike primorske drevesnice dobiti za plačilo ali pa brez- zgodilo, naj si le pojas opáše, in lahko moža zopet nazaj "" " ' ' razpokne plačno, naj se obrne do c. k. vlade (k. k. Statthalterei) vzame Ko si v Trst žena > in lk žena zlat P°1 # Hranilnice v Avstriji so se od leta 1870. znatno več videti skoči z lovcem v jezero pasala y in m Ju bilo pomnožile. Leta 1870. bilo jih je v Avstriji 193 > leta 1878. uze 319. Takrat so šteli hranilnih knjižic še 927.209, lani pa 1 milijon in 424.388, takrat bilo je vloženih 285 milijonov in 706.689 gold., lani 648 milijonov in 617.547 gold. Reservnega fonda bilo je ta- Znamenita je v tej pravljici ta okoliščína, da tudi v slovenski basni ima pojas, kakor v škandinav- kedar si pojas opaše, skem mitu, po katerem Thorr y vse raznese ) posebno moć« žale žene, žalke, želke? krat 16 milijonov in 506.754 gold., lani 33 milijonov in 385.484 gold. Do leta 1875. se je vlagalo zmiraj več, kakor izjemaio, potem se je na slabo obrnilo; vendar ruski : žal-ov-at Kaj pomenjajo imena Jaz teh imen ne morem iz nobenega druzega témata izvajati, nego iz onega, iz katerega so staroslo- věnské besede: žal-ati, žel-ati toliko še se ni izjemavalo y da ne bilo več obrestnih ? ljubiti } cupere y desiderare } imeti v milosti. denarjev nevzdignjenih v hranilnici ostalo. Lani na pr. so ljudje vložili 185 milijonov in 142.490 gold., a izje-mali 191 milijonov in 227.394 gold., nevzdignjenih obresti pa je ostalo 29 milijonov in 678.092 gold. Zato se more reči, da so lani vendar zopet več vložili, nego iz-vzeli. Prejetega denarja so hranilnice proti vknjiženju (intabulaciji) izposodile 62 odstotkov, na vrednostne ostali žal y Prvotni pomen arijanske prakorenike: gar-gal-je: g ore ti; iz tega so se izobrazili pomeni: želja s sorodno nemško: Gier, B e - g i e r - d e , gierig, žal-k a katero se iz- der Inbrunnst. in ime: žala gorenja žel-ka odgovarja gršk. xuqui vaja iz iste korenike: ghar ) gern haben, lieben , XCtfilTSÇ sansk. h ary at i iz litovski: gëreti, 9 papirje 14 odstotkov in 1 odstotek na posestva denar je ali v blagajnicah ali pa se je na menjice itd. oddal. gharya ti gern haben, gotišk. geiran, begehren. Nemški mitologi in tudi nekateri slovenski pisatelji so hoteli v naših žalkah najti tirolsko-nemške: lige Fràulein", a vendar jaz trdim ligen Frâulein" utegnejo slovenskega početka biti sa- da tirolske ,,sâ so mitični ostanki iz onih in časov 9 ko so hÍ8torično go- tovo na Tirolskem bivali S love ni. Za mojo misel govori ta okoliščina, da je domovina teh „8âligen Frau * loi n" dolina Puster in Zillerthal, in Vintsch gau, tera so pripeljala z a željeno dôbo, ko je moglo obde in da druga nemška plemena teh mitičnih bitij lovati polje, pasti čreda itd. To dobo so oznanovale ne poznaio y svitle, teuke mladoletne solneem presijane megle in te ----J — . t. v». ^ » v» « m ouiuwwui piooijauo uiv/gio ^ tu bC Nekateri tirolski zbiratelji narodnih pravljie, kakor je ljudstvo napolnilo z ženskimi božjimi bitji, in ker se Ritter von Alpenburg, so začeli pisati ligen F << je njihov prihod močno v vsaki zimi » pa brez vsega razloga, tirolsko ljudstvo jih ime- jim je ljudstvo ime žale za želje val, dalo nuje Salgfrául gauu je se gora, i die Salg žele žene, žalke ki se veli „die Salg gornjem Vintsch- želke, die Ersehnten, die Erwûnschten rm i-» TTT_____! • V _ • V V m- 1 . "1 t ) pripoveduje, da so tam Salgfrául in ljudstvo Wunschweiber, in če uže Tiroici » die stanovale, zato mačnost in 3e lein a Zingerle prav storil, da zmerom pise „Sâlgf nemštvo svojih „sáligen Tírobke povesti imaj značaj, tudi one popevajo, bra- nijo otroke in pridejo pozimi v kmečke hiše prest (glej tudi abij 8 siovenskimi enak lein", vendar mi ne morejo stva naših „žalk — želk". dokaz u j ej o do- Salgfrâu-prevreči domačnosti in slo- pastirje io lovce Staritrg pri Slovenjem Gradcu 8. listopada 1879. y Zingerl a Sage und Marehen aus Tirol" Nr. 23 27) Ne razuoaem tudi, kako bile bi na Pohorj prišle make pravij 7 med tem y ko na Tirolskom še ostalo mnogo druzih običajav, besed in imen slovenskih Slovansko slovstvo. Za oboa in skobku porabu priredio Tako Tiroici poznaj m p (Zingerle I. c. 39) y ka * Pčelarstvo. J. E. Tomić. Sa 57 slika. U Zagrebu. Nakladom daim tere grki * nahajamo med Slovani, Vlahi (Rumuni) in Novo hrv. slav. zemaljske vlade 1879 Pod tem naslovom nam je iz Zagreba došla knj Zing omenja nekega zlega bitja: Dsched katera v istini vrlo > polnuj y kar nj naslov na čelu we ded y in po Koroš&em poznaj o strašilo otrók: Čodrav 7 čodrav Sovražnik kodrav, crispus je divji mož obeta, namreč, da je namenjena ne le samo učeči s3 mladini, temveč tudi praktičnim čebelarjem. Razj»«"«"* Prof. Štiftar in kmet Ložekar poročata, da divji mož rad preganja s 57 ličnimi slikami čebelarskega orodja in druzih stvari večinoma vzetib iz bar. Rociče ve (rekte Rothschůt z ) žene kopljejo, vzame in za Je 8estavlj po ij bol j ih čebelarskih no lke — žel&e. Oa jim skali jeaero, če se vejših knjigah, pa tudi pisana v lepi in lahko umevni bati in če te nima, zmekne amreko hrvaščini Raadelj sju, vaamo uauuu, au uc ko uim«, «uicauo siuivav urvasuini. rvali podi žalke. Ce jih vio vi, jih rasćesne, kakor čelo je postavi j je na oddelkov. katerim 7 na god belaratva, ki se pri paječino. Iste pravijiee imajo Tiroici, zato pritrdim čenja a najstarejšimi časi in sega do najnovejše dobe Mannhardtu, kateri v 77 lgfrá ul nahaja persom ficirane megle, v divjem megl m pa h 7 ki tej zgodovini nahajamo s častio itnenovanega našega roj a ka Ant J y razzene. pa tudi po pravici grajano Tudi poznamenovanje našo kranjsko in štajarsko deželo zaradi tega, da ae g, selig, felix, beatus, vkljub vsemu prizadevanju kmetijake družbe kranjake srečen, ni prikladno naturi teh mitičnih bitij. One niao iQ čebelarskega našega društva pri naših čebelarjih pre srečne, ker v divjem možu imajo svojega sovražnika. malo nahaja premakijivih satnikov, ki so jedro bolj ^ i !««#%! ^ 1* d a 1 /«i fh. n tt r« « n nifl rM Krenov, Radeekijev učeni in drugih. Slomšek pa si ni izbiral za predmet avojih spiaov le imeuitnih mož, temuč je segal tudi v borne V letošnjem programu gimnazija briksenskega je vele- gospod ravnatelj dr. Mitterrutzner napisal izvrsten bajtice poštenih kmetov. Zato nahaja vsak čitatelj v tej článek: „Slawisches aus Pusterthal'1, v katerem srečno raziaga knjigi kaj, kar mu je pred vsem drago. Naj tedaj ro- topična in rodbinska imena. Jaz sem iz Schopfovega doljubi obilo sežejo po tej knjigi, katera ae dobiva po i* Tirolisches Idiotikon" nabral 150 čisto slovenskih besed, vseh većih slovenskih me8tih in kateri cena je le 60 kr., prof. dr. Mitterrutzner, universitetni prof. dr. B. Jiïlg v da je ne zadene ona nemila osoda , ki je zadela prvo Innsbruku, prof. dr. Bidermann v Gradcu, kateri so moj in drugo katerih se še vedno ni razprodalo toliko, da rokopis prebrali, so mi poslali jako pohvalna pisma. Profesor bi se tiskarnici bili povrnili vsi stroški. Prečastiti vređ-dr. Bidermann je našel slovanské običaje tje do mesta nik se ves žrtvuje blagemu namenu, da bi spravi! vsa delà Slomsekova v 15 knjigah na beli dan in tako ve I m s t î Pis. likanu Slomšeku postavil vredni duševni spominek! Al sa to treba mu okoli 800 naročnikov in zanesljivih plačnikov. Politične stvari. Kdo delà razpor? Čem bolj se bliža obravnava vojaške postave v zbornici poslancev, tem bolj se množijo glasi, da se bode ustavaška stranka uprla tej postavi. Po takem se tedaj zmerom očitnejše kaže, da ustavaški patrijotizem, 9 katerim se je ta stranka zmirom šopirila in vzlasti nas Slovane pred vlado kot sovražnike Avstrije denuncirala , bil je golo hinavstvo. Čehe, katerih 16 let ni bilo na Dunaj v državni zbor, so proglašali za Mosko-vite, in tudi vsi drugi Slovani bili smo jim panslavisti. Zdaj , ko Čez 16 let imamo popoleo državen zbor in vsi poslanci konservativne stranke delajo na soglasno posto -panje o vseh važnih državnih vprašanjih, zdaj pa se ustavoverci upirajo eni najvažnejših postav. Nikomur ni neznano, da vojastvo je velika butara, ki jo nosijo vsi narodi Evrope; vsak vé, da velike stalne armade so ljudstvu stalna nadloga, katera ne pripušča, da bi se popolno zacelile rane, ki jih je toliko let gospodarstvo liberalcev sekalo blagostanju ljudstva. Al hudodelstvo velike izdaje bilo bi zahtevati od avstrijske vlade, da bi ona sama orožje na stran položila, da bi ona prva pred všemi druzimi v ladami stalno armado raz-pustila ali jo na toliko zmanjšala, da bi ne bila v stanu braniti državo kakoršnega koli nevarnega napada. In prav to je, kar je konservativno stranko v zbornici poslancev pripeljalo do trdnega sklepa, da bode soglasno glasovala za predlog vladni, ne na ljubo ministru Taaffe-u, ampak iz poštenoga patriotizma. Če ustavoverci hočejo nasprotovati sprejemu vojaske postave zgolj zato, da bi vrgli Taaffeovo ministerstvo, jih moramo vendar vprašati: kaj neki je pre-grešilo zoper usta v o, kaj neki je vsulo pred prag konservativni stranki, da ga za to preganjajo ustavoverci? Naj nam povedó le eno tako dejanje! Ce se ustavoverci bojijo, da se ministerstvo potem, ko ima vo-jaško postavo po svoji volji v žepu, popolno vrže v na-roČje konservativcem, more pač isti strah imeti konservativna stranka, da se minister Taaffe popolno zedini z ustavoverno stranko. Vojaška postava je postulat države avstrijBko-ogerske, je poatulat krone, je postulat skupne vlade. Tudi naši poslanci in ž njimi poslanci cele konservativne stranke čutijo veliko odgovornost, ki jo na-se vzamejo z glasovanjem za to, da število vojakov, kakor dosihmal, tako tudi za 10 let naprej znaša za čas potrebe 800.000, al zato oni ne bodo pozabili na to, da se davkoplačevalcem butara vojaških stroškov olajša kolikor mogoče. Naši dopisi, V Gorici 23. nov. — Imamo že nekaj let v Gorici „društvo goriških gospá v podporo ubogim", katero jim po zimi kosilo kuhati daj a in to s pomočki, ki jih dobiva po prostovoljnih darovih, po predstavahjv gledišči i. dr. Letos je napravilo to društvo „bazar". Ker je pa došlo premalo darov, razposlalo je te dni predsedništvo društveno v3jezikihvabilo, da naj bi do 25. t. m. poslal, kar ima še kdo poslati. Nad tem pozivom samim na sebi se gotovo nihče spodtikati ne more, k večemu nad obliko nemškega in slovenskega teksta, katerih kritika pa ne spada sem. Kdo bi bil tedaj mislil, da bode vabilo komu v pohujšanje za to, ker je — v 3 jezikih natisneno?! Poslušajte, kako piše o tem naš (?) čez-Sočni „Isonzo"! „. .. V Gorici se govori, piše in misli po italijanski („italia-mente<(), za tega voljo zadostuje v povabiiu namenje-nem mesčanom italijanski jezik; škoda za čas, trud in denar, ki se je potratil za prevod v dva druga jezika. Že lani je bila přestává v nemški jezik neopravičena ; kar se je pa letos zgodilo, je absurdno...... K čemu je vabilo prestavljeno v slovenski jezik? v jezik naših kmetov? Kmetje ne be rej o, in to iz naravnega vzroka, ker — brati ne znaj o; dokaz temu piclo število čitateljev „Soče". Ali se je vabilo přestavilo za tište 3—4^panslaviste, ki so si napravili med nami svoje šotore? Če je tako, je predsedništvo slabo računilo, ker ni vedelo, kako daleč sega njihova radodarnost. Bolje bi bilo, ko bi se bili prihranili stroški za prevod, papir in tisk in da bi se bil obrnil dotični denar, ubogim na korist....". Tem besedám — gotovo v ured-ništveni pisarnici skovanim — dalo je uredništvo obliko lista neke gospé do uredništva. Če je res kaka gospá kaj tacega pisala, naj ji veljajo besede, ki jih je pater Abraham a St. Clara v^ neki pridigi rekel dunajskim gospém svojega časa. Ce je pa navedeni list uredni -štvena trojica skovala — nimamo v priprostim kmetov-skem slovenskem jeziku dovolj primernega in krepkega izraza, da bi spodobno zaznamili „Isončevo" nesramnost. Znabiti bi pisatelju omenjenega lista pristojal znani izrek neutralnega jezika: „Das ist eine Gemeinheii"! V deželnem zboru in odboru je enakopravnoBt oběh deželnih jezikov že od nekdaj priznana; prav tako v šolah ; po oglih mestnih ulic beremo večkrat razglase v treh jezikih in celó „Isonzo" vega kandidata, dr. Vi-centini-a, volitveni oklic — s kubitalnimi črkami tiskan — kinčal je pred 4 meseci naše ogle; in zdaj — se hinavci spotikajo nad nedolžnim 3jezičnim vabilom! Bog varuj, da bi vsi naši someščani taki bili. Vem pa za gotovo, da so se vsi pošteni Lahi grozili nad hu-dobnim anakronizmom „Isonzo"-ve klike. Tudi Slovencem pravični „Eco del Litorale" piše o tej zadevi danes tako: „.... Ta gospá ne pozná dolžnosti uljudnosti.... Slovenski jezik ni le jezik naših kmetov, temuč tudi mnogih olikanih oseb v Gorici, ka-tere bi lahko tisto gospó v kulturi podučevale... Sicer pa je naše mesto mejno mesto; govorijo se tu 3 jeziki: italijanski, nemški in slovenski, in je želeti, da bi bila sloga med tukajšnji mi národnostmi." Fiat! — V čitalnici bo jutre veselica, pri kateri se bodo pobirali prostovoljni doneski za pogorelce v Korit-nici na Bovškem. — Za te iste pogorelce je podari! presvitli cesar 600 gold. — Tudi po vsej deželi se na-birajo za-nje milodari. — V 4 tukajšnjih cerkvah bodo večdnevne izredne svečanosti o 251 e t n i c i razgla-sitve vérake resnice neomadežvanega spočetja D. Marije (8. dec.). — Grofinja Chambord je prišla v petek ponoči v Gorico; v prvi polovici decembra pride tudi grof. — V St. Petru je obhaj al oče državno-zbornega predsednika, eksç. flcm. grof Iv. Coronini svoj 86 let ni rojstni god. Častitljivemu starčeku sta še čvrsta duh in teló. lz Rostailjevice 20. nov. (Goveja kuga. Gosp. Do- lenec pri nas.) Prosti smo kuge! SI. deželoa vlada je razglasila, da so Kostanjevica in Globočice goveje kuge proste, le Slinovce so še zaprte, kjer se je bila kuga najkasneje objavila. Nek besen člověk se je bil v „Slovencu" zavoljo mojega dopisa v „Novicah" in v „Narodu" Čez-me spravil ter me skušal z blatom ometati, a je le 8amega sebe zdatno oblatiL Edor je moja dva dopisa bral in pozneje onega lažnjivega v „Slovenců", mi bo gotovo pritrdil, da je dopisnika „Slovenčevega" luna trkala, ko je pisal oni článek. Ál pustimo to, naj vam danes raji poročam kaj bolj veselega, ko o grozni kugi. — 12. dne t. m. je vodja vinorejske sole slapen-ške gosp. Dolenec přisel le-sem ter si v družbi tu-kajsnjeí>a, za napredek kmetijstva vnetega posestnika gosp. F. Mareši ča najprej ogledal vinograde stare in ncve, kleti in pripravo v kletih; pokušal je tudi vina, in tako mu je bilo mogoče, drugi dan in v petek povedati nam, kaj je tukaj dobrega, kaj pa slabega opazi!. — Skoda le, da se je naznanilo g> Dolenca, da pride v četertek k nam, zakasnilo, tako, da ni bilo mogočef tega Ijudem s prižnice razglasiti. Naznanilo se je to sicer otrokom v šoli, ter naročilo, naj staršem doma po-vedó, ter jih povabtjo, da pridejo v obilném številu po-slusat koristoe nauke; al ljudje ne porajtajo otročjega pripovedovanja, poleg tega se jim je pa tudi mudiío napravijati steljo, ker je bilo vreme lepo, ín zato, žalibog, ni bilo toliko slušateljev, kakor bi bilo želeti. So pa tudi pri nas nekateri taki butci, ki si domišljujejo, da so že vso modrost z veliko žlico pojedli, čeravno jim neumnost povsod iz glave gleda! Taki ne le, da sami o nikakoršnem napredku slišati nočejo, še druge odvračujejo, češ, ,,kaj boš hodil poslušat bedarije, vsaj sam več veš kakor vé skric." Tako je pri nas govoril nekdo, ki je do novejše dobe tu nemčurjem zvonec nosil. Na kratko rečeno: poslušateljev je bilo vseh le 30. Al kolikor jih je bilo, bili 80 taki, ki niso poslu- sali le z ušesi zato, da bi imeli kaj pozabiti , ampak poslušali so s trdno vol,o, da bodo skušali dobre nauke tudi posnemati. Se ve, da smo bili tudi nekateri taki vmes, ki nimamo prilike lepih naukov dejansko izpelje-vati, al trdna volja nas je, to, kar smo slišali, ob priliki povedati onim, ki niso k predavanjem priti mogli. Med temi poslušalci sta bila tudi duhovna gospoda , ki sta se za nauk bolj zanimala ko marsikater kmet. — Gosp. vodja slapenske šole nam je po kratkem nagovoru povedal , kej on misli o tukaj najbolj razsirjenih trtah in o tukajšnji in eploh dolenjski trto- in vinoreji. Rekel je, da je dolenjaka trtoreja na najniži stopinji, kolikor je on prilike imel se prepričati tega. Svetoval je opustiti trte malopridne ter nadomestiti jih z boljimi. Med najslabejšo sorto je prištel zelen i ko, zato, ker, kakor so vinorejci sami pritrdili, o 10 letih komaj enkrat popolnem dozori; tedaj če tudi obilo, pa navadno vendar preslabo vino daje. Vinorejec bi moral trte imeti, ki mu leto za letom dajejo obilo in dobrega vioa. Ljudje, ki se ca vina umejo , pravijo, da zelenika mora biti 4 in celó 8 let stara, da dobra postane. Kateri kmet pri nas pa more vino toliko časa domá držati? In ker tega ne more, ga ko čvička cenó prodá. Svèt gosp. Dolenca o zelen ik i je bil: „Dokler boste sadili zeleni ko., ne bo na předka." Bolja ko zelenika je be-lina = ribola, vendar tudi ta še prekasno zori, zato naj se tudi ta z boljimi trtami nadomesti. — Lipna ali lip a va, katera ima menda imé po svoji domovini „Li-pavi", zdaj Vipavi, ni hvale vredna, ker se prerada osiplje in ne napravi do 20% sladkorja. Sodba o lipni je tedaj bila: „Proč ž njo!*' — Peles-gnjed dozori najslabše, toraj ven ž njim! — Javor, ki mu tudi desetina ali dedšina pravijo, je uže po imenu spoznati, da ni prida. Vino te trte so nekdaj vinorejci za desetino prihranili, tedaj tudi proč z javorom! Za dobro sorto pa je gosp. vodja pripoznal muškát. Ker je pa muškatov več plemen, nam je pripo-roèii posebno rumeni in rudeči muškat. Ker ga pa tatj* silno radi oberajo, bila bi edina pomoč, da se ga obuo zasadi. Muškatov mošt pa naj se mesa z drugim vinom , ker sam prehudo dišf. — Posebno pa je med belimi plemeni pohvalil kraljevino, rekši, da pred njo naj se vsak vinorejec odkr?je. Pripoveđoval nam je, kako izvrstna in draga vina se drugod napravljajo iz kralj e vine, in da je bila na Dunaji v vinorejski razstavi ravno Kegljevičeva kraljevina pred vsemi odlikovana. Tukajšnji vinorejci pa si ne upajo napravijati vina iz same kraljevine, češ, da je tako vino pre-mehko , da teče kakor olje. Al temu je po spričbi g. Dolenca krivo napacoo ravnanje s trto , capačno ravnanje z grozdjem pri trgatvi in pa napačno ravnanje z vinom samim. — Med črnimi plemeni je bila, med tu-kajšnjimi črninami debela crnina — eni ji pravijo kavka — za dobro spoznana; ona se pa ne sme za-menjati s slabim v o I o v n i k o m. To našo najboljo crnino pa drugod uže iz vinogradov trebijo ter jo z bolj-šimi vrstami nadomestujejo. Tično, katero ime uže samo kaže, da je tudi dobra, bi bil kmalu pozabii imenovati. — Sopatna ali raztresenka je slabeja ko kavka. Drobná crnina je sladka, al preredke jagode ima. Tako smo tedaj pregledali vse naše trte, a videli smo, da imamo silno malo dobrih, ki so vredne, da v vinogradu stojijo. Goap. Dolenec se je ie čudil, da iz tako slabih trt še tako primeroma dobro vino dobimo. Rekel je, k^bi se Doienjei poprijeli umne trto-reje ter sčasoma slabe vrste trt z boljšimi nadomestii in bi z moštom in vinom prav ravnali, da bi dol enj-ska vina prekodila na daleč okrog vsa druga vina v dobroti, in ker tukaj obdelovanje vinogradov toliko ne stane ko drugod, tudi v ceni. Mesto tukajšnjih slabih trt nam je gosp. Dolenec nasvetoval saditi sle-deče : 1) Ostlieber, najizvrstnejšo trto, katera daje grozdje, ki dá mošt s 24% sladkorja. 2) Rulandec, umazane barve , jako rodovita sorta , ki daje znanega šampanjca. Ostlieber in Riilandec imata majhne grozde, pa tacih sila mnogo. Vse vrste pa, ki rodé majhne grozde, dajejo veliko bolje vino memo onib, ki imajo velike grozde. Poleg tega je Rulandec edina vrsta trt, ki je gnjilobe prosta. 3) Sip, izvrstna ipav-ska trta, daje rumeno grozdje. 4) Italijanski rizling; da je to izvrstna trta, spričuje najbolje^ to, ker se na vse kraje silno razsirja; rodi obilo. 5) Spanjol (Gutedel), katerega je več vrst, najbolji je hrustlasti in rudeči. 6) Gr ganja; rodi mnogo in velike grozde; domá je v južnih Tirolih, daje fino vino. Ker ta trta najmanj 14 dni pozneje odganja kakor druge, zori pa takrat kakor rizling, je posebno izvrstna za nižave. (Dalje prihodnjič.) Iz Postoine 10. nov. (Konec.) Vrabške jerebice dopis od 1. avg. t. 1. omlátil je otep prazne slame. Poglavitno v teh smeteh je to, da praša: „War es diesen ,, Kole-gen" (národnim učiteljem) um die Fcrtbildung oder um die Politik, Denunziation und Ruhestorung zu thon?" Kdo je denuncijant in pa kaljivec mirú? Narodni učitelji gotovo ne, ker jim je ovaduštvo najostudnejša reč, a ravno ono je vas „zwergerjev" edina lastnost. Ce ni temu tako, zakaj je pa vas kvadrat prec dne 11. julija t. 1. — v petek po konferenci — na vse zgodaj nekega národnega učitelja v šolo špicljat (ne nadzorovat) přišel, a se je dobro opekel, ker ga je na svojem meatu dobil. Kakošen mož je pa vaš glasoviti Vodopivec, veste najbolje sami, pa vemo tudi mi. — In ti, nemčurče v surki, in pa še dva druga tvoja zagrizena „zwergerja" v vi-pavski dolini, kakošni ste pa vi? Evo fakta! Med pre-teklimi počitnicami romali ste prav po turški šegi v „Meko" k svojemu še živemu Mahomedu drug za drugim, ga pridušali, da naj vse narodne učitelje iz tukaj-šnjega okraja prestavi pa pozoblje, osobito enega, kate- rega pa zavoljo dobre vinske kapljica kaj radi pohoje-vate in on vaa po stari slovenski áegi tudi vselej dobro poatreže, a v zahvalo potem ga v njegovem kraja ,,au-rovega neolikanca" pri ljudeh črnite. A ta poštena duša je se celó tako dober, da za „zwergerje" v denarnih stiskah celó v svoj laatni žep seže, in za obreati tolike dobrote prejema pa — grdo nebvaležnost. Ko je „Mohamed" vašim željam zadoatiti obljubil, ste se prav hu-dobno narodnim učiteljem v vipavski dolini v pest smijali ter od atrani in pa tudi direktno aami — po „lauf-posih" hrepeneče poizvedovali. To, to je vaša slava in čast! To ste tisti „wahre Schulmànner" kakor „lucua a non lucendo". Zaćnite vendar enkrat pokoro delati, pokažite enkrat avetu avojo pravo stran, kakoršni ste v resnici. Res, v tolažbo vam povedati morem, da pravih narodnih učiteljev ni toliko kot listja in trave, a Jfci so pa lahko na svoje mostvo ponosni ter smejo s Crnogorci reči: „Malo nas je, a smo ljudi". Za nameček še nekaj. Koga presvitli vladar spoštuje in odlikuje? Morda li matadorje vašega tabora? odpadnike, renegate? Kaj se! Zgled imate na bližnjem Primorakem. Poglejte spo-štovanega, za šolo vnetega národnega moža g. Klodi ča, c. kr. deželnega šolskega nadzornika. On, sin priproste matere, povzdignjen v baronski stan, naj bode vam, in pa tudi vsemu pošteneaiu slovenskemu učitelj-stvu uzor in zgled , če domovini hočete v resnici kaj koristiti in šolstvo na visoko stopinjo olike in napredka povzdigniti. Kaj ljubljanski „strahmož" k temu pravi? Pravica, značaj, temeljitost in pravo domoljubje so vendar kaj več, nego renegat*tvo. Toraj, národni učitelji, ostanite vedno to, kar ste do sedaj bili; ne bojte se praznih in votlih strabov; bodite na svojo značajno sta-novitnost ponosni ! Tudi vi mlajši, kateri ste v našem okrajů letos na novo nastavljeni, pokažite, koliko prave temeljitosti ste si v šolah přiučili. Poglavitni nalog šole je, stanovitne značaje odgojevati. In, če bote značajni narodnjaki ostali, pridobili si boste tudi pravo zaupanje in ljubezen nas narodnih Notranjcev, ki vas plačujemo. Vsaj bomo še doživeli videti, a kako skremženimi obrazi bodo se, kedar ča3 pride — kateri menda daleč ni — nekatere učiteljske kukavice zopet v narodni tabor nazaj povračevale — če bode še kdo za-nje kaj maral! Grenjka in zoperna bode ta pot! Notranjec. Iz Adlešič pri Kolpi 23. nov. — 9. dne t. m. so se vršile pri nas volitve novega občinskega zastopa, pri katerih 20. dne t. m. so bili izvoljeni sledeči trije možje, vsi vrli narodnjaki: Ivan Adlešič iz Adlešič za župana, za svetovalca pa Miko Požek iz Adlešič in Miko MarentiČ ia Fučkovic. Živili! — Kod nas je snega malo, vreme toplo. V; lz Ljubljane. i Našega grofa Josipa Barbota ni več! 1 li Umri je v alužbi domovine, v poslanstvu na 1 i Dunaji, 23. dne t. m. po kratki bolezni, previđen 1 Il s sv. zakramenti za umirajoće , 55 let star. — r| I Truplo premilega nam ranjcega se prepelje v do- |! B movino in 27. dne t. m. ob treh popoldne na far- jg I nem pokopališci pri sv. Rupertu na Í3olenjskem v (| 1 lastno rakev položí. Slovenski državni poslanci mu gj i poklooijo venec z napisom: „Iskrenemu rodoljubu, j| H predragemu tovaršu". Isto tako mu pokloni ves 1 1 klub venec. H 1 S ča8tito rodovino ranjcega žaluje vsa naša I domovina na grobu rodoljuba, čegar značaj je bil 1 I rea čist kakor zlató in trden kakor skala. Večni 3 1 mu spomin! || Po naročitu Ijubljanskega národnega kluba se danes podá goap. Potočni k v Št. Rupert, da juter o pogrebu položi venec na rakev preljubljenega grofa Barbota z napisom: „Domovina vernemu svojemu sinu". — (Iz seje dezel. odbora 21. novembra.) Na povabilo mestnega župana je deželni odbor sklenil, vdeležiti se na kolodvoru svečanostnega sprejema domačega pešpolka št. 17 ob njegovem prihodu iz Bosne 26. t. m; — županstvom občin ob železnici od Primorske meje pa do Borovnice je deželni odbor naznanil dan prihoda tega polka, da ga po svojih deputacijah pozdravijo; — deželni vladi se na dopis zarad zistemizaeije deželnih služeb živinozdravnikov odgovori, da se stroški za živinozdrav-nike tem manj morejo na deželni zaklad prevzeti, ker postava iz 1. 1870. o zdravstvenih zadevah v to ne veže; — na dopis c. k. dečelne vlade se vožna tarifa po 9 soldov od 1 konja in kilometra, za 1. 1880 potrdi ; — eno vnovič izprazneno deželno stipendijo za sprejem v vino- in sadjerejsko šolo na Slapu je deželni odbor podělil pros nj iku Petru Vrisku iz Rateškega kraja. — (Seja mestnega odbora) 24. dne t. m. je bila jako interesantna, kajti zašel je na politiško polje in obe stranki (ustavoverska većina in pa národna fuanj-šina) imeli ste priliko dejansko pokazati svoje stališee o sedanjem ministerstvu. Naj tedaj o tej sej i kaj več povemo. Na dnevnem redu je stal predlog: „naj odbor sklene peticijo na državni zbor, da preaaredi nekatere paragrafe voj ne postav e." — Nagon k tej peticiji je přišel od mestnega odbora iz Gradca in v daoašnji seji ga je zagovarjal odbornik vitez dr. Kaltenegger. — Znano je, da je važna vojna postava ravno zdaj na dnevnem redu državnega zbora. Naši ustavoverci pa so s tem predlogom hoteli svojim tovaršem v Gradcu na pomoč priti, ki so, kakor gori rečeno, enako peticijo na Duuaj poslali državnemu zboru, misleči, da narodni poslanci ne bodo zapazili, kaj za grmom tega na videz nedolžnega predloga tiči. Al zmotili so se. Narodni odbornik gosp. Potočnik se je oglasil zoper ta predlog in je v tehtnem govoru razložil, da mestni odbor nikakor ni kompetenten se me- sati v postavo, katera vsak čas pride v državnem zboru v razpravo; većina dunajské zbornice je pa zdaj taka in ima med seboj take duhovite in ljudoljubne možé, da jim ni treba poduka Ijubljanskega. Tej zbornični večini in pa sedanjemu ministerstvu se sme zaupati, d* bodo brez suflerjev graških in ljubljanskih pravo za-deli. — Ce se je ljubljansko konstitucijsko društvo uni-dan s svojim sklepom, da smejo družabn'ki njegovi tudi v sedanjem ministerstvu še prazne klopi zasesti, če se jim pocudijo, pred celim svetom na smeh postavilo, ne sme vsaj mestni zastop tacega zasramovanja si na-se nakopati. Ce vendar —je nadaljeval govornik — vi, gospodje, vkljub temu pošljete svojo peticijo na Dunaj, vam morem koj naravnost povedati, da narodni odborniki državnemu zboru pošljemo protest zoper njo. — Če je uže govor gosp. Potočnika razburil ustavoverce od prvega do zadnjega, jih je še bolj zbegal predlog odbornika gosp. Petri čiča. On je popolno pritrdil predlogu Potočnikovemu, da naj mestni odbor o p u-sti nasvetovano peticijo in, ker ima on in vsa národna stranka v sedanje ministerstvo zaupanje, je stavil predlog, da naj mestni odbor zaupnico pošlje ministrů Taaffe-u. — Sedaj seje vnela viharna debata; dr. Kaltenegger, dr. Suppan, dr. Schrey, dr. Schaffer in Deschmann so pričeli borbo zoper predlog Potočnikov, ki pa je vse njib ugovore krepko odbil kot jalove sofizme. Se ve, da je konečno ustavoverska večina enoglasno za svoj predlog glasovala. Al še bolj interesantno je to, daje ustavoverska večina 3§S tudi enoglasno zoper predlog Petričičev da caj se stopila nocoj p na oder pred Vas. Zapuščam ga & tuui cijugittouu Bupoi ^iouiv/5 4 v, vi« utaj oc obupjLu» uuwiuj prva ua uuer preu vas» Zjapuscam g pošljegrofu Taaffe-u zaupnica, glasovala in tako mu sladko nado, da nisem bila glas vpijočega v puščavi indirektno nezaupnico votirala ter se nasprotnic se- v to ime na danji vladi objavila. Morebiti bo Taaffe prestrašen od ustavovercev ljubljanskih, popustil mini&terstvo in na golet tf zdravj besedi" je citalniški pevski zbor po mno potem izpraznene klopi se vsedejo: ces. kralj, dvorni predsednika svetovalec vitez dr. Kaltenegger, ces. kralj, deželni govim stanovanjem Po navadi počastil imendan dr. Jan. Bleíw čitalničnega, z jako lepo aerenado pred nje 9 šolski nadzornik Pirker, ces. kral j, nadinženir Ziegler in ce s. kralj, saniterni konc'pient dr. Keesbacher. Ve-deremo ! v (Citalnična „beseda") v nedeljo, prva zimske je privabila mnogo družbenikov v svojo dvorano 1 Danes zvečer přidej ga peš-polka Kub iz B ki sinovi v Ljub- od Velikanske priprave za vredni sprejem se de strani sezone, I V » ULI HV^V Ml. MUMV ki so bili jako zadovoljni z vsem > tudi nebo milo bilo naj bi izvršitvi celera programa ? » u » v a v uju uvuxciuv/, ------- kar so slišali in vi- Mano pa je ta-le Program na maršu skozi Ljub Pozdrav polka s top 0 prihoda deli. Kakor vselej, tako so tudi ta večer naši gospodje pevci pod vodstvom gosp. V. Valente častno řešili svojo 26. t. m. zvečer po strelnem društvu s strelišča. 2j Zve cer ob 17 7 -1-----'---------11------- /J slo nalogo ; gledališka igra ,,norišnica v 1. nadstropji peronu južnega kolodvora sprejem polkana o z a 1 j š a n e m Pri uhodu polka pc du neprenehoma izbujevala veselost, in izvrstno ljubko je gospá Albina Valenta razložila, 8 čem bode čitalnica j s ki eesti pri s 1 a v 01 o k u blizo deželne bolnišnice, bodo društva s svojimi zastavami m znamenji »tregla to zimo svojemu občinstvu. Naj njen govor na- zbrana, izroči gospica Jamšekova s slovenskim govorom tisnemo ves, da privabi morebiti še marsikoga v kolo srebrni lovorov venec. 4) Odhod polka, spremlje- Dné 27. t. m. zve- . častnikov in čitalničnega zabavnega delovanja. Tako-le se je glasil: „Častita 8kupščina! Zime nemili čas je nastopil. Ve!o listje padlo je z drevja, sneg merí beio svoje platno, mrzla burja brije, in veselja, ki smo ga nedavno iskali pod milim nebom, iščemo zdaj — pri topli peči. Skratka rečeno: Nastopila je zimska sezona, katera tudi dr. Po k u srebrni 1 vanega po društvih , v kasarno čer ob 7. uri banket na čast došlih pogostovanje vojakov v ozaljšanih prostorih starega streljišČa. Ker slavni naš polek maršira kmalu na D ostane v garnizoni, ga nameravajo, kakor nam čitalnice kliče na živahneje delo. kaj bo čitalnica poroča, slovesno pozdraviti tudi na Du naša přinesla nam prihodnji zimski čas? vprašale naji bivajoČi slovenski državni poslanci boste Vé, čabtite gospé in góspice, in Vi, spoštovani gospodje. Na to vprašanje odgovor dati, dal mi je mandát odbor naš. Pesmi, govori, igrokazi: to je tista trójica, okoli katere se bodo sukale zabave čitalnične tudi to in druzega nič?" Ker (Parizkih fotograjij na ljena uže 6. vrsta, v kateri se vidi teklo) zdaj razstav vica s svojimi ve- ,,No, sezono v národnem našem domu. me utegne ta in una gospica nejevoljno vprašati. lahko uganem, kateri zajček za grmom tega vpra- likanskimi snežniki, jezeri itd. Kdor je dozdaj z&mudil ogledati si to prekrasno razstavo, naj hiti jo pogledat. Jutri bode razstavljen Egipt s svojimi piramidami in drugimi starodavnimi znamenituostmi. Za to vrsto đejo MBHHHMMlH grad V se 4 vrste, namreč: Italije drugi del, C pr 5 parižk t razstava 1878. leta in pa sanja dam tiči tudi takoj lahko na to interpelacijo odgovor no! tudi plesali; plesali bomo „male" in «iU, - JJ^ . J, . V « - „------- velike" plese, da se ne bode pritožil prešerni pust, ďa se mu krati ravnopravnost starodavna, kakor se dandanes (ce smem prav natihoma reči, da me kdo ne sliši) krati marsikatera druga pravica Avstrija. Toraj še enkrat ponavljamo: kdor hoče videti velis del sveta v najlepši naravni obliki za 20 kr. ogled razstav naj ne zamudi kratkega časa, ker so na f podobe v se do 13. decembra (jo deklamacije dobro izbrane petjem pa ber i la humoristična ali podučna y govori pravilom čital- IVovičar Dunaja. dom&čiti tujiii dežel. ) mcnim pnmerni polnuje pregovor: da se tako tudi v naših zabavah iz- variatio deleetat." Vsem temu pa ^UiUUJC piïguvui . ,, v C*1 lauw uvitviai. * DVUÍ »VI KU naj se pridružijo tudi toliko priljubljene gledališke igre, nemilih da se tako slovenska Tali ja i ki se je po > kakor se nadejamo, Ie začasnih nezgodah tužna umaknila iz javnega gledališča, zopet vesela vrne v čitalnico — rojstni svoj dom. združeno močjo tako idimo na delo, da nas bode mati Slovenija vesela, videti, da sinom in hčer- kakor drugim,^ najemati tujih kam njenim ni treba moči za izvršitev svojih nalóg. Čitalnice se v resnici imenujejo vaaj tako beremo pogostoma ognjišče za vnémo domoljubja ; želeti bi toraj bilo, da bi okoli njega se zbirali vsi, prav vsi, ki hočejo vredni biti častnega naslova „domoljuba"! zbornici poslancev se je v seji 22. dne t. m. dovršila v ogerskem zboru uže rešena razprava 0 postavi zarad sprejema Bosne in Hercegovine v skupno avstrijsko-ogersko coin o zavezo. Bosna in Hercegovina dobite za zdaj 600.000 gold, v zlatu iz skupnih colnih dohodkov. Danes se prične obravnava postave o goveji kugi. Vojaška postava mora te dni v razpravo priti, ker pred shodom delegacij, ki ima biti uže početkom decembra, želi vlada vojaško postavo rešeno imeti. Za gotovo se pripoveduje, da ministerstvo ne odstopi, če tudi se vojaška postava ne sprej me s potrebno ve-čino fuje, ? kakor se „Politiki" telegra utegne se pa zgoditi, da potem vlada raz pusti državni zbor in potem dobi večo većino. To 9 častita gospoda, bil je moj mandat ; da sem Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.