leto XLIII. št. 35
Ptuj, 6. septembra 1990
CENA 5 DINARJEV
Maraton
s predstavo C. Confortesa
Maraton so se v ponedeljek v
ptujskem gledališču pričela 16.
ptujska kulturna srečanja. Trije
tekači maratona, te najtežje atlet-
ske discipline, tečejo in med te-
kom odkrivajo človeške slabosti
z dobršno mero cinizma. Pred-
stava je nastala v produkciji Fe-
stivala iz Ljubljane in kljub do-
bri igralski zasedbi (Slavko Cer-
jak, Janez Hočevar-Rifle, Bran-
ko Šturbej in Marjetka Falk) je
ostala nekako nedorečena. Mor-
da bi zaživela bolje na dvorišču
ptujskega gradu, kjer je bilo naj-
prej predvideno, da bo. Morda?
Je pa gledalce navdušila in mor-
da še posebej pritegnila zaradi
Mirka Vindiša, našega maraton-
ca, ki je dan prej na evropskem
atletskem prvenstvu dosegel do-
slej najboljšo jugoslovansko uvr-
stitev v tej disciplini, dvanajsto
mesto.
Sicer pa se z otvoritveno pred-
stavo ptujskih kulturnih srečanj,
kljub temu da jih dve leti ni bilo,
v Ptuju ni zgodilo nič posebnega.
Lahko bi celo zapisali, da so se
začela skorajda neopazno, če-
prav je bilo zanimanje za prvo
predstavo veliko, vendar je bilo v
gledališču še nekaj praznih sede-
žev. Nekaj več »rompompoma«
prireditvam ob začetku ne bi
škodilo, nasprotno.
NaV
Samo opozarjati na naš uničevalni odnos do narave je premalo, so sklenili Zeleni Ptuja. Pozvali so svoje
somišljenike, prišli so domačini, lovci, ribiči in »občinarji«. Šturmovec je od sobote za spoznanje čistejši. Bo-
ste pohiteli in očiščene poti znova zasuli z odpadki? (stran 3)	jg
Dober nastop Mirka Vindiša
Naš najboljši maratonec je znova potrdil visoko vred-
nost, saj je na evropskem prvenstvu v Splitu osvojil dva-
najsto mesto med 38 tekmovalci. Na izredno zahtevni
progi okrog Marjana in v težkih razmerah (visoka tempe-
ratura in pritisk) se je držal zelo dobro, čeprav sam meni,
da bi lahko pridobil še kakšno mesto. Nekateri tekmoval-
ci so to progo označili kot najtežjo na svetu in so bili sre-
čni, da so do cilja sploh pritekli. Mirko je imel težave z
zbadanjem okrog 30. kilometra, vendar je zdržal do kon-
ca in publika na prepolnem stadionu na Poljudu ga je po-
zdravila z močnim aplavzom. Mirko je nastop na tako ka-
kovostnem tekmovanju popolnoma upravičil in tako za-
gotovo dobil dodatne motive za treniranje in nastopanje.
Prihodnje leto je pred njim potrebna norma za nastop na
svetovnem prvenstvu na Japonskem, leto kasneje pa olim-
pijske igre v Barceloni. Ob iskrenih čestitkah za uspeh v
Splitu mu zaželimo nadaljnjih uspehov in seveda uvrsti-
tve na vsa največja in najpomembnejša tekmovanja!
1. k.
UVODNIK
Festival pod streho
Vse je pripravljeno. Sedaj čakamo samo še na ansamble, da
zaigrajo in zapojo, in obiskovalce, da napolnijo dvorano Center v
Ptuju. Slišali bomo več kot šestdeset novih skladb domače zabavne
glasbe; nedvomno bodo mnoge od njih našle pot na radijske valove,
kasete, zabave in veselice. Mnogi ansambli so opustili staro nava-
do, da sami pišejo skladbe; to nalogo so v glavnem prepustili skla-
dateljem te zvrsti in letos je na festivalu nedvomno najbolj zaposlen
skladatelj in aranžer Boris Rošker, ki mnogim ansamblom pomaga
pri tovrstnih težavah.
Ptujski festival in komisija za domačo glasbo pri Zvezi kultur-
nih organizacij Slovenije sta si zavedajoč se, da je ta glasba med
Slovenci zelo priljubljena, poznana in priznana pa tudi v lepem delu
zahodne Evrope, zadala nalogo, da njen nivo postavita na ustrezno
mesto. V glabenem smislu jima stvar kar lepo uspeva, glede vsebine
tekstov in sploh pesniških izdelkov pa še zdaleč ne. Ne glede na to,
da s to glasbo ne silimo n2i koncertne odre, je v besedilih vse preveč
neke osladnosti oziroma idilike, ki z današnjim časom nima ravno
dosti skupnega.
Mnogo novih imen ansamblov je izšlo iz našega festivala, tudi
taki, ki so prišli v sam vrh slovenske domače zabavne glasbe in se
posvetili zgolj profesionalnemu nastopanju; naša želja in naloga je,
da jih vabimo na ptujski ider in da poiščemo oblike in vsebine, ki
bodo tudi za njih vzpodbudne.
Tokrat bomo organizatorji in poslušalci lahko spremljali festi-
val bolj sproščeno kot zadnja leta, saj smo se preselili pod streho in
ne bo bojazni, da nas vreme prežene, pa tudi zeblo nas ne bo. Upaj-
mo le, da bo tudi vzdušje takšno, kot je bilo na dvorišču minoritske-
ga samostana; lanska generalka to potrjuje.
F. Lačen
Jutri v Celju 23. mednarodni
obrtni sejem
v starem mestu ob Savinji, ki že dolgo živi s sejemsko tradicijo,
je vse pripravljeno za jutrišnjo osrednjo otvoritveno slovesnost in dru-
ge prireditve, ki spremljajo letošnji 23. mednarodni obrtni sejem. Pri-
čeli bodo ob 10.30 na ploščadi pred dvorano A. Slavnostni govornik
bo predsednik Gospdoarske zbornice Slovenije Tomaž Košir. Organi-
zatorji pričakujejo, da bo sejem obiskal tudi predsednik Zveznega iz-
vršnega sveta Ante Markovič. Najverjetneje je, da bo v Celje prišel
13. septembra.
Na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ki je največja tovrstna
prireditev v Jugoslaviji in osrednja v deželah Alpe-Jadran, bodo sode-
lovali tudi ptujski obrtniki. Svoje izdelke in dosežke bodo predstavili
na 80 m^ površine: obrtniki Panorame na 50 člani Obrtnega zdru-
ženja pa na 30. Že po tradiciji bodo Ptujčani skušali predstaviti vse
panoge obrti.
Za razliko od prejšnjih let bodo letos sejemska priznanja podelili
že prvi dan. Med najboljše obrtnike bodo razdelili deset plaket mesta
Celja in 30 zlatih, srebrnih in bronastih plaket Mednarodnega obrtne-
gasejma. Neuradno smo slišali, da Ptujčani letos nimajo predlogov za
sejemska priznanja.
Za tiste, ki boste obiskali Mednarodni obrtni sejem v Celju, naj
še zapišemo, da se ptujski obrtniki predstavljajo v hali A, stojnica 16.
MG
2 - DOMA IN PO SVETU
6. september 1990 — xedni|(
Prvi tabor
Slovenskih krščanskih
demokratov na Ptuju
v času prebujanja slovenske zavesti je slove! Ptuj s
svojo okolico po svojih narodnih buditeljih — taboritih.
Kdo ne pozna dobro lokalne zgodovine in se ne spomni zna-
menitega župnika Božidarja Raiča ali vseslovenskega tabo-
ra oziroma otvoritve ptujske čitalnice 1. IH64! Zato so tudi
Slovenski krščanski demokrati, ena od koalicijskih strank
DEMOS-a, ki so si postavili med drugim v program ohra-
nitev in oživitev slovenske kulturne dediščine, poimenovali
svojo prvo nameravano vseslovensko srečanje ali shod, ki
bo na našem Ptuju, prvi tabor SDK. Ta bo na Ptuju 15.
septembra. S tem srečanjem želijo »javno predstaviti in utr-
diti to mlado politično organizacijo ter hkrati nakazati na-
še videnje njenega mesta v slovenskem in evropskem prosto-
ru«. Kako pomembno bo to srečanje za Ptuj, naj povedo
naslednji podatki:
Tabor je mišljen kot celodne-
vno srečanje z začetkom ob 9.30
uri ter koncem ob 18. ali celo 19.
uri. Osrednja prireditev bo na
parkirišču za minoritskim samo-
stanom, torej tam, kjer je lani ve-
ličastno potekala 750-letnica pri-
hoda minoritov na Ptuj.
Kako razvejan bo program in
da bo za vsakega udeleženca ne-
kaj zanimivega, pa naj bodo to
krščanski demokrati, demosovci,
simpatizerji ali drugi ljudje do-
bre volje, Ptujčani in tuji gostje,
naj pokaže ta površinska skica.
Osrednjo besedo bo imel pred-
sednik vlade g. Lojze Peterle, ki
je obenem predsednik stranke.
Po predvidevanju bo prišlo v
ftuj od trido sedem tisoč ljudi,
kar bo vplivalo na to, da se bodo
morali na tako množico pripravi-
ti ptujski kulturni, gostinski in
turistični delavci; o vsem bodo
lahko dobili podatke pri gospe
Boženi Čačkovičevi, ki je pred-
sednica pripravljalnega odbora.
Goste bomo pozdravili s kru-
hom in soljo ob slovenskih na-
rodnih nošah in fanfarah. V ta
namen bomo morali mesto pri-
merno okrasiti. Ob tej priliki bo-
do zapeli tudi priložnostno him-
no oziroma pesem SKD »Slove-
nec sem«, ki nam mora biti Ptuj-
čanom domača in ljuba, saj je
besedilo zanjo napisal bolfenški
rojak Jakob Gomilšek že pred
več kot sto leti. Ob začetku bodo
nastopili različni slovenski pev-
ski zbori z izbranimi narodnimi
ter delno klasičnimi pesmimi.
Vmes bodo prikazale svoje točke
folklorne skupine iz Markovec,
Cirkovc, Lancove vasi idr., ljud-
ski pevci in godci ter pripovedni-
ki. Od pol enajstih naprej se za-
čne spored na petih mestih.
Hkrati bodo 4 okrogle mize, bo-
disi v nekdanji obednici minorit-
skega samostana. Narodnem do-
mu, kinu idr. Okrogle mize bodo
posvečene gospodarstvu, kulturi,
politiki, slovenstvu ter krščan-
stvu. Tisti, ki jih privlači kaj dru-
gega, si bodo lahko v gledališču
ogledali igro Slehernik ali kak-
šno drugo ali pri kapucinih pred-
stavo za otroke. V tem času bo v
prostorih minoritskega samosta-
na tudi otvoritev razstave del
akademskega slikarja g. Metliko-
viča ter sprejem pomembnejših
političnih gostov na občini.
Od pol enih do pol štirih bo
čas za okrepčilo, nato pa povzet-
ki dopoldanskih pogovorov na
okroglih mizah, recitali, Peterle-
tov govor in odprt bo mikrofon z
vprašanji predsedniku vlade. Ne
pozabimo, da bo navzoč tudi
utemeljitelj Neodvisnih sindika-
tov, ki bo prav gotovo tudi govo-
ril. Vmes bo še kulinarična raz-
stava iz Krškega (ne bi bilo sla-
bo, če bi seji pridružili Ptujčani;
tako razstavo smo videli nedolgo
tega v minoritskem samostanu),
Prekmurci pa bodo razstavili in
prodajali lončeno posodo. Orga-
nizatorji priporočajo ptujske tu-
ristične spominke, a odsvetujejo
kič, zlasti razno plastiko.
To je le grobo naštevanje šte-
vilnih prireditev, ki so, kot sem
omenil, namenjene vsem — po
izbiri. Gostje iz tujine, drugih de-
lov Slovenije ali ptujskega okoli-
ša si bodo lahko pod vodstvom
muzejskih vodnikov ogledali tu-
di Ptuj, njegove zgodovinske in
kulturne spomenike ali se tudi
okrog poldneva udeležili slove-
sne maše v proštijski cerkvi, obi-
skali na koncu še Ptujsko Goro
itd.
Skratka, če bo izpeljan le del
obširnega programa, kot si ga je
zastavil osrednji odbor SDK v
Ljubljani ob pomoči ptujskil] do-
mačinov, se bo koristno udeležiti
srečanja, medtem ko je za sam
Ptuj ta tabor edinstvena prilož-
nost, da pokaže gostom, kot piše
že dlje časa na turističnih plaka-
tih, tisto kulturo, ki si jo kot sta-
rosta slovenskih mest tudi zaslu-
ži. Poudarjam še enkrat, da zara-
di širine programa niso povablje-
ni na shod ali tabor le Slovenski
krščanski demokrati. Kmečka
zveza ali DEMOS-ovci, temveč
vsi, ki sta jim pri srcu mir in soži-
tje. Ponudimo gostom odprte dla-
ni, toplo srce ter ponos poštenih
ljudi.
E. J.
V bivši Petoviini žveplarni ima sedež
novo zasebno podjetje Tames
Grdi raček (bivša Petoviina žve-
plarna) na Ormoški cesti 14 je vrsto
let kazil podobo tega dela mesta Ptu-
ja. Občina mu je sicer že pred leti na-
menila drugačno vsebino — stavbo je
brezplačno oddala Tobaku za skladiš-
če in upravne prostore. Tobakovci so
si premislili..., in tako je objekt sa-
meval. Družbo so mu delale koprive
in drugo tovrstno »bogastvo«. Franc
Šegula iz Dornave pa je bil med tisti-
mi zasebniki, ki so želeli dati objektu
novo vsebino in s tem lepšo bodo-
čnost. Občina je razpisala licitacijo;
stavba je postala Šegulova lastnina.
Dobil jo je za drage denarje, številni
pa so se ob tem spraševali, kako je
mogoče zanemarjen objekt prodati ta-
ko drago. Tudi sosedje s Trat so bili
skeptični in so novega lastnika spra-
ševali, zakaj je kupil takšno podrtijo.
Sedaj so zadovoljni, spoštljivo gleda-
jo na novo lepotico. V šestih mesecih
je namreč grdi raček dobil drugo po-
dobo. Postal je lep poslovni objekt, v
katerem ima ta sedež zasebno podje-
tje TAMES in trgovina.
Kaj pomeni TAMES? T-trgovina,
A-avtomatizacija, M-meritva, E-elek-
troinstalacije in S-ervis. Novi podje-
tnik Franc Šegula pravi, da je njihov
osnovni namen strankam svetovati,
prodati, zmontirati in zagotoviti ka-
kovost na vseh nivojih ter prav tako
opraviti kakovosten servis. Trije za-
posleni ne bodo trgovci v klasičnem
pomenu besede, temveč strokovnjaki,
ki bodo znali poiskati rešitev za vsako
kupčevo zagato. Poleg tega bodo po-
magali pripravniki: strojniki, elektro-
tehniki in ekonomski tehnik. Trgovi-
na ima vele- in maloprodajni tečaj,
elektroinstalacije bodo izvajali v sta-
novanjskih, poslovnih in industrijskih
prostorih, gorilnike za centralno kur-
javo bodo priklapljali in servisirali. V
trgovini bodo kupci dobili najrazli-
čnejši tehnični material (elektromate-
rial, vodovodni in material za central-
no kurjavo). Na željo strank pa bodo
opravljali tudi nekatere rešitve, med
njimi dimnih plinov. Slednje je na za-
hodu že dolgo obvezno, pred kratkim
pa smo tudi pri nas sprejeli ustrezni
zakon. Meritve dimnih plinov bodo v
novem podjetju opravili že pri servi-
su. Franc Š^egula je tudi povedal, da
bodo uvedli kartoteko in pozneje ra-
čunalniško obdelavo podatkov, tako
da bodo kupce oziroma stranke po
preteku enega leta od servisa in meri-
tev spomnili, da ju je potrebno pono-
viti.
TAMES s svojo široko dejavnostjo
je po vsej verjetnosti edino tovrstno
podjetje v ptujski občini. Začeli bodo
v ponedeljek, 10. septembra, ko bodo
tudi odprli trgovino. Ta bo odprta
vsak dan od 7. do 18. ure, ob sobotah
pa od 7. do 12. ure. Na Ormoški 14
imajo tudi telefon: stranke jih bodo
lahko poklicale na število 775-028.
Imajo pa tudi telefax s številko
775-286.
Franc Segula nam je ob začetku de-
la povedal, da ni optimist in da se za-
veda, da je šele zagotovil osnovna
sredstva za delo. Za vse drugo pa se
bodo skupaj s kolektivom morali tru-
diti vsak dan, sleherni trenutek. Po-
sebnih želja nima, zadovoljen bo, če
bo podjetje uspešno poslovalo in ta-
ko zagotavljalo zaposlenim solidne
osebne dohodke. Že sedaj pa mislijo
na bodočnost, načrtujejo širitev na
področju alternativne energije, pa tu-
di v montažni dejavnosti.
Kupci seveda pričakujejo, da bodo
v trgovini dobili kakovostno blago po
najugodnejših cenah. Novi podjetnik
zagotavlja, da se bodo pri cenah sku-
šali še posebej potruditi. Sicer pa je
njihov moto kakovost v vsem poslo-
vanju. Kreditov zaenkrat še ne bodo
dajali, saj so vse, kar so imeli, vložili
v obnovo in opremo objekta. V bodo-
če pa kupci lahko računajo, da bodo
kupovali s krediti. Čimveč blaga bo-
do poskušali dobiti direktno od proiz-
vajalca, da bi bile cene kar se da
ugodne. Nekaj bodo dobavljali prek
grosistov, poleg tega so registrirani za
uvozno — izvozno dejavnost.
Na koncu ni odveč omeniti, da ima
novo podjetje vse možnosti, da bo
uspešno poslovalo. Franc Šegula ima
bogate izkušnje v svoji dejavnosti. Pe-
tindvajset let je delal v IMP — začel
je kot vajenec v elektro stroki. Ob de-
lu je končal srednjo elektro šolo in vi-
šjo iz varstva pri delu. V IMP je bil
tudi tehnični direktor, več kot deset
let pa je imel popoldansko obrt za
priklop in servis gorilnikov za cen-
tralno kurjavo. V novem podjetju pa
bosta koristne izkušnje za bodočnost
pridobivala tudi sinova, ki obiskujeta
elektrotehnično šolo v Ptuju.
MG
Bivša Petoviina stavba na Ormoški cesti 14 po začetni obnovi...
... in sedaj, ko odpira vrata.	„ .	. . ^
(Posnetka: Šegula m M. Ozmec)
Emona Commerce v novih
prostorih
Del nekdanjega marofa križniškega
reda pri Veliki Nedelji je odkupila
Emona Commerce iz Ljubljane za po-
trebe svoje poslovalnice. Na površini
850 m', kjer so skladišča, delovni in
poslovni prostori, k poslovalnici pa
spada tudi dokaj veliko asfaltirano
dvorišče, poteka delo v zadnjih dveh
mesecih brez dvoma veliko lepše kot
v starih prostorih, ki so jih imeli v na-
jemu pri Lahovih.
Vodja poslovne enote Ivan Mora-
vec je s posebnim veseljem pripove-
doval, kaj vse se je spremenilo s selit-
vijo v obnovljene prostore. Trenutno
je pri njih zaposlenih 10 ljudi: dva v
upravi, štirje šoferji, skladiščnik in še
štirje delavci. Njihova osnovna nalo-
ga je odkup gozdnih sadežev gob, ko-
stanjev, borovnic in še česa), to pa v
večini prodajo na tuje tržišče.
Z gobami je zadnje leto nekoliko
težje zaradi suše, ki je bila to poletje,
pričakujejo pa, da bo gobja bera bolj-
ša v jeseni, če bo seveda več dežja.
Borovnice odkupujejo na Koroškem,
pa tudi tam je bilo letos precej slabše,
saj so jih uspeli odkupiti komaj 20
ton in ne 80 kot prejšnja leta. Boljšo
letino pričakujejo pri kostanjih, ki jih
je v naših krajih kar precej. Kostanj
odkupujejo še v sosednji Hrvatski in
v delu Bosne. Vsega prodajo v sosed-
njo Madžarsko.
Da bi pokrili izpad gozdnega pro-
grama, ki je iz leta v leto vezan na
vreme, so že letos nameravali pričeti
program vrtnin, pa niso natanko ve-
deli, kdaj bodo obnovljeni prostori
dokončani. Ker so sedaj z Ljutome-
rom, kjer je sektor za predelavo vr-
tnin, eno podjetje, bodo že prihodnje
leto pričeli odkup predvsem kumaric,
kar bo brez dvoma zanimalo mnoge
kmetovalce.
V novih prostorih imajo dobro
opremljeni hladilnici, moderen stroj
za sušenje gob, v prostoru, kjer bo že
prihodnje leto celotna linija za blanši-
ranje gob, imajo sedaj že kotel, kjer
gobe, predvsem lisičke, oparijo in jih
nato dajo v sode z 12- do 14-odstotno
slanico, tu čakajo na izvoz. Za doma-
či trg gob ne pripravljajo, ker so pre-
drage. Zanimivo je, da svežih jurč-
kov, ki jih odkupijo, ne očistijo (nare-
dijo le selekcijo: v izvoz gredo najlep-
ši, druge pa posušijo), čistijo pa lisič-
ke, črno trobento in ježke.
V Italijo veliko izvažajo raznih vr-
tnin: krompir, fižol, zelje in drugo ze-
lenjavo.
Kaj počnejd delavci pozimi? Ivan
Moravec je povedal, da pakirajo suhe
gobe in pripravljajo prostore za novo
sezono.
Ker nameravajo prihodnje leto raz-
širiti program pri odkupu vrtnin, bo-
do brez dvoma zaposlili še dodatno
delovno silo. Še pred prihodnjo sezo-
no pa morajo zaposliti komercialista,
ki bo Ivanu Moravcu pomagal pri od-
kupu vseh vrst sadežev.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Dvorišče obnovljenega marofa, kjer ima sedež PE Emona Commerce.
Generalni sekretar OZN Pere^
de C uellar je po dveh dneh po,
gajanj z iraškim zunanjim minj,
strom Azizom iz jordanske kra,
Ijevske palače odšel zelo razoča,
ran. Irak se tudi po teh pogaja,
njih ne namerava umakniti
Kuvaita.
Oboroževanje okoliških dežel
s pomočjo ZDA pa se še pospe.
šeno nadaljuje. Ameriški pred-
sednik je odobril posebno pošilj.
ko orožja Izraelu. Arabske drža-
ve pa še naprej predlagajo, naj
sile Združenih narodov v Kuvaj.
tu zamenjajo iraške čete, ameri-
ški vojaki v Savdski Arabiji pg
naj odstopijo mesto arabskim. V
celotnem arabskem svetu se ja-
vno mnenje vse bolj nagiba v
prid iraškemu predsedniku, saj v
njem vidijo prvega voditelja, ki
se bori za arabsko neodvisnost,
rešitev palestinskega vprašanja
in za prerazporeditev bogastva
od bogatih k revnejšim.
Bush in Gorbačov se bosta v
nedeljo srečala v Helsinkih.
Glavna tema bo predvsem za-
livska kriza. Moskva še vedno
vztraja pri zahtevi po umiku ira-
ških čet iz Kuvajta. Sicer pa bo-
sta govorila še o Kambodži, Af-
ganistanu in o razorožitvenih
procesih v Evropi.
• • •
Jugoslavija je prva država, ki
jo je obiskal predsednik romun-
ske države ion Iliescu. Včeraj je
bil v Beogradu in Zagrebu. Pogo-
varjal se je o sodelovanju bal-
kanskih držav in o gospodar-
skem sodelovanju. Naj omeni-
mo, da se v tem času še nadalju-
jejo demonstracije nezadovolj-
nih Romunov, ki trdijo, da je tu-
di novo vodstvo še prokomuni-
stično in da krši demokratična
pravila.
9 • •
Ruski predsednik Boris Jelcin
zahteva odstop zvezne vlade in
prenehanje kompromisov med
različnimi koncepti gospodarske-
ga razvoja. Jelcin zvezni vladi
Rižkova očita, da ne ve, kaj naj v
gospodarstvu napravi, in da je
najbolje, da odstopi. Na njeno
mesto pa naj pridejo ekonomisti,
ki bodo prenehali nasilno krpati
koncept plana in trga, ki se več
ne obnese. Kot pravi koncept pa
Jelcin zagovarja ekonomski pro-
gram akademika Šatalina, ki naj
ga zvezni parlament podpre, zah-
teva odstop vlade in ga poskusi
uresničiti s pomočjo nove vlade
in sodelovanja vseh nacionalnih
republik.
• • •
Vladajoča južnoafriška stranka
je ukinila določilo, ki prepove-
duje vstop črnskemu prebival-
stvu. Tako je ukinila rasno razli-
kovanje v lastnih vrstah in si na-
kopala jezo konservativcev. Prve
temnopolte člane bodo lahko
sprejeli še pred koncem letošnje-
ga leta.
• • •
V ponedeljek se je v Parizu
pričela konferenca o problemih
najmanj razvitih dežel sveta. To
skupino sestavlja 41 afriških, la-
tinskoameriških, azijskih in tiho-
morskih dežel, v katerih živi oko-
li 400 milijonov prebivalcev.
Francoski predsednik Mitterand
je razvite na otvoritvi konference
pozval, naj izpolnijo obljubo, da
bodo 0,15 odstotka bruto narod-
nega dohodka dajale za pomoč
nerazvitim deželam. To obljubo
so dale na konferenci pred peti-
mi leti.
• • •
Zoper nekdanjo pakistansko
ministrsko predsednico je zača-
sna vlada sprožila postopek, ker
naj bi izdajala tajne informacij^'
izrabljala svoj položaj in naroča-
la umore v provinci Sing.
Začasna vlada je ustanovilj^
komisijo s širokimi pooblastil'-
ki bo raziskala, koliko resnice .K
v obtožbah. Benazir Buto je ob-
tožbe zavrnila k-ot »nesmiseln^
dezinformacije«.
d. 1-
tednik ~ september 1990
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
Zelena akcija v
Šturmovcih
Lovci, ribiči in drugi ljubitelji
narave vedo veliko povedati o le-
potah it] ogroženosti Šturmovca.
pa je tu mogoče še najti kak koš-
ček neomadeževane narave, je si-
cer res, res pa je tudi, da so Stur-
movci pred katastrofo. Intenzi-
vno kmetijstvo bo zastrupilo
podtalnico, odpadki bodo pre-
krili travo in grmovje ter napol-
nili nekdanje dravske mrtvice, ki
so danes le še onesnažene in za-
raščene mlakuže. Nekoč je v njih
mrgolelo rib, danes so videti pra-
zne.
Zeleni Ptuja so na Šturmovce
opozarjali že pred leti, pa jih nih-
če ni jemal prav resno; še danes,
ko imajo tudi nekaj politične
moči in ko je družbeno razpolo-
ženje naklonjeno njihovemu gi-
banju, jim še vedno neradi pri-
sluhnemo. Zeleni pa so nehali
zgolj opozarjati, v soboto so or-
ganizirali prvo čistilno akcijo.
Povabili so mnoge, odzvalo se je
približno petintrideset zavednih
državljanov. Med njimi so bili
predstavniki občinske uprave s
predsednikom skupščine Vojte-
hom Rajherjem na čelu, lovci, ri-
biči in nekaj po srcu dobrih do-
mačinov. Akcija je vsekakor
uspela, tudi kot opozorilo tistim
brezvestnežem, ki vse, kar jim na
domačem »urejenem« dvorišču
ni všeč, vržejo za bližnji grm, ob
cesto ali v potok.
Visoka trava v Šturmovcih
skriva neverjetne stvari. Cele pri-
kolice smeti, od papirja, plastike
do otroških plenic in ženskih
vložkov (uporabljenih, seveda).
Videli smo cele prikolice pokvar-
jene krme, da o železju (avtomo-
bili, štedilniki) sploh ne govori-
mo. O vseh teh ljudeh bi najraje
zapisal besedo, ki je ni kulturno
objaviti, zato si jo, spoštovani
bralci, sami zamislite.
Da bi obsežno območje Štur-
movcev, ki meri nad 600 hekta-
rov, očistili v eni akciji, seveda
nihče ni pričakoval. Začetek pa
je le in ob poteh je od sobote
mnogo manj smeti, če jih seveda
medtem že niso znova navozili.
Kamion ribogojnice Jeromel,
traktor lovcev in trije kamioni
zasebnega podjetja Centroshop
iz Maribora so odpeljali okoli
petdeset kubičnih metrov smeti
in približno štiri tone železa.
Udeleženci akcije so si ob na-
pornem delu dajali duška tudi z
glasnim razmišljanjem. Skupno
vsemu, kar so povedali, je bilo
spoznanje, da bo potrebno za či-
ste Šturmovce in za čistočo dru-
gih onesnaženih območij še
mnogo delovnih akcij. Predvsem
pa bomo morali urediti organizi-
rano zbiranje in odvoz odpad-
kov, za vse, ki brezvestno uniču-
jejo naravo, pa predpisati učin-
kovito visoke kazni. Upajmo, da
se bodo njihove želje uresničile,
sicer je bilo delo zaman.
Jože Bračič
Le kdo so onesnaževalci Šturmovca
Ministra med obrtniki
v ponedeljek zvečer so šh člani izvršilnega odbora ptujskega Obrt-
nega združenja pogovarjali s sekretarjema sekretariatov za obrt in pod-
jetništvo ter gostinstvo in turizem. Sodeloval pa Je tudi Milan Kneževič,
direktor Slovenske zadružne kmetijske banke. Tudi tokrat so bile v os-
predju težave omenjenih dejavnosti in programi za njihovo razreševanje.
Branko Brumen, občinski mi-
nister za obrt in podjetništvo, je
povedal, da obrt v občini še ne
daje tistega, kar bi lahko. Po po-
datkih iz leta 1988 je v družbe-
nem proizvodu občine udeležena
s tremi odstotki. Pri številu zapo-
slenih pri obrtnikih pa razpola-
gajo že z novejšimi podatki. Na
dan 31.3. letos so ptujski obrtni-
ki zaposlovali le 815 delavcev,
kar .je le 1,18 delavca na obrato-
valnico. V naslednjih letih naj bi
obrt in zasebna podjetja veliko
več prispevala v občinski družbe-
ni proizvod — celo 15 odstotkov,
pa tudi število delavcev naj bi se
občutno povečalo.
V nadaljevanju je nazorno pri-
kazal organiziranost in delo se-
kretariata za obrt in podjetništvo
ter osnovne projekte, v okviru
katerih bodo reševali razvojna in
druga vprašanja.
Slovenski obrtniki — to so po-
vedali tudi na pogovoru v Gornji
Radgoni — še vedno vztrajajo,
da se obremenitve zmanjšajo:
prispevki naj bi znašali le 60 in
ne 100 in več odstotkov, kot so
sedaj. Prav tako zahtevajo ukini-
tev prometnega davka, uveljavi-
tev izvozno-uvozne dejavnosti
brez posrednikov. Kot je pouda-
ril Viki Cvetko, se nadgradnja tu-
di v obdobju nove vlade ni
zmanjšala in nič ne kaže, da bo
do tega hitro prišlo. Poleg tega
imajo pripombe na zdajšnje zni-
žanje zavarovalnih osnov, ki v
bistvu zamegljujejo zahteve po
znižanju prispevkov. Ti so ostali
nespremenjeni, pri tem pa se še
ne ve, kako bo s tistimi, ki v res-
nici plačujejo najnižje zavaroval-
ne osnove. Ali bodo morali pla-
čevati nekatere socialne storitve?
SPIZ po mnenju obrtnikov z zni-
žanjem zavarovalnih osnov ne
dela v njihovo korist.
Tudi minister za gostinstvo in
turizem Peter Vesenjak je bil v
predstavitvi svojega dela izčrpen.
Poudaril je, da si bo po najbolj-
ših močeh prizadeval, da bo Ptuj
postal razvito turistično mesto in
da se bodo na vseh ravneh zago-
tavljale ugodnejše razmere za
razvoj terciarnih dejavnosti.
Milan Kneževič, direktor Slo-
venske zadružne kmetijske ban-
ke, je srečanje z obrtniki izkori-
stil za predstavitev nove banke in
prednosti ki jih prinaša. Povedal
je, da so zelo zainteresirani, da
bi sodelovali tudi s ptujskimi
obrtniki oziroma združenjem. Z
njimi naj bi sodelovali na osnovi
obojestranskega interesa. Banka,
ki je sicer ustanovljena za potre-
be kmetijstva in agroživilstva,
naj bi razvila tudi tiste oblike, ki
so v korist razvoja slovenskega
obrtništva. Prej ko bodo povečali
osnovni kapital, prej bodo lahko
začeli uresničevati omenjene na-
črte.
Ptujske obrtnike je med dru-
gim zanimalo, kakšne so obresti
za kredite in ali nameravajo po-
dobno kot A-banka ustanoviti ri-
zični sklad za podjetništvo. Eden
izmed sklepov ponedeljkovega
pogovora je bil tudi, da združe-
nje z delom nove banke seznani
svoje člane.
Na koncu lahko ugotovimo,
da so bili člani Obrtnega združe-
nja izredno zadovoljni, da so se
lahko pogovorili z obema mini-
stroma in direktorjem kmetijske
MG
Ptujsko obrtno združenje bo
17. septembra ob 16. uri v pro-^
štorih združenja v Vošnjakovi
ulici 13 organiziralo pogovor s
ptujskimi podjetniki. Ob tej
priložnosti jim bodo predlaga-
li, da naj se vključijo v Zvezo
obrtnih zdruzenj Slovenije. Na
pogovoru bodo sodelovali tudi
predstavniki Službe družbene-
ga knjigovodstva — podružni-
ce Ptuj, banke in minister za
obrt in podjetništvo.
PREDSTAVITEV REPUBLIŠKEGA IZVRŠNEGA SVETA
100 dni vlade
23. avgusta je preteklo natan-
ko sto dni vladanja nove sloven-
ske vlade. Prejšnji teden so skli-
cali za novinarje tiskovno konfe-
renco in predstavili svoje dose-
danje in bodoče delo.
Kot je povedal predsednik re-
publiškega Izvršnega sveta Lojze
Peterle, bo vlada storila vse za
to, da prepreči zlom slovenskega
gospodarstva; s tem se ukvarja
že od prvega dne. Nadalje se pri-
pravlja vrsta sprememb obstoje-
če zakonodaje, ustavnega zako-
na, pripravljajo se elementi kon-
federalne pogodbe. Pravni si-
stem Republike Slovenije bo do-
bil novo podobo, ki bo temeljila
na tržnem gospodarstvu. Vlada
tudi pripravlja novo ustavo suve-
rene države Slovenije kot tudi
načrt za naslednje plansko ob-
dobje in za leto 1991.
Kot je bilo slišati na tiskovni
konferenci, je sodelovanje z
zveznimi organi. Zveznim izvrš-
nim svetom korektno. Predsed-
nik vlade Lojze Peterle pa je še
posebej poudaril, da v Beogradu
govorijo vedno le slovensko in
občasno na takih pogovorih so-
deluje tudi prevajalec.
Vlada bo tudi pripravila popis
vseh izgub oziroma podjetij, ki
poslujejo z izgubami, in hkrati
ponudila tudi rešitve, ob tem pa
razmišlja tudi o javnem dolgu.
Kdor je pričakoval, da bo vlada
v sto dneh vse rešila, jfe živel v
zmoti. Še posebej tega ni bilo
mogoče pričakovati na področju
gospodarstva, ob tem pa je treba
vendarle poudariti, da se likvid-
nost slovenskega gospodarstva v
juliju ni poslabšala.
Izguba v družbenih dejavno-
stih znaša 318 milijonov dinar-
jev. Tudi na tem področju so
mnogi pričakovali, da bodo spre-
membe hitrejše. To je področje,
ki bo v celoti podvrženo sistem-
skim spremembam, in prvi os-
nutki zakonov za nekatera po-
dročja bodo zagledali luč sveta
že septembra.
Predsednik vlade Lojze Peter-
le je tudi zavrnil očitke vlade v
senci, ki se je predstavila dan
prej, da vlada k delu ni pritegrti-
la dovolj intelektualcev; vseh na-
mreč ni mogoče povabiti k sode-
lovanju, je pa interes vlade, da
pride do izraza znanje.
Na vprašanja novinarjev so
odgovarjali tudi nekateri mini-
stri, vprašanja pa so bila o usodi
Slovencev onkraj državnih meja,
o obsegu odgovornosti, ki jo
prevzema vlada do Elana, o spi-
sku vojnih zločincev. O slednjem
je resorni minister dejal, da bo
skupščina odločala o tem, kak-
šna in katera dejanja, storjena v
drugi svetovni vojni, so vojni zlo-
čin.
Za področja, ki so splošnega
pomena, bo država ustanovila ja-
vna podjetja; kjer je interes ožji,
bodo podjetja pod nadzorstvom
države postala privatna, država
pa si bo zagotovila prednostno
pravico nakupa delnic v teh pod-
jetjih.
Lojze Peterle tudi ni odklonil
obstoja, vlade v senci in vidi v ne-
katerih primerih tudi možnost
sodelovanja, vendar ne na način,
kot ga je začel njen predsednik
Emil Milan Pintar, ki si dovolju-
je govoriti laži o vladi na oblasti.
O zadnjih dogajanjih in ka-
drovskih spremembah na Hrva-
škem je predsednik slovenske
vlade menil, da je to najprej za-
deva Hrvaške same, da pa se po-
ložaj Slovenije v Jugoslaviji zara-
di tega ni prav nič spremenil.
Dvajset let NK Skorba
Med športnimi dogodki minu-
lega (zadnjega počitniškega)
konca tedna velja omeniti tudi
nedeljsko slavje v Skorbi, kjer so
^lani tamkajšnjega nogometnega
kluba proslavili 20-letnico uspeš-
nega delovanja. Kot je povedal
sedanji predsednik kluba Danilo
Polajžer (mednarodni šahovski
niojster), so v počastitev jubileja
izdali poseben bilten, v katerem
so se spomnili vseh dosedanjih
generacij nogometašev.
Nogomet so v Skorbi sicer
'grali zelo radi, vendar pomeni
prelomnica leto 1970, ko je — se-
^aj že pokojni — nogometni za-
•lesenjak Stanko Zupanič s kole-
gi ustanovil nogometno sekcijo
Skorba v ovkiru NK Hajdina.
Sest let so delovali pod okriljem
Sosednjega kluba, leta 1976 pa so
Ustanovili samostojni klub in do
^anes so to svojo odločitev več-
krat dobro upravičili.
20-letni jubilej so v nedeljo,
septembra, proslavili s poptjl-,
dansko tekmo veteranov izpred
20 let, in sicer iz Skorbe in sosed-
nje Hajdine. Domačini so sicer
izgubili (2:7), vendar je bila tek-
ma zelo zanimiva in borbena.
Sodnik Hasenmali je. svojo nalo-
go dobro (5pravii.
Po srečanju veteranov pa so se
vsi zbrali še pred domom kraja-
nov in svečano odprli novozgra-
jeno slačilnico in sanitarije. Vse
so zgradili s prostovoljnim del-
om; zato so na to toliko bolj -po-
tiosni. '
-OM
Veterani NK Skorba in NK Hajdina po jubilejni nogometni tekmi. (Fo-
to: M. Ozmec)
Dober den! Prav lepo mi bodite pozdrovleni, vejki in mali, ženske in
moški, bogati in reveži, zaposleni in brezposleni, predstovniki vseh strank
in (brez) zvez, stori in mlodi, tisti, ki me radi mote, in tisti, ki me sovroži-
te. Vete, jaz sen nadstrankarski poslanec, ki ne navije za nibeno forbo,
ne za rdeče in ne za bele. ne za šekaste in ne za zelene in črne. Vsi ste mi
simptomatični, samo dobri in pošteni morete biti,fejst delati in malo za-
bušovati. Saj veste, kak smo včosik pravli: »Malo radi,fejst kradi in po-
šteno živi.. .« Bojin se, da totega pregovora še do gnešjih dni nesmo do
kraja doj vničli.
Naj van poven, kaj se mi je to prejšji tjeden zgodilo: Z Mico sma v
gorici šajtrge parkirala, šla domu na obed, prišla nazaj, šajtrga pa je
odišla. Nešče ji je pač moga rečti: > Pojdi z menoj, če ne, te bom odpela. <
Pa še skoro čista nova je bila, tokšna v de luks izvedbi: boj si jo porival,
bojše je pelala. Zaj ne ven, mi jo je tovariš ali gospod odpelal. Kerega
koli bi poleg doba ali pa bon pozneje zveda, kerije uzmovič, mu bon ke-
blačo vkraj odškrna. Te pa naj hujdič tatinski hodi brez glave po sveti.
Vete, jaz v tokšnih primerih ne poznam ne brata in ne sestre, ne bogeca
in ne hujdiča. Vsoki mora odslužiti kazen za svoj greh. Vete, vseeno pa se
mi ne dopodne preveč, de zdej tejko grobišča razkoplemo in išemo muče-
nike in krvnike. Meni se le zdi, če bi tejko po njivah kopali, kak zodje caj-
te koplemo po grobiščih, te bi rneli bogato letino. Vsoka čast in spoštovo-
je mrtvim, samo za žive je tudi treba skrbeti, ke ne bodo lačni, saj je pri
nas čin duže več tistih, ki niti kosti nemrejo več oglodati.
Na kunci van vsen želim veselo bližajočo se jesen, šolaron dosti sre-
če v šoli, brezposelnim delo, bolenim zdrovje, norcom pa pamet. Te pa
srečno. Vidimo se na festivali. Vaš LUJZEK.
Dobro je vedeti
Kdor veliko ve, malo verjame, pravijo. Pa je res, čeprav ni verje-
ti...
Ste vedeli, na primer, da ima Petrol v Ptuju interni vrstni red, po
katerem vozijo kurilno olje? Najprej ga stočijo zdomcem, potem ...
morda tudi vam, če boste dovolj sitni.
Listo čakajočih ima tudi A banka. Za kredit, seveda. Toda če ste
na seznamu, še nič ne pomeni. Kredit dobite šele takrat, ko postanete
delničar te banke: obvezno morate kupiti vsaj eno delnico ... Sicer
pa — kaj je 1000 dinarjev v času, ko jemljete posojilo, kaj je ena del-
nica proti zaupanju, ki ste ga imeli vsa ta dolga leta do banke! Tudi
ona vam zdaj »zaupa« in vam omogoča, da postanete njen delničar.
To pa navsezadnje tudi nekaj pomeni?!
Nič pa ne pomeni, če ste dajali samoprispevek za dvorano Cen-
ter, ki jo zdaj upravlja Srednješolski center. Če jo želite najeti, si bo-
ste zagotovo premislili ali pa odšli v Maribor, kjer je mogoče za nižjo
ceno dobiti dvorano Tabor z biljeterji in vstopnicami vred. Saj ne, da
bi Center želel najeti brez plačila, ampak kar je preveč, je preveč.
In če ob vsem tem pomislite na cene, ki spet rastejo, na tiste, ki so
že in še bodo ostali na cesti, na tiste, ki imajo delo, pa čas zaradi poli-
tike zapravljajo na cestah, na sindikate, ki napovedujejo generalni
štrajl^ ne da bi prav vedeli proti komu ...
Če nič ne vem, me nič ne boli. In vendar: dobro je vedeti...
Prenovitelji spoznavajo svojo
stvarno vlogo
Predsedstvo občinske organizacije ZKS-^tranke
demokratične pfenove Ptuj je v torek, 28. avgusta,
na razširjeni seji razpravljalo o pripravah na kon-
gres ZKS-SDP, ki bo predvidoma 27. oktobra le-
tos v Novi Gorici. Povezano s tem so sprejeli tudi
okvirna izhodišča občinske organizacije glede or-
ganiziranosti in kadrovskih postopkov v pripravah
na kongres. Na seji je sodeloval tudi Miran Potrč,
vodja kluba poslancev prenoviteljev pri republiški
skupščini. Posebej so poudarili, da naj bi kongres
pomenil konec etape prenove, da bo stranka iz
svojega imena odpravila naziv »ZK« in določila
novo ime, stranka pa mora biti statutarno jasno
opredeljena kot leva in demokratična evropska
stranka.
V razpravi je prevladovala ugotovitev, da je ta-
ko v vodstvu občinske organizacije kot pri članih
že prisotno spoznanje, da je treba delovati v novih
političnih razmerah kot ena od enakopravnih poli-
tičnih strank, in to v opozicijski funkciji. Čas do
kongresa je priložnost za miren in preudaren pre-
mislek o vseh razsežnostih sprememb, ki so se zgo-
dile v Sloveniji. Izredno pomembno za uveljavlja-
nje stranke je delo Kluba poslancev prenoviteljev,
ki bo s svojo vlado v senci poskušal kar najbolj
ustvarjalno sodelovati pri urejanju razmer v Repu-
bliki Sloveniji, k normalizaciji razmer v gospodar-
stvu in na drugih področjih.
Tudi v ptujski občini uspešno deluje Klub po-
slancev prenoviteljev in se uspešno povezuje z
drugimi programsko sorodnimi strankami. V pro-
gramu je tudi ustanovitev »občinske vlade v sen-
ci«, ki naj bi jo sestavljali strokovno sposobni lju-
dje, dobri poznavalci posameznih področij gospo-
darskih in družbenih dejavnosti. Glavno vodilo za
delo kluba in »vlade« mora biti napredek občine
kot celote, dajanje ustvarjalnih pobud in soobliko-
vanje najustreznejših rešitev, ne pa ozki interes
stranke in oponiranje zaradi oponiranja vladujoči
večini.	PF
Pogovor za odpravo zapleta v hotelu
v četrtek so se v ptujskem hotelu zbrali delavci
ptujskega hotela Petovia in vodstvo zasebnega
podjetja Super Lija in obravnavali zaplete okrog
zaposlenih delavcev, ki so iz Haloškega Bisera
prešli k Super Liju. Lastnik podjetja Martin Lisjak
je povabil tudi novinarje, da bi dobili točne infor-
macije.
Vsi delavci so prijavljeni, do zapletov z delav-
skimi in zdravstvenimi knjižicami ter matičnimi
številkami pa je prišlo čisto po nepotrebnem. To
bi morala urediti bivši in sedanji delodajalec med-
sebojno. Kje se je v resnici zataknilo, nismo izve-
deli. Po zagotovilih lastnika Martina Lisjaka je fir-
ma Super Li storila vse, da bi do prijave čimprej
prišlo. Že res, da gre za nove razmere, ki se jih bo-
mo morali privaditi vsi in tudi delavci hotela, seve-
da pa morajo tudi zasebni delodajalci ravnati v
skladu z zakonom, prav tako pa morajo tudi de-
lavci vedeti, kaj je njihova dolžnost.
Seveda bi lake stvari morali urejati delavci in
lastnik znotraj podjetja, ne bi si smeli dopustiti, da
image Ptuja in hotela izgubimo zaradi nesporazu-
mov.
Martin Lisjak nam je tudi predstavil program
intenzivnega širjenja hotela. Načrte želi v glavnem
izpeljati do konca leta. Diskoteka hotela je že ob-
novljena. Povečali bodo tudi restavracijo in uvedli
računalniško spremljanje prodaje, razširili in ob-
novili pa tudi kuhinjo. Do konca leta bodo obno-
vili tudi prvo nadstropje, kjer bodo dvajset sob pr-
ve kategorije in dva apartmaja, v kletnih prostorih
bo v bodoče igralnica, obnavljajo pa že skladiščne
prostore. K hotelu bodo zgradili tudi restavracijo,
ki bo odprta štiriindvajset ur na dan. Seveda bodo
v kratkem izolirali in obnovili tudi fasado, na dvo-
rišču pa bodo uredili parkirne prostore.
Je to res le nekakšno prehodno obdobje in bo v
prihodnosti Ptuj imel središče, na katerega bomo
ponosni? Vodstvo Super Lija zagotavlja,.dn bo res
tako.
NL Slodnjai
4 — MORDA VAS ZANIMA
6. september 1990 —
Nevarnosti strele
Nevarnosti najhujših neviht, povezanih s točo in strelo so
v glavnem že mimo, ni pa izključeno, da takšne nevihte na ne-
katerih področjih še ne bodo zdivjale. V tem sestavku bom
poskušal osvetUti nevarnosti strele v takšnih neurjih.
V neurjih pihajo tudi v zgornjih slojih ozračja vetrovi, ki
tarejo med seboj s kapljicami prepojene oblake, tako da se v
le-teh ločijo pozitivno in negativno naelektreni delci. Veter
ustvari tedaj iz nevtralnega oblaka dva oblaka: pozitivno in
negativno naelektrenega. Ce obravnavamo samo pozitivno
naielektrenega, lahko ugotovimo, da bo ta oblak pritegnil k se-
bi (temu pravimo »intluenca«) na površje negativni naboj v
Zemlji, zato bo med oblakom in Zemljo nastalo močno elek-
trično polje, povezano z visoko napetostjo. Če bo električna
poljska jakost presegla prebojno trdnost zraka, bo med obla-
kom in Zemljo poskočila velika električna iskra, ki jo imenu-
jemo »strela«.
Učinki strele so predvsem rušilni. Povzroča poškodbe na
drevju v gozdovih, pa tudi na zgradbah. Pogosti spremljevalci
strele so tudi požari, saj lahko strela z nekaj deset tisoč ampe-
ri zažge vsako, tudi manj vnetljivo snov.
Strela je, razen za stavbe, nevarna tudi za ljudi, zlasti za
tiste, ki hočejo pred neurjem poiskati zatočišče pod krošnjami
osamljenih dreves, kamor strela ob nevihtah rada udari, in ob
preskoku na ljudi, ki se zadržujejo pod krošnjo, pobije le-te.
Kako naj se torej vedejo ljudje, ki so ob neurju na prostem?
Odgovor je: naj se ne zatekajo pod drevesa, niti naj ne hodijo
po planem področju s kovinskimi dežniki. Čimprej naj se po-
skušajo umakniti z nevarnega področja v stavbe, zlasti tiste, ki
so opremljene z ustreznim strelovodom.
Zdaj smo že pri vprašanju, kako zaščititi zgradbe s strelo-
vodom in kakšen je ustrezen strelovod. Letos je bilo nekaj po-
žarov na stavbah (zlasti gospodarskih poslopjih), ki niso ime-
le strelovoda. Osnovni namen strelovoda je, da prestreže veli-
kanske tokove iz nebesnega svoda in jih spelje mimo varova-
ne stavbe v zemljo, s tem pa prepreči rušilne in požarne učin-
ke na stavbi.
Vsak strelovod ima tri se"Stavne dele: lovilnike, odvode in
ozemljitev. Dandanes so vsi trije elementi sestavljeni iz pocin-
kanega traku (valjanca) in tvorijo tako imenovano »Faradaye-
vo kletko«, ki ščiti stavbo pred strelo. Veljajo določena pravi-
la, iz kakšnega preseka valjanca naj bodo posamezni deli in v
kakšnih razdaljah naj bodo posamezni deli. O teh razdaljah
ne nameravam pisati, saj jih morajo poznati izvajalci strelo-
vodne napeljave. Tukaj naj omenim le, da morajo biti vsi ko-
vinski deli na površini zgradbe z valjancem povezani s strelo-
vodno napeljavo zgradbe.
Vsak strelovod mora biti tudi ustrezno vzdrževan. Tako
je treba vsakih nekaj let meriti upornost ozemljitve in vizual-
no kontrolirati stanje lovilnikov in odvodov. Če obstajajo na
strelovodu napake, jih je treba odpraviti.
Če bi bile stavbe, na katerih je v letošnjih neurjih prišlo
do požara, ustrezno zaščitene s strelovodom, do požarov ne bi
moglo priti. Zato svetujem graditeljem novih stavb: če ste že
toliko vložili v svoje stavbe, vložite še tisti procent ter se zava-
rujte pred nevarnostmi strele s strelovodno naj)eljavo.
Dr. Adolf Žižek, dipl. ing.
V vrtu
V	BIVALNEM VRTU je septembra najugodnejši čas za sajenje
ali presajanje vedno zelenih drevnin. Zimzelene rastline, kot vedno
zelene drevnine običajno imenujemo, sicer čez zimo, čeprav imajo ze-
lene liste ali iglice, ne vegetirajo, vendar pa za razliko od listopadnih
vso zimo asimiliraj9, čeprav v manjšem obsegu, in tako prehranjujejo
korenine, da se le-'te lahko razvijajo in rastejo. Pravočasno, to je v
poznem poletju ali zgodnji jeseni sajene vedno zelene drevnine se bo-
do hitro in dobro vkoreninile, z dovolj novimi koreninami pa bodo
tla tudi dobro prekoreninile, zaradi česar se bodo bolje oskrbele z
zimsko vlago.
Iz tega spoznanja je kaj lahko sklepati, zakaj listopadne drevnine
sadimo le v času, ko vegetacija miruje, vedno zelene pa, ko še vegeta-
cija traja. Listopadnim drevninam moramo pred sajenjem omogočiti,
da se vsa organska hrana, ustvarjena v listu, preden ta dozori in odpa-
de, vskladišči v koreninah kot zaloga za prihodnjo vegetacijo.
Med okrasne rastline, kijih moramo saditi sedaj, prištevamo tudi
nekatere okrasne grmovnice, kot so rododendromi, azaleje, rožmarin-
ke, groznata resa, enkiant in še druge. Za naštete velja upoštevati, da
uspevajo le v rahlo kislih tleh, kakršnih so vajene s svojih naravnih
rastišč. Biti morajo hkrati zelo humozna, rahla in sveža. Težke ilovna-
te in z apnencem bogate prsti so za te rastline popolnoma neprimer-
ne. Če že želimo gojiti na takšnih tleh te vrste okrasnih grmovnic, mo-
ramo zemljo na sadilnem mestu zamenjati v premeru vsaj 100 cm in
do globine 80 cm s šoto, listavko in peskom. Ce pa nam je mogoče
dobiti pravo barsko prst (pri nas jo je mogoče najti, čeprav v zelo
majhnem obsegu, na melioracijskih območjih Pesniške doline in Štur-
movcev), pa je toliko uspešnejše. Le od pravočasnega sajenja in ustre-
, zne zemlje je odvisna uspešna gojitev teh vrst okrasnih grmovnic, si-
cer pa bodo razočaranja.
V	SADNEM VRTU še sadimo jagode, čeprav je najugodnejši čas
že potekel. Posajene jagode zalivamo, da se bodo sadike lažje prijele
in tako razvile do zime še dovolj čvrste korenine. Sicer pa je treba
upoštevati, da v drugi polovici septembra začnejo jagode nastavljati
cvetne popke. Koliko jih bo, je odvisno od mnogih dejavnikov, zato
poskrbimo vsaj za osnovne: da bo jagodni nasad, če je sušno obdob-
je, oskrbljen z vlago, rastline morajo biti okopane, razredčene in očiš-
čene plevela, dobro prehranjene zlasti s fosfornimi in kalijevimi gno-
jili, saj sta ta elementa odločilna za dober cvetni nastavek, ter da je
brezhibno njihovo zdravstveno stanje.
Pozna zelerijava, ki jo pridelujemo v ZELENJAVNEM VRTU,
kot je pozno zelje, zelena, por, pozno korenje, listni ohrovt in drugo,
naj ostane čimdlje na gredicah. Povsem doraščena zelenjava je odpor-
nejša in vzdržljivejša pri hrambi.
Fižol, ki ga pridelujemo za suho zrnje, pospravimo takoj, ko se
začne stročje sušiti in krčiti. Fižol je stročnica, ki ima sposobnost na
koreninah usvajati in zbirati zračni dušik, zato korenin, ko spravlja-
mo fižol, ne populimo z rastlino vred, temveč jih tik nad zemljo odre-
žemo, da bodo obogatene z dušičnimi bakterijami ostale v tleh. Na
prvi pogled je sicer to videti malenkost, je pa iz ekološkega stališča
silno smotrno, saj na takšnih gredicah naslednji kulturi ni potrebno
gnojiti s kemičnimi nitrati, ker je že v tleh dovolj naravnih dušičnih
snovi. Če razpolagamo s_ primernim suhim in zračnim prostorom,
obesimo fižolovo slamo navzdol, da dozorijo stroki, ki ob spravilu še
niso bili suhi. Sicer pa obiramo na gredici le zrele in suhe stroke, zato
večkrat skrbimo, da bomo hranili dobro očiščeno in suho zrnje, ker si-
cer vlažen pridelek v nezračnem prostoru kaj kmalu napadejo glivi-
čne bolezni in strohni.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pri-
delujemo za list, 7., 8., 14. in 15. septembra, za plod 8., 11. in 12. sep-
tembra, za korenino 10. in 12. septembra in cvet od 12. do 14. septem-
bra.
Miran Glušič, ing. agr.
Sedem debelih paradižnikov
Lani se je Janko Doki iz
Anželove ulice 18 (Rogozni-
ca) ponašal z obloženimi sad-
nimi drevesi. Tudi letos mu
je sadje bogato obrodilo in
kar lepo je pogledati boga-
stvo njegovega dvorišča.
Skupaj z ženo Marijo, ki jo
srečujemo tudi ob stojnici na
ptujski tržnici, pa tudi uspe-
šno vrtnarita. Precej velik vrt
je poln vsega, kar potrebuje-
jo prebivalci mesta, in prav
tem je vse to tudi namenjeno.
Pozornost pa pritegnejo veli-
ki rdeči paradižniki, ki so se
z neverjetno obilnostjo obesi-
li na rastlino, da potrebuje
močno oporo.
Janko je štirideset let delal
v sadjarstvu. Sedaj, ko je
upokojen, svoje bogato zna-
nje dokazuje na vsakem ko-
raku domačega dvorišča. Ču-
dovite ciprese, sadno drevje,
vinska trta, lepo pokošena
travica — skoraj kot v raju.
Z vrtom je seveda precej
dela, pa kljub temu z ženo
obdelujeta še njivico. Vse,
kar pridelata, prodata ali skr-
mita svinjam in tako nič ne
propade.
Naš obisk je veljal pred-
vsem že omenjenim paradiž-
nikom. Kar trikrat dnevno
jih je bilo potrebno v letoš-
njem suhem poletju zalivati.
Pozornost in skrb sedaj vra-
čajo s svojo obilnostjo. Tako
debeli so, da niso več primer-
ni za prehrano in bodo služili
za seme. Vrhnjega je Janko
ob našem obisku utrgal in ga
dal na tehtnico, ta se je usta-
vila pri kilogramu in petin-
dvajsetih dekagramih. Poleg
tega je na rastlini viselo še
šest podobnih, vsi skupaj
tehtajo vsaj šest kilogramov.
Kapo dol pred takimi vrtnar-
ji!
J. Bračič
Janko Doki s svojim vrtnarskim uspehom
V	četrtek, 6. septembra: »OKRUTNA DŽUNGLA« —
ameriški barvni film, ob 18. in 20. uri.
Od četrtka, 6., do sobote, 8. septembra: NOČNI KI-
NO: »ZA VSAKO CENO« — ameriški barvni film, ob 22.
uri.
Od petka, 7., do nedelje, 9. septembra: »PRESTOP-
NIKI« — ameriški barvni film, ob 18. in 20. uri (Kylle Mlno-
gue).
V	torek, 11., in sredo, 12. septembra: »BOJEVNIKI Nl-
NJA« — ameriški barvni film, ob 18. In 20. uri.
V	sredo, 13. septembra: »TATOVI PORCHEJEV« -
ameriški barvni film, ob 18. in 20. uri.
Anteju Markoviču
Stranka vaša
Jugoslavije ne
bo rešila!
Dežela vsa
nacionalnega je strupa
že preveč popila!
Dr. Borisavu Joviču
Med državnim vrhom
in armado vse je čisto.
Toda med JLA in narodi
vse bolj je pristno!
Usoda 90
Jugoslavija v Evropo
ne bo nikdar prišla.
Na poti bo tej že
prej omagala!
Apel 90
Pozivam v^^ nekdanje
lovce na državne stroške:
vrnite trofeje v
lovske muzeje!
Saj so obče bogastvo
alpske dežele!
Adolf Pušnik
^_ J
Preživimo prosti čas v naravi
NASVETI ZA VSAK DAN
Nabodalca s šampinjoni
Šampinjone pod tekočo vodo
oplaknemo, odcedimo in s ser-
vieto obrišemo. Gobe nabodemo
na 4 nabodalca. Žar prekrijemo z
alufolijo, šampinjone premaže-
mo z oljem in pečemo 8—10 mi-
nut. 2—3 minute pred koncem
pečenja nabodalca premažemo z
marinado iz I žlice olja, timija-
na, origana, soli in popra.
Pečene potresemo z drobno
nasekljanim zelenim peteršiljem
in ponudimo kot predjed.
Za pripravo smo porabili:
30—35 dag šampinjonov (ena-
kih velikosti)
4 žlice olja
za noževo konico timijana
za noževo konico origana
sol
poper
1 jedilno žlico drobno nase-
kljanega zelenega peteršilja
Naši nasveti:
—	Že pri nakupuu pazimo na
enako velikost gob, lažje jih bo-
mo spekli.
—	Kadar gobe oplaknemo in
odcedim.o, ostane v njih kljub ce-
jenju večja količina vode, zato
priporočamo, da šampinjone z
vlažno servieto samo dobro obri-
šete.
—	Pri nekaterih vrstah gob pri
pečenju na žaru motijo beti, zato
jih odrežite in uporabite za dru-
go jed (npr. gobovo jugo ali
omako).
—	Uporabljajte vedno sveže
nabrane gobe, gobjih jedi pa ni-
koli ne pogrevajte.
—	Kadar sami nabirate gobe,
nabirajte samo tiste, ki jih dobro
poznate.
Nabodalca s šampinjoni na An-
dr^ev način
Šampinjone pod'tekočo vodo
oplaknemo (lahko jih z vlažno
servieto samo dobro obrišemo),
odcedimo in s servieto obrišemo.
Premešamo jih z oljem, soljo, po-
prom in limoninim sokom. Pusti-
mo stati 10 minut.
Paradižnike operem(^ osušimo
in odstranimo peclje. Šampinjo-
ne nabodemo na 4 nabodalca.
Na koncu vsakega nabodemo
paradižnik. Premažemo s preo-
stalo marinado in pečemo na
pravilno razžarjenem in namaza-
nem žaru 8—10 minut. Med pe-
čenjem jih večkrat obrnemo in
premažemo s preostalo marina-
do.
Pečene potresemo z naseklja-
I nim zelenim peteršiljem in takoj
i ponudimo.
Nabodli smo jih:
50 dag svežih šampinjonov
4 manjših paradižnikov
prelili z marinado iz:
3 jedilnih žlic olja
sveže mletega belega popra
2 jedilnih žlic limoninega soka
in potresi i z:
1 jedilno žlico nasekljanega
zelenega peteršilja
Nabodalca iz šampinjonov in rib
Ribje fileje operemo, pokapa-
mo z limoninim sokom in pusti-
mo stati 10 minut.
Paradižnike operemo, obriše-
mo in razrežemo na četrtine.
Šampinjone dobro obrišemo z
vlažno krpo. Olive odcedimo in
osušimo. Ribje fileje narežemo
na večje kocke in fih izmenoma
nabadamo na nabodalca.
Iz olja, soli, popra, mlete rde-
če paprike, limoninega soka in
timijana naredimo marinado in
vanjo vložimo nabodalca. Mari-
niramo jih 30 minut. Pečemo jih
na dobro namazanem žaru 8—10
minut. Med pečenjem jih večkrat
obrnemo in namažemo s preosta-
lo marinado.
Pečene takoj ponudimo:
Za pripravo potrebujemo:
20 dag svežih srednje velikih
šampinjonov
40 dag ribjega fileja (oslič file)
sok 1/2 limone
2	paradižnika
5 dag polnjenih oliv s papriko
Za marinado:
3	jedilne žlice olivnega olja
1 čajno žličko mlete sladke pa-
prike
1 jedilno žlico limoninega so-
ka
1/4 žličke timijana
sol
poper
Nadevani šampinjonov! klobučki
Šampinjonom izrežemo peclje.
Klobučke z vlažno servieto do-
bro obrišemo.
Izrezane peclje narežemo na
tanke lističe. Sir in šunko nareže-
mo na kolikor je mogoče drobne
kocke. Šampinjonove klobučke
zunaj premažemo z oljem. Na
kocke narezano šunko, sir in tan-
ke lističe šampinjonov premeša-
mo in s tem nadevom napolnimo
klobučke. Na vsak nadev damo
rezino zeliščnega masla in potre-
semo z naribanim sirom.
Nadevane šampinjone pečemo
na z alufolijo prekritem žaru. Fo-
lijo dobro premažemo z oljem-
Pečemo jih 8—10 minut, tako da
dobi sir, ki smo ga potresli po
nadevu, zlatorumeno barvo. Pe-
čene serviramo kot toplo uvodno
jed.
Pripravili smo jih iz:
8 srednje velikih šampinjonov
10 dag sira (gauda, livada)
8 dag kuhane šunke
1	jedilne žlice olja
4	rezin zeliščnega masla (pri-
prava je opisana v prejšnji števil-
ki Tednika)
2	jedilnih žlic naribanega trde-
ga sira (parmezan)
Želim vam dober tek in dosti
veselja s pečenjem na žaru.
V naslednji številki Tednik^
boste lahko spoznali nekaj novili
receptov za pripravo in pečenji
jedi na žaru pod geslom »PRE'
ŽIVIMO PROSTI ČAS V NA-
RAVI«.
Dušan Bombek
Nabodalca iz šampinjonov in rib.
tednik
— 6. september 1990
NAŠI KRAJI IN UUDJE — 5
Za psihiatričnimi posledicami zbo-
lijo samo nekateri. Z njimi se ukvarja
psihiater v psihiatrični bolnišnici, ker
so te posledice smrtno nevarne. Prav
paradi tega človeka večkrat sprejmejo
v bolnišnico.
Najpogostejši vzroki so:
alkoholni bledež — (delirium tre-
mens)
alkoholna halucinoza
alkoholna ljubosumnostna blod-
njavost
psihoza korsakova
samomorilnost.
alkoholni bledež (I)ELIRI-
lm tremens)
Kot pove samo ime, se odvisnemu
od alkohola tedaj blede. Zavest se mu
skali, ne zaveda se prostora, časa in
niti sebe, ima privide in trese se. Obi-
čajno bolezen izbruhne takrat, ko za-
čne alkoholik bolj ali manj prisilno
abstinirati (morda zaradi prav vsa-
kdanje bolezni, na primer angine, ki
ga položi v posteljo, ali pa zaradi kak-
šne poškodbe). Do bledeža lahko pri-
de tudi med samim popivanjem če-
prav redkeje.
Bledež se začne z nespečnostjo,
znojenjem in tresenjem. Potem se bol-
nik ne znajde več v prostoru. Misli,
da ni doma, ampak čisto nekje drug-
je. Moti se v času, pa tudi sebe^ma
velikokrat za nekoga drugega.
Prividi so tisti znak bolezni, ki je
tako značilen za delirij. Res pa poleg
belih miši večkrat vidi človek droben
mrčes ali pa še huje — razne plazilce
(kače) in drugo golazen. Pri tem jih
lahko vidi v grozovitih položajih, ko
mu na primer kače lezejo iz ust ali v
Pijem — ali sem alkoholik?
usta. Drugi, na prvi pogled izrazit in
značilen znak delirija je tresenje (zato
imenujemo ta delirij oziroma bledež
tremens - kar pomeni latinsko trese-
nje.) Tresenje se lahko kaže bolj kot
zaposlitveni nemir: človek z rokami
nekako ne more biti pri miru, lahko
pa je tako hudo, da se z bolnikom
vred trese in premika tudi postelja.
Bledež spremljajo znojenje, pospeše-
no dihanje in hiter utrip srca.
Alkoholni bledež je zelo nevaren,
saj lahko marsikateri alkoholik kljub
zdravljenju podleže.
ALKOHOLNA HAI.UCINOZA
Halucinoza je stanje, ki ga označu-
jejo halucinacije. Halucinacijam pra-
vimo po slovensko zaznavne motnje
(motnje v čutilih). Te se lahko slušne,
vidne, okušalne, motnje telesnega ob-
čutka itd.
Kot so za delirij značilne vidne ha-
lucinacije (prividi), so za alkoholno
halucinozo značilne slušne halucina-
cije (prisluhi). Človek, odvisen od al-
kohola, pri povsem bistri zavesti sliši
glasove ljudi, ki jih ni v njegovi bliži-
ni. Ti glasovi so običajno grozeči ali
pa vsaj bolniku izrazito nenaklonjeni.
Zmerjajo ga, mu očitajo vse, kar je
storil in česar ni storil, in mu grozijo.
Temu primeren je tudi strah, ki ga
bolnik s halucinozo doživlja. Nema-
lokrat stori bolnik zavoljo tega kak-
šno nasilno dejanje. Glas namreč pri-
pisuje določenemu človeku. Po nače-
lu »bolje jaz tebe kot ti mene«, poišče
tega človeka in ga napade, včasih tudi
ubije.
ALKOHOLNA LJUBOSUMNO-
STNA BLODNJAVOST
Blodnjavost je stanje, za katerega
so značilne zgrešene, zmotne misli.
sklepi ali ocene stanja. Te zmote pa
ima človek za povsem resnične in jih
ne more popraviti.
Alkoholna ljubosumnostna blod-
njavost je torej duševna bolezen, v ka-
teri je alkoholik do skrajnosti prepri-
čan v partnerjevo nezvestobo. To ni
tista običajna ljubosumnost, ki je zna-
čilna domala za vsakega od alkohola
odvisnega in je samo del njegove
osebnostne spremenjenosti. To je pra-
va blodnja, torej bolezen.
Tudi to je nevarna bolezen, saj
blodnjavi ljubosumnež lahko stori
kakšno nasilno dejanje.
samomorii.nost
Alkoholiki bistveno pogosteje kot
nealkoholiki sklenejo življenje s sa-
momorom. Za Slovenijo je med dru-
gim značilno tudi zelo visoko število
samomorov. Dobra četrtina (če pogle-
damo vse skupaj) med njimi je odvis-
nih od alkohola. Ce pa pogledamo
samo moške, ki so napravili samo-
mor, je med njimi kar tretjina odvis-
nih od alkohola.
Zakaj je tako?
Nekateri strokovnjaki trdijo, da je
odvisnost od alkohola že sama po se-
bi počasen samomor. Res je lahko
verjeti, da človek, ki ve, da ga alkohol
uničuje, pa to početje nadaljuje, mor-
da želi napraviti samomor, le da nima
poguma, da bi to storil hipoma. Ver-
jetno pa je treba iskati vzrok za tako
pogost samomor med odvisnimi v
dejstvu, da so nagnjeni k depresivno-
sti (potrtosti). Ta je povezana z neu-
streznim domačim ozračjem, v kate-
rem je alkoholik odraščal in zrasel v
nedejavnega, potrtega človeka. Seve-
da lahko alkohol potrtost odpravi,
vendar le začasno. Trezen se človek,
odvisen od alkohola, vedno znova za-
ve svoje bede, postaja vse bolj potrt
in odklonilen do sebe in življenja. Sa-
mospoštovanje mu vedno bolj zgine-
va. Ko sam sebe vedno manj mara, pa
spoznava, da ga tudi drugi ne marajo
več. To pa ga že lahko navede na mi-
sel, da takšno življenje nima nikakrš-
nega smisla. Kopnjenje samospošto-
vanja pri človeku, ki je živel bedno
otroštvo, je torej poglavitni razlog, da
alkoholik postaja depresiven in na-
gnjen k samomoru. Svoje dodajo tudi
nenehne zastrupitve možganov z al-
koholom. Pravijo namreč, da lahko že
samo te človeka potisnejo v potrtost.
Dr. Z. 1.
Ptujski upokojenci
vedno radi potujejo
Upokojenci so še vedno željni dodatnega izobraževanja in izpopolnjeva-
nja, saj jim po vojni ni bilo dano spoznati domovine. Mimica Korpar, vodja in
organizator izletov v Društvu upokojencev Ptuj, nam je ob koncu sezone orisala
zelo pester program, ki so ga uresničili v tej sezoni.
»V tem letu smo si ogledali del Gorenjske - pot slovenske kulture: Prešer-
novo Vrbo, Finžgarjeve Dosloviče, Janšev čebelnjak, spoznali smo tudi železar-
ske Jesenice, se čudili nad kristalno čisto Radovno, rečico našega Vintgarja. Po-
tovanje smo končali na Bledu. En izlet je bil od Ptuja do Stične. V avgustovski
vročini smo se podali prek Dobrne, Velenja, Šoštanja in Braslovč v čudovito
Logarsko dolino.«
Kakšna pa je udeležba na teh izletih?
»Vsi so bili dobro obiskani, vendar si želimo še več članov. Povabila bi ra-
da tudi vse tiste, ki se nam do sedaj niso priključili.«
Ste sezono že končali ali načrtujete v prihodnosti še kakšno ekskurzijo?
»V septembru pripravljamo izlet, kjer bomo spoznali dravsko dolino od
Ptuja pa vse do Pliberka in Celovca. Nameravamo spoznati kraje ob Dravi, na-
čin življenja ter gospodarstvo. Obiskali bomo tudi Slovence na Koroškem.
V oktobru je planiran izlet na Gorenjsko in obisk bolnišnice Pranje. Za vse
tiste upokojence, ki želijo kupovati v tujini in se sami ne morejo več peljati, pa
bomo enkrat mesečno organizirali nakupovalne dneve.«
SI. M
MfRKO KOSTANJEVEC
Lovski predpisi
v Sloveniji
(7. nadaljevanje)
(^oseben postopek /a ugotavljanje
višine škode i/ L in 2. odstavka
71. čl. ZL
Višina škode iz 1. in 2. odst.
71. čl. ZL, ki jo bom imenoval
poljska škoda, se določa po po-
sebnem postopku, ki je predpi-
san v 72. in 73. čl. ZL. Po določ-
bah, vsebovanih v omenjenih
členih, se morata glede višine
škode in plačila odškodnine naj-
prej poizkusiti pisno sporazumeti
(poravnati) oškodovanec in lov-
ska organizacija, če je ona od-
škodninsko odgovorna, oz. oško-
dovanec in pooblaščeni organ
družbenopolitične skupnosti, če
je družbenopolitična skupnost
odškodninsko odgovorna. Ce do
sporazuma ne pride v 15 dneh,
računajoč od dneva, ko je oško-
dovanec vložil zahtevo za povra-
čilo škode pri osebi, ki je poo-
blaščena sprejemati take zahteve,
potem lahko oškodovanec v 30
dneh, računajoč od dneva, ko je
zvedel za škodo, vendar najkas-
neje v 6 mesecih, računajoč od
dneva, ko je škoda nastala, vloži
odškodninski zahtevek pri za
lovstvo pristojnem upravnem or-
ganu tiste občine, kjer je lovska
družina vpisana v register oziro-
ma kjer ima druga lovska organi-
zacija svoj sedež. Čeprav v dru-
gem odstavku 72. čl ZL ni izre-
cno napisano, vendar moremo
glede na prvi odstavek istega čle-
na sklepati, da je v primeru, ko
ne pride do pismenega sporazu-
ma med oškodovancem in orga-
nom odškodninsko oddgovorne
družbenopolitične skupnosti (to
je lahko tudi republika), treba
postopati tako, kot se postopa,
če je odškodninsko odgovorna
lovska organizacija.
Omenjeni občinski upravni or-
gan imenuje v 15 dneh po preje-
mu odškodninskega zahtevka
ustrezno 3-člansko komisijo, ki
mora najkasneje v 15 dneh od
dneva imenovanja ugotoviti ob-
stoj škode, povzročitelja škode
oz. kako je nastala, višino škode
in dejstva, iz katerih se da skle-
pati, da je škodo povzročila div-
jad in katera divjad. Prav tako
mora komisija ugotoviti, kaj je
oškodovanec storil, da se zavaru-
je pred škodo.
Ce se oškodovanec in za ško-
do odgovorna pravna oseba (lov-
ska organizacija, družbenopoliti-
čna skupnost) tudi sedaj ne spo-
razumeta, potem bo oškodova-
nec lahko uveljavljal svoj zahte-
vek s tožbo pred pristojnim red-
nim sodiščem, vendar najkasneje
v 6 mesecih od dneva, ko je bila
škoda prijavljena za lovstvo pri-
stojnemu občinskemu upravne-
mu organu. Če ni oškodovanec
predhodno vložil prijave ome-
njenemu upravnemu organu, so-
dišče ne vzame tožbe v postopek,
temveč jo zavrže.
Pripravlja se nov Zakon o lovu
Razumljivo je, da se glede na
spremenjene politične in gospo-
darske razmere ter na neprimer-
ne in pomanjkljive rešitve, ki jih
vsebuje že 14 let veljajoči Z L,
poraja potreba po spremembah
in dopolnitvah oz. po novem ZL.
Upam, da bodo lovci in drugi
pazljivo prečitali ta članek, ki si-
cer ne obravnava vseh stvari, ki
so v zvezi z lovstvom, vendar na-
kazuje nekaj problemov in s tem
dalje možnost tudi lovcem in nji-
hovim organizacijam, da bodo
lažje obravnavali lovsko snov in
zakonodajalcu pošiljali predlo-
ge, sugestije, mnenja itd. glede
bodoče ureditve lovske zakono-
daje.	(Konec)
Pohod na Jelovice — Haloze
po katastrofi
v okviru svojega praznika kra-
jevna skupnost Olge Meglič Ptuj
pripravljajo že deveti, tradicio-
nalni pohod na Jelovice, ki bo le-
tos potekal pod geslom Haloze
po katastrofi. Pohod je organizi-
ran po poteh partizanskih kurir-
jev in borcev druge čete I. bata-
ljona Kozjanskega odreda in bo
letos 7. in 8. septembra.
Pohodniki se bodo zbrali v pe-
tek, 7. septembra, med 6.30 in 7.
uro pred domom krajanov na Vi-
čavi. Na pohod vabijo borce,
mladino in druge zainteresirane
iz vseh ptujskih krajevnih skup-
nosti. Na zboru pred pohodom
bodo imenovali vodje in druge
nosilce dolžnosti, ki so potrebni
za organiziran pohod. Potem bo-
do po prehodu reke Drave imeli
prvi postanek pri OŠ Hajdina,
kjer se jim bodo pridružili pred-
stavniki te krajevne skupnosti, in
skupaj nadaljevali pohod skozi
Njiverce in Zgornjo Pristavo ter
se ustavljali pri spominskih obe-
ležjih iz NOB. Enourni postanek
z malico bo pri domu krajanov v
Doleni. Tu se jim bodo pridružili
domačini in skupno nadaljevali
pot čez Janški Vrh in skozi Polu-
ce na Jelovice v KS Majšperk. V
tem najvišjem naselju v ptujski
občini bodo uredili tabor in po
večerji organizirali z domačini
zabavni večer.
V soboto, 8. septembra, zjutraj
se jim bodo pridružili kurirji iz
KS Žetale in skupaj bodo nada-
ljevali pohod v Zetale, kjer po-
hodnikom pripravljajo program.
Okoli 14.30 se bodo pohodniki z
avtobusom vrnili v iHuj, kjer bo
pri trgovini Panorama zbor ude-
ležencev pohoda in raport pred-
sedniku skupščine KS Olge Me-
glič. Tam bo v okviru krajevnega
praznika še kulturni program in
zabava s plesom.
FF
Ptujski taborniki pod vodstvom Valterja Pliberška pripravljajo na Jelo-
vicah šotore za nočni počitek in netivo za kres.
SPOMINI NA BORL
(46. nadaljevanje)
Talci leta 1942
Doslej smo ugotovili, da je
okupator ustrelil 1942. leta 31
boriskih zapornikov. Padli so
na moriščih talcev v Mariboru
in Celju: v Mariboru 18 in v
Celin 13
Med do sedaj ugotovljenimi
31 ustreljenimi borlskimi talci
leta 1942 je bilo največ žrtev iz
obrtniških in kmečkih vrst (iz
obrti 11, s kmetov 13), eden je
bil študent medicine, eden gim-
nazijski abiturient in dva dija-
ka, dva sta bila uradnika in ena
učiteljica. S kmetij je bilo
ustreljenih devet žensk, iz obrti
pa Hvp
Starost ustreljenih je bila ra-
zlična. Dva sta bila stara komaj
18 let, pet 19 let, med dvajsetim
in tridesetim letom jih je bilo
štirinajst, med tridesetim in šti-
ridesetim oserri, dva sta dopol-
nila 42 let. Lahko zapišemo, da
so jih nacisti pahnili v smrt v
najlepših letih življenja. Koliko
žalosti je njihova smrt povzro-
čila njihovim svojcem!
Ustreljeni talci so bili doma
z raznih štajerskih odmočij
(predvojnih okrajev — srezov):
iz okraja Gornji Grad 11, iz
okraja Ptuj 9, iz okraja Mari-
bor-mesto 4, iz okraja Maribor
desni breg 1, iz okraja Slovenj
gradeč 3 in okraja Celje 3.
Leta 1941 ustreljeni borlski
talci so bili vsi doma v ptuj-
skem okraju. Kakor nam je
znano, jih je bilo 13.
Uspehi poizvedovanj o ži-
vljenju ustreljenih boriskih tal-
cev so bili različni. Temu pri-
merni so njihovi življenjepisi:
nekateri kratki, z najvažnejšimi
podatki, drugi daljši in boljši.
Nobeden pa ne ustreza zahte-
vam dobrega življenjepisa.
Vendar so objavljeni z dobro
voljo, da bo ostal nanje trajen
, spomin. Zato preberimo, kar je
bilo zbrano o njihovem življe-
nju, njihovi žrtvi za osvobodi-
tev svojega naroda.
Blaž Ročk
je bil prvi borlski zapornik,
ki so ga nacisti ustrelili leta
1942 med dvainštiridesetimi
talci v Mariboru 6. marca. Ro-
dil se je 11. novembra 1914 v
Šoštanju. Ob nasilni smrti še ni
dopolnil 28 let. Do vdora oku-
patorja je študiral medicino.
Med študijem so ga jugoslo-
vanske oblasti preganjale zara-
di njegovega delovanja v delav-
skem gibanju. Po nacističnem
vdoru v našo državo se je odli-
koval pri snovanju odporniške-
ga gibanja. Postal je član Po-
krajinskega komiteja KPS za
severno Slovenijo in 19. sep-
tembra 1941 njegov sekretar.
Nemci so ga prijeli v Celju 30.
oktobra 1941. Od tam je bil de-
cembra 1941 prepeljan na Bori,
od tu pa pred puške v Maribor.
Svoji mami je pred smrtjo na-
pisal poslovilno pismo z bese-
dami:
»Ljuba mama! Ob zaključku
svojega življenja, ki ti ni prine-
slo nobenega veselja, se danes
poslavljam od tebe. Povedal bi
ti rad le to, da sem ti hvaležen
za vse, kar si zame storila, še
zlasti v zadnjem času. Najlepše
se zahvaljujem tudi ljubi sestri,
ki sem nanjo stalno mislil. Le-
po pozdravljam njene ljube
otroke, ki jih žal ne bom nikoli
več videl.
Prosim te, izroči moje zadnje
pozdrave Pepci, mojemu dekle-
tu, če se bosta še kdaj srečali.
Naj si poišče boljšega fanta kot
sem bil jaz in naj živi z njim
srečno. Do zadnje minute sem
ji bil zvest. Pozdravi vse sorod-
nike. Spominjaj se me in živi
srečno!
6. marca 1942 Tvoj Blaž«
Blažje napisal tudi poslovil-
no pismo svojemu dekletu Pep-
ci Razboršek: to se glasi:
»Draga Pepca, skoraj eno le-
to nisi dobila nobene pošte od
mene. Kjerkoli živiš, me ohrani
po možnosti v dobrem spomi-
nu. Bil sem Ti zvest, to mi je v
veselje na zadnji poti, ki jo
bom vsak čas nastopil. Bodi še
naprej dobro in pošteno dekle,
poišči si fanta, ki te bo bolj vre-
den, kot sem te bil jaz. Čas pri-
haja, to česar je polno srce. ti
ne morem napisat, bodi po-
zdravljena in poljubljena
od Bibe«
(Biba so ga klicali domači in
prijatelji, op. V. R.)
Se nadaljuje
Blaž Ročk, ustreljen 6. marca 1942.
Lepak o streljanju talcev leta 1942 na stavbi, kjer sta imeli v Ktuju
sedež varnostna policija in varnostna služba.
6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
6. september 1990 —
TEDNIK
v IVANJKOVCIH IMAJO NOVO ŠOLO
;; V srcih smo jo
nosi/i 28 letu
Letošnji L september, ki je po tradiciji prvi šolski dan, bo ostal r
srcih skromnih, vendar dobrih in poštenih ljudi ormoško — ljutomer-
skih goric — natančneje v Ivanjkovcih — trajno zapisan kot velik dan.
ISova šola, ki so jo zgradili v rekordnem roku, je končno odprla svoja
vrata. Zbralo se je veliko ljudi, med njimi tudi nekdanji učitelji. Ve« čas
slovesnosti, ki je bila resnično prisrčna ob sijočih in srečnih šolarjih,
učiteljih in vseh, ki jim je šola v Ivanjkovdh pri srcu, je svojo zgodnjo je-
sensko pesem pel klopotec, ki so ga postavili nedaleč vstran.
Slovesnost je pričel Pihalni or-
kester Ormož, za njim pa je zbra-
nim govoril predsednik sveta
krajevne skupnosti Ivanjkovci
Jakob Peršak, ki je vsem zbra-
nim izrekel prisrčno dobrodoščl-
co. »V človekovem življenju je ta-
kih trenutkov sreče in zadovolj-
stva, kot je praznik naših delovnih
ljudi in občanov celotne krajevne
skupnosti, zelo malo. Na ta trenu-
tek smo čakali dolgih 28 let. Šolo
smo nosili v srcu polnih 28 let, za-
to danes solze sreče in radosti na
licih vseh, ki ste bili v skrbeh za
odprtje šole.« Na svečanosti je
govori! tudi predsednik skupšči-
ne občine Ormož dr. Jože Bešvir.
Omenil je, da je vsak prehod iz
enega v drugo okolje boleč in
pomeni za otroka nov stres in
novo prilagajanje. Zato so tudi
razumljive želje staršev, da bi
otroci imeli vrtec in šolo v doma-
čem kraju in da bi bila le-ta čim
prijetnejša za bivanje. Šola pa je
pomembna tudi za druge kraja-
ne, saj postane kmalu kulturno
središče vsakega kraja, kraj pri-
naša napredek in mogoče tudi
hitrejši in skladnejši razvoj. Dr.
Jože Bešvir je še posebej pouda-
ril sedanji statut šole v Ivanjkov-
cih. »Veselje in ponos nekoliko
moti dejstvo, da bo popolna osem-
letna šola v Ivanjkovcih nastala
šele v naslednjih treh letih kar je
posledica tega, da so se otroci viš-
jih razredov do sedaj vozili v šolo
v Ormož. Zaradi že omenjenih te-
žav s prilagajanjem ob prehodu iz
enega v drugo okolje pa bi bilo
neodgovorno do otrok, ki so se ko-
maj prilagodili v svojih razredih,
da bi jih ponovno trgali iz tega
okolja. Izvršni svet skupščine ob-
čine Ormož je na seji 31. avgusta
sprejel sklep, s katerim zagota-
vlja, da bo v okviru svojih pristoj-
nosti ukrenil vse potrebno, da bo
predložena organizacija osemlet-
nega pouka na šoli v Ivanjkovcih
uresničena v naslednjih treh le-
tih.«
Ob vsaki taki novogradnji je
potrebno govoriti tudi o denarju,
s katerim so objekt zgradili. O
tem je govoril predsednik odbora
za gradnjo osnovnih šol v Ormožu
in Ivanjkovcih Franci Polič. V
gradbenem odboru, ki so ga ime-
novali pred tremi leti, je poleg
njega izredno tvorno sodelovalo
še 9 članov. Svoje naloge so se
lotili odgovorno in profesional-
no. Čeprav je spočetka kazalo,
da v drugem občinskem samopri-
spevku ne bo mogoče uresničiti
gradnje treh šolskih objektov
(poleg obeh omenjenih šol še te-
lovadnice pri Miklavžu), nad
zbranim denarjem, ki je glede na
inflacijo bil vsaki dan manjši, ni-
so obupali.
Ker je inflacija v letu 1989 vr-
toglavo naraščala, je bil začetek
gradnje šole v Ivanjkovcih vedno
bolj ogrožen, zato so se v odboru
dogovorili, da poleg sredstev
drugega občinskega samopri-
spevka poiščejo še druge vire. Ni
bilo preprosto najti več kot polo-
vico manjkajočega denarja. Pre-
pričati je bilo potrebno večino v
občini, da je šolo v Ivanjkovcih
možno zgraditi le, če bodo manj-
kajoči del sredstev nadomestili iz
bruto osebnega dohodka. Odlo-
čitev ni bila preprosta, verjetno
pa danes nobenemu zaposlene-
mu v občini Ormož ni žal denar-
ja, ki gaje prispeval za šolo, ki si
jo krajani Ivanjkovec resnično
zaslužijo. V rekordnem času je
bilo zgrajenih 1,037 kvadratnih
metrov šolskih prostorov: za po-
trebe osnovne šole 953, za vrtec pa
84 kvadratnih metrov. Celotna
vrednost naložbe znaša 6,4 mili-
jone dinarjev, od tega 40,16 od-
stotkov sredstev drugega občin-
skega samoprispevka, drugo so
zbrale delovne organizacije obči-
ne Ormož, nekaj je bilo sredstev
otroškega varstva, kot dodatni
prispevek pa so bila še sredstva
iz bruto osebnega dohodka.
Ker je odslej 1. september tudi
praznik krajevne skupnosti
Ivanjkovci, so ob tej priložnosti
podelili najzaslužnejšim kraja-
nom 15 plaket krajevne skupno-
sti.
Po kulturnem programu, ki so
ga pripravili malčki iz vrtca in
učenci osnovne šole Ivanjkovci,
je učenka 4. razreda Petra Bezjak
prerezala vrvico ob vhodu v šolo
in povabila vse obiskovalce, da
si ogledajo notranjost šole, kjer
bodo mladi Ivanjkovčani nabira-
li učenost v štirih klasičnih in
dveh specialnih učilnicah. Med
razredi je širok hodnik, ki ga bo-
do znali izkoristiti v različne na-
mene. Imajo tudi lepo kuhinjo in
svetlo, dovolj veliko jedilnico.
Svojih učilnic so veseli tudi
malčki vrtca.
Stara šola na Svetinjah, ki je
bila zgrajena 1883. leta, pouk pa
se je v teh krajih pričel že 1816.
leta, bo ostala osamljena. Nič
več ne bo okoli nje veselega otro-
škega vrveža. Otroci so povedali,
da jo bodo sicer kot staro, dobro
prijateljico pogrešali, vendar se
veselijo pouka v novi šoli, na ka-
tero pa bodo morali, tako zatrju-
jejo sami, paziti, da bo ostala
dolgo časa »lepa in nova«.
Ker pa bo čez tri leta pouk na
tej šoli potekal v vseh osmih ra-
zredih, jim manjkajo še tri učilni-
ce in telovadnica. Nanje računa-
jo pri tretjem občinskem samo-
prispevku, ki naj bi ga izglasova-
li prihodnje leto.
Podpisali so tudi listino pokro-
viteljstva z Jeruzalemom Ormož
— podjetjem Vinogradništvo, ki je
izraz obojestranske želje po
uspešnem sodelovanju na vseh
področjih dela osnovne šole in
podjetja.
Ob odprtju je bil tudi ravnatelj
osnovne šole Ormož; šola v
Ivanjkovcih je njena podružnica.
Bojan Burgar je ob vprašanju,
kako se počuti kot ravnatelj os-
novne šole, kjer v slabem letu
dni odpirajo kar dve novi šoli, z
nasmehom odvrnil, da povsem
dobro, in dodal, da se prihodnje
leto dobimo ob odprtju telovad-
nice pri osnovni šoli Ormož.
V prostorih nove šole je bila
razstava slikarja ameterja Alojza
Makoterja iz Ljutomera z motivi
z območja Ivanjkovec.
Pridne in prizadevne ženske iz
te krajevne skupnosti so obilno
pogostile vse, ki so v soboto sto-
pili v novo šolo. Vse je bilo v
znamenju prisrčne dobrodošlice
vsem, ki so minulo soboto prišli
v novo šolo. Yida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Oh odprtju nove šole so krajani Ivanjkovec praznovali tudi
krajevni praznik, ki so ga trajno s 13. aprila prenesli na I. septem-
ber. Plakete krajevne skupnosti Ivanjkovci so prejeli: Erna Meško
(Lahonci), Alojz Trstenjak (Lihanja), Marija Trop (Pavlovski Vrh),
Marija Caf (Ivanjkovci), Slavica Rajh (Ivanjkovci), Ciril Petovar
(Ivanjkovci), Vinko Ivanuša (Mali Brehrovnik), Stanko Krajnc (La-
honci), Janko Kumer (Cerovec Stanka Vraza), Jaka Peršak (Cero-
vec Stanka Vraza), Jože Slavinec (Mihalovci), Franc Trstenjak (Li-
hanja), Alojz Slavinec (Mali Brehrovnik), Stanko ŽHčar (Ivanjkov-
ci), Ivan Jerebič (Ivanjkovci) in Franc Polanič (Veličane).
Krajevno skupnost Ivanj-
kovci, drugo največjo v občini
Ormož (njena velikost je 3.046
ha in šteje 2.450 prebivalcev)
tvori 15 vasi: Dobravčak, Ce-
rovec Stanka Vraza, Hujbar,
Ivanjkovci, Lahonci, Lihanja,
Mali Brehrovnik, Mihalovci,
Pavlovski Vrh, Runeč, Stano-
vno, Strezetina, Veličane, Že-
rovinci in Žvab.
Kristo Filipič v krajevni skupnosti Ivanjkovci poznajo vsi. Je
zelo delovna v organih upravljanja, rada priskoči povsod, kjer je po-
trebna pomoč. Oh vsakem krajevnem prazniku prispeva svoj delež
pri kulinarični razstavi. Letos je oh odprtju šole spekla torto v obliki
šole. Veliko sije tudi prizadevala za novo šolo v Ivanjkovcih. Njeni
otroci so že odrasli, sedaj obiskujejo osnovnošolski pouk njeni vnu-
ki. Tudi ona sije zastavila vprašanje, kdaj ho v Ivanjkovcih osem-
letka. Vse svoje želje je napisala takole: »S 1. septembrom se odpro
šolska vrata na vseh osemletkah. Pri nas v Ivanjkovcih pa se letos
prvič odprejo vrata na novi šoli, ki naj bi bila osemletka. Mnogo se
je govorilo, pisalo, prepiralo in godrnjalo o tej šoli in to mnogo,
mnogo let. Bilo je danih veliko obljub, pa so bile zaman. Vedno se
je kaj zgodilo, da smo bili krajani Ivanjkovec postavljeni na stran-
ski tir, in zato smo postali nezaupljivi. Redno smo glasovali za ob-
činski samoprispevek. Zanima nas, kako dolgo se bodo naši otroci
še vozili v druge šole.«
Tudi Kristi Filipič je sedaj že jasno, da bodo v Ivanjkovcih po-
polno osemletko dobili v naslednjih treh letih. Tako zagotavlja IS
SO, ki ga podpira strokovna služba Zavoda za šolstvo enote iz Ma-
ribora. Kristinini vnuki bodo zagotovo dokončali osnovno šolanje v
domačem kraju, kar veseh prav vse.
Zbornik — vpogled v svet med
Bočem in Pohorjem
o Ferdu Šerbelju se v Sloven-
ski Bistrici veliko govori pred-
vsem v kulturniških krogih, zad-
nje čase pa v zvezi s slovenjebistri-
škim zbornikom, saj je že drugi v
slabem desetletju zagledal »luč
sveta«. Presenečen si, ko srečaš
mladega moškega, ki mu očala ne
dajo nadiha resnosti, temveč mla-
dostnosti. Zaljubljen je v svet med
Pohorjem in Bočem, v domačo
zgodovino, ki jo do potankosti po-
Tednik: Gospod Šerbelj, ste
duhovni vodja slovenjebistriškega
zbornika. Koliko let je nastajal?
Ferdo Šerbelj: Sedaj praznuje-
mo ali pa se veselimo izida dru-
gega bistriškega zbornika. Pobu-
da za izdajo bistriškega zbornika
je prišla leta 1978 in smo 1983.
izdali prvo številko. Doživela je
velik odmev ne samo v občini,
temveč v slovenskem prostoru.
To nas je vzpodbudilo, da smo
šli v pripravo drugega zbornika.
Nastajal je dobrih šest let. Vese-
limo se njegovega izida, saj je to
najobsežnejši zbornik, ki je do-
slej izšel v slovenskem prostoru,
ker obsega 58 obsežnih člankov
priznanih strokovnjakov. Reče-
mo lahko, da je v njem zbrana
kakovost slovenske stroke z vseh
področij — od zgodovine in
družbenih ved do spoznavanja
narave in njenega varovanja.
Tednik: Ste imeli težave pri iz-
biri avtorjev?
Ferdo Šerbelj: Ne, ker so vsi
poznali prvi zbornik in vsakdo,
kdor je bil naprošen pri sodelo-
vanju, je bil z veseljem pripra-
vljen sodelovati tudi pri drugem.
Lahko rečem, da smo si že pri pr-
vem zborniku nadeli ime dobre-
ga tima, ki zna pritegniti in sode-
lovati s strokovnjaki in ki zna
potem narediti kakovostno pu-
blikacijo.
Tednik: Kaj pa denar? Vemo,
da je predvsem pri kulturi nekoli-
ko okleščen.
Ferdo Šerbelj: Res, edini pro-
blem, ki nam je delal sive lase, je
bil denar, ki ga je bilo vedno
manj. Vemo, da je izid neke knji-
ge povezan z velikanskimi stro-
ški. Toda v lanskem letu se nam
je odprla nepričakovana prilož-
nost: Kulturna skupnost Sloveni-
je je bila pripravljena finansirati
natis zbornika, ko je videla, za
kakšen projekt gre, za kako re-
sno in skrbno delo, kako je bilo
vse natančno pripravljeno in us-
klajeno. Republiški vrh, ki je skr-
bel za finansiranje kulture, je vi-
del, da gre za delo, ki ni po-
membno samo v občinskem me-
rilu, ampak je prispevek kulturi v
slovenskem prostoru.
Tednik: Lahko v nekaj besedah
predstavite vsebino drugega zbor-
nika?
Ferdo Šerbelj: Zavzemali smo
se, da bi bil zbornik pester, ker
vemo. da vseh ljudi ne zanima
vse. Predstavljamo področje zgo-
dovine, umetnostne zgodovine,
poznavanje naše narave, geologi-
jo, rastlinstvo in živalstvo, Novi
so prispevki o varovanju narave,
s čimer imamo zadnja leta velike
probleme. Novost je predstavitev
druge svetovne vojne že z novimi
pogledi na polpreteklo dobo.
Tednik: Brez dvoma je še mno-
go reči, ki bi jih bilo potrebno za-
pisati. Bo to našlo mesto v tretjem
zborniku?
Ferdo Šerbelj: Oba zbornika
sta nakazala vso širino in bogato
vsebino bistriške občine. Tudi
delo obeh skupščinskih komisij,
ki so jih ustanovili, je vzpodbuje-
no z delom obeh zbornikov. Da
bo tretji zbornik izšel, ne moreni
obljubiti, ampak lahko rečem, da
bodo prizadevanja ene ali druge
komisije, da bi bili njihovi rezul-
tati predstavljeni v publikaciji-
Ni nujno, da bi bil to zbornik tri,
ampak želim, da bi vsa prizade-
vanja, vse naše vedenje in spo-
znanja prišli tudi v tisk in bili do-
stopni kulturni javnosti.
Tednik: Kdaj pa bo drugi zbor-
nik predstavljen slovenjebistriški
publiki?
Ferdo Šerbelj: Ker se zaveda-
mo, da gre za zelo pomemben
kulturni dogodek, želimo zbor-
nik predstaviti na ravni, kot si g''
zasluži, pravzaprav kot si ga za-
služijo tudi avtorji, ker so ugled-
ni strokovnjaki in vredni, da Ji^
predstavimo. Določili smo
september, v soboto dopoldan-
ko bomo povabili vse občane
strokovnjake ter skupai prcdsta- ,
vili zbornik.	|
Vida lopoloM^"^' J
Ferdo Šerbelj, ki z zgodovino slo-
venjebistriške občine resnično ži-
vi.
tednik
— 6. september 1990
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 7
NAŠE VASI POD DROBNOGLEDOM
Videm pri Ptuju z najlepšim
pokopališčem
Videm je stisnjeno naselje pod
obronki Haloz; stisnjeno pred-
vsem v središču, novejši deli pa
so odmaknjeni na nekdanja ro-
dovitna polja na eni in na zače-
tek haloških strmin na drugi stra-
ni.
Videm ni več vas, kmetij v
njem skorajda ni več, vse skupaj
bolj spominja na trg. Predvsem
tranzitni trg, saj v kraju ni nič ta-
kega ali pa je malo takega, da bi
popotnika pritegnilo in ga za ne-
kaj časa zadržalo. Samo središče
je nekako utesnjeno v zid<jvih,
čeprav je treba priznati, da je vi-
deti tudi nekaj zelenja, celo ure-
jeno je bilo v času našega obiska.
Skozi kraj teče Dravinja, na juž-
nem robu se ji pridruži Studen-
čnica. Obe sta nekoč pomenili
biser čistoče in ribje bogastvo;
danes je prva precej onesnažena,
druga se znova čisti, vendar je
daleč od svoje prvotne podobe.
Center kraja je bil brez smeti
ob cesti, smo pa naleteli na kak-
šno zelo neurejeno staro stavbo.
Hiše v bližnji okolici so v glav-
nem nove, z lepo urejenimi zele-
nicami. Med zanimivostmi kraja
je gotovo na prvem mestu cerkev
iz dobe romantike; dograjena je
bila leta 1445. Za cerkvijo, na
pobočju proti ozki cesti je videti
najbolj zanemarjeni del kraja z
visokimi koprivami, poleg tega
pa se za cerkvijo skriva razpada-
joča stavba, tudi precej zarašče-
na. Oko se ustavi tudi na kultur-
nem domu oziroma prizidku za
njim. Prizidek v obliki kleti stoji
tam že nekaj časa, saj se na zido-
vih poznajo leta, tudi elektro
omarica-že napoveduje svoj pa-
dec iz stene. Ko hodimo tam
okoli, pa nam oko uide tudi na
lepo urejeno dvorišče župnišča.
Mladež krajevne skupnosti Vi-
dem si pridobiva osnovno znanje
v najstarejši šoli v ptujski občini,
saj je bila zgrajena leta 1883 in
nadzidana 1888. Okolica šole je
kljub spoštovanja vredni starosti
objekta lepo urejena. Obiskova-
lec dobi občutek, da starina ti-
stim, ki skrbijo zanjo, veliko po-
meni. Trije koši na zelenicah ob
potkah učencem preprečujejo
metanje smeti kjerkoli.
V Vidmu sta dva stanovanjska
bloka. Pred tistim na desni s
ptujske strani raste precej visoka
trava, tisti na levi je bolje urejen.
Pred takšnimi bloki so običajno
šibka točka nametane lesene ga-
raže. V Vidmu pa je drugače, saj
so se lastniki dogovorili in gara-
že uredili enotno, v vrsti.
Najbolj presenečeni smo bili v
Vidmu zaradi izjemno lepo ure-
jenega pokopališča. Tam se je
potrebno posebej potruditi, da
najdete neurejeno gomilo. Poko-
pališče je polno lepo oblikova-
nih cipres, poti so posute z belim
peskom, grobovi so v vrstah.
Kraj se ponaša z novo in lepo
urejeno mrtvašnico, parkirišče
pred njo je ograjeno s cipresami,
rože kažejo na skrbno nego. To-
da: ob lepoti je lažje opaziti na-
pake. Lastniki grobov so na zu-
naj njihovi vestni urejevalci, ne-
kaj izgorelih sveč pa so le »skri-
li« pod košate ciprese in nekomu
se ni dalo odnesti suhega cvetja
in drugih odpadkov v zabojnik,
pač pa jih je odvrgel kar pri vo-
dovodni pipi. Zabojnik zunaj le-
pe pokopališke ograje je bil poln
in prepoln, zato je bilo nekaj
smeti že ob njem.
Ko smo odhajali iz kraja, smo
doživeli še eno majhno, a za oce-
no tamkajšnjih ljudi pomembno
razočaranje: tudi v tem kraju na-
mreč živijo taki, ki so jim napoti
prometni znaki — tokrat so se
znesli nad tablo z oznako kraja.
In še nekaj: Videm je središče
krajevne skupnosti, kjer so po
vaseh nameščeni zabojniki.
Kljub temu se krajevna skupnost
ponaša z največjim številom ugo-
tovljenih črnih odlagališč (evi-
denca Zelenih). Največ ljudi
odlaga odvečno robo ob poto-
kih, v gramoznicah, pa tudi ob
cestah in v bližnjem grmovju.
Zaradi zares lepo urejenega
pokopališča, novih hiš, vrtov,
urejene okolice šole, solidnih
cest in splošnega videza kraja
smo dali Vidmu zelo visoko oce-
no: 7,5.
Marija Samec
Jože Bračič
Prizidek za dvorano dobiva »brado«.
Lepa mrtvašnica.
Pokopališče na Vidmu je res lepo urejeno.
Razpadajoča zgradba za cerkvijo.
Polomljeni Videm.
Poln zabojnik, smeti pa tudi ob vodovodu.
PREDSTAVUAMO VAM PREDSEDNIKE STRANK.- MILAN OZiMIČ
Sem pristaš mirnega, kulturnega
političnega dialoga
če se odločiš, da greš na obisk k Milanu Ozimiču na Črešnjerec
103, boš užival v prijetnem pogovoru z zanimivim sogovornikom, z dvo-
rišča njegove hiše pa imaš lep razgled na vasi Dravskega polja vse tja do
Ptuja, opaziš Ptujsko Goro, nato pa se vrstijo haloški griči, kijih preki-
neta precej višja Donačka gora in Boč. Njihova hiša stoji nasproti čreš-
njevske cerkve. Na dvorišču dva manjša BMX, ki sta ju v naglici pustila
sinova Jure in Tine.
Milan Ozimič, star 33 let, ing.
strojništva, zaposlen v Impolu, je
predsednik Socialdemokratske
stranke v Slovenski Bistrici in
podpredsednik slovenjebistriške-
ga Demosa, ki ga sestavljajo Slo-
venska kmečka zveze. Slovenska
demokratska stranka in Social-
demokratska stranka. Slovenski
krščanski demokrati še niso regi-
strirani, delajo pa, da pridejo iz
anonimnosti.
Prej se ni ukvarjal s politiko,
če se v politično delo ne šteje de-
lo v mladinski organizaciji, kjer
pa je šlo bolj za zabavo mladih
kot za politiko. V Spodnji Novi
vasi, od koder izhaja, so si mladi
organizirali klub, kjer pa so se
zbirali zaradi druženja in zabave.
Pred letošnjimi volitvami je
vložil veliko truda v Demosovo
predvolilno dejavnost in tako s
svojim mirnim, vendar prepričlji-
vim nastopom vzbudil pozor-
nost.
Povedati moramo, da je zet
Ivana Pučnika. Sicer se je v Pu-
čnikovi hiši, spočetka sta z ženo
živela z njenimi starši, vedno go-
vorilo o politiki, vendar njega ni
zanimala, raje je šel vstran in se
»političnih pogovorov« ni udele-
ževal. Ko so se časi spremenili in
je bilo potrebno, da se je začel
ukvarjati s politiko, čeprav bi bil
to rade volje prepustil komu dru-
gemu, pa se je nenadoma znašel
sredi političnega dogajanja. Vsi
trije, Ivan Pučnik, on sam in že-
na Ivica so poslanci slovenjebi-
striške skupščine. Milan in tast
Ivan sta člana DPZ, Ivica, ki je
sicer tudi članica Socialdemo-
kratske stranke, je bila za občin-
sko poslanko izvoljena bolj po
strokovni, pedagoški plati. Ker
pa je bil stric dr. Jože Pučnik
eden izmed kandidatov za pred-
sednika Predsedstva Republike
Slovenije, ni čudno, če so preno-
vitelji pred letošnjimi volitvami
Vrteli na lokalni kabelski televizi-
ji slogan: »Volite nas, mi nismo
sorodstvu, mi ne bomo selili se-
deža občine v njen bližnji, manj-
ši kraj.«
Nasprotniki jim pogosto očita-
jo'. da sprejemajo politične in-
strukcije od dr. Jožeta Pučnika, a
je Milan to odločno zanikal: »To
je čista izmišljotina. Seveda pri-
de na obisk na L resnjevec, saj je
vendar tukaj njegov rojstni kraj,
vendar tečejo tudi politični po-
govori bolj nevtralno in širše.«
Demosove stranke v Slovenski
Bistrici delajo tudi po volitvah
dokaj enotno, precej več iniciati-
ve je zadnje čase opaziti pri po-
družnici SKZ, ker je območje
kmetijsko.
Milan je pristaš mirnega, kul-
turnega, političnega dialoga, ker
ima le ta v politiki prihodnost.
Zanima pa ga, kako se bo naša
politika razvijala dalje. V začetni
fazi je bilo opaziti pri ljudeh ve-
liko nasprotovanja, ker so imeli
neporavnane medsebojne račune
— po moralni, pravni ali kateri-
koli drugi plati. Kaže, da se stra-
sti umirjajo ali pa so jih ljudje
ponovno skrili pod skorjo in tlijo
dalje; težko je reči, kot je težko
reči, ali bodo ljudje pozitivne
pridobitve znali zagrabiti s prave
plati, je Milan sklenil del najine-
ga »političnega pogovora«.
Enako sproščeno sva govorila
tudi o vsem drugem življenju pri
Ozimičevih. So štiričlanska, kar
tipična slovenska družina. Žena
Ivica je pedagog na Osnovni šoli
Pohorski odred v Slovenski Bi-
strici, sinova Jure in Tine, živah-
na fantiča šestih in treh let, pa
sta še posebej rada pri starih
starših, kjer jima babica Milica
pogosto skuha žgance, ki jih
nadvse rada jesta.
Milan pove, da posebnega ko-
njička nima, ker mu zadnje čase
za vse zmanjkuje časa. Svojčas je
zelo rad smučal in igral tenis. Po
poškodbi noge in ker tudi zime
niso več tisto, kar so bile nekoč,
ne smuča več. Poleg službe in
zadnje čase tudi politike mora
tuintam pomagati svojim star-
šem, ki imajo nekaj zemlje. Tudi
doma imata z ženo velik vrt, ob-
sežno dvorišče, brajde in nekaj
sadovnjaka, kar pa razen škro-
pljenja, postorita sama. Pa seve-
da zvedavava in radovedna fanti-
ča potrebujeta svojega očeta. Ka-
dar ga prijatelji potrebujejo za
kakšno delo, rad priskoči na po-
moč. Pravi, da se rad loti vsega
in vse dela z velikim veseljem.
Knjig prebere veliko manj kot
nekdaj, pa še kadar se katere lo-
ti, jo hitro prebere, ker ga zani-
ma vsebina. Veliko več zadnje
čase prebira časopisov. Pri hiši
se najde skoraj vse, kar pri nas
izide, ker mora biti informiran,
kaj se dogaja doma in po svetu.
Temeljito si odpočije na dopu-
stu, ki ga vsako leto preživljajo
na istem mestu: v tastovem vi-
kendu pri Savudriji.
V pogovoru je beseda mimo-
grede nanesla tudi na obleko.
Pove, da je sicer rad oblečen
udobno, vendar si, če to zahteva
priložnost, obleče obleko in za-
veže kravato. Seveda sem ga
vprašala še po hrani. Rad je do-
bro, mogoče tudi preveč (kar se
sicer sedaj še ne vidi), prednost
pa daje domači, klasično pripra-
vljeni hrani. Sicer ni izbirčen,
vendar daje poleti prednost se-
zonski prehrani.
Uradnega klepeta je bilo ko-
nec; oba sva bila tisti dan že ne-
koliko utrujena, saj je bil za obe-
ma dolg in naporen dan. Žena
Ivica je skuhala kavo; popili
smo jo in se poslovili z obljubo,
da bomo še kdaj poklepetali o
vsem, kar nas zanima.
Vida Topolovec
Milan Ozimič.
8 — OD TU IN TAM
6.
september 1990 — XEDNIK
Tudi to je grad Bori
Na gradu Bori so pred dnevi končali sanacijo strehe. Takšen je
videti del v celoti obnovljene strehe, dimnika in strešnega okna. Spo-
minja na dobre stare čase z upanjem, da se bodo kmalu povrnili, z nji-
mi pa tudi ugled borlskega gradu in tudi kakšen dinar, ki ga želimo
zaslužiti na račun turizma.	N. v.
16. ptujska
kulturna srečanja
SEPTEMBER
3. september ob 20.30 na notranjem grajskem dvorišču
C. Confortes: Maraton; produkcija Festival Ljubljana;
izvajajo:
Slavko Cerjak, Janez Hočevar-Rifie, Branko Šturbej,
Marjetka Falk
7,. 8. in 9. september v športni dvorani »Center«
Festival domače zabavne glasbe
Organizator: Radio-Tednik Ptuj
10.	september ob 20.00 v Narodnem domu
koncert: mešani mladinski zbor SŠC Ptuj
od 10. do 14. septembra Seminar: Sodobna slovenska
glasba za kljunasto flavto
Organizator: Pokrajinski muzej
13. september ob 20.00 v viteški dvorani na gradu
Koncert sodobne glasbe
Izvajajo: K. Ramovš, V. Balžalorski, T, Sever, H. Haas
od 20. septembra do 20. oktobra paviljon Dušana Kvedra
Razstava: Dušan Kirbiš
Organizator: Pokrajinski muze[
27. septembra ob 19.30 na dvorišču minoritskega samostana
ali v viteški dvorani
Koncert: Dekliški pevski zbor MKUD Heribert Svetel
iz Maribora
OKTOBER - NOVEMBER
I.	oktober v gledališču
Večer francoskega šansona; produkcija Festival Ljubljana,
Izvajata: Igor Samobor, Katja Levstik
11.	do 31. oktobra Razstava: Donacija dr. Štefke Cobljeve
Organizator: Študijska knjižnica
II.	oktobra ob 16. in 19.30 v gledališču
E. Filipčič: Ljubljanska nravstvena
(Butnskala, 3. del).
Izvajata: Emil Filipčič in Marko Derganc
18. oktobra ob 19.30 v kleti pri gledališču
Literarni večer Društva slovenskih pisateljev
med 20. in 30. oktobrom predstava z Borštnikovega
srečanja
23. in 24. oktobra 9 predstav
Kdo je napravil Vidku srajčico
Lutkovno gledališče Jože Pengov, Ljubljana
5. novembra ob 19.30 v glasbeni šoli
Večer samospevov Huga Wolfa
Izvajajo: Dunja Gunžer-Spruk, Marcos Bajuk, Andrej Jarc,
Polona Vetrih, Aleš Valič
Informacije in rezervacije po telefonu 771-494
SENČNO GLEDALIŠČE IN PAVLA RIHOVA V PTUJU
Vsako delo je iskanje nečesa
novega
Kot je bilo za mnoge udeležence seminarja in avtorico tega
sest avli a senčno gledališče pravo odkritje, je bila to tudi Pavla
Rihova iz Prage, ki je vodila seminar. Zlahka bi jo zgrešili med
srednješolkami: svetlolasa in drobna in hkrati še kako odločna
na odru za platnom — kožo, kjer se razkriva misterij senčnega
gledališča.
Zveza kulturnih organizacij
Slovenije je letos v okviru semi-
narja Srednjeveško gledališče
pripravila tudi seminar o sen-
čnem gledališču. Metka Zebec je
povabila Pavlo Rihovo. Pavla je
končala praško visoko šolo lut-
karstva, šolo, ki ima nekaj deset-
letno tradicijo. V letih 1949 -50,
ko je bila ustanovljena, je bila
prva na svetu. Profesorji so bili
znani igralci, šola pa je na široko
odprla vrata najboljšim iz sveta
gledališča, povabila tuje študen-
te in si tako pridobila sloves in
nenehen stik s svetom.
Zakaj se ukvarja prav z lutka-
mi? Kot pravi Pavla ihova, je v
lutkah nekaj skrivnostno roman-
tičnega. Že kot otrok se je igrala
z lutkami in v šoli je nadaljevala,
sodelovala v amaterskem gleda-
lišču. V srednji šoli je imela sre-
čo, saj ji je profesorica, ki je pre-
davala dramatiko, omogočila, da
je imela svojo lutkovno skupino
na šoli. Bila je režiserka, scena-
ristka, igralka, skratka deklica za
vse. Skupina je igrala predšol-
skim otrokom, bolnim, cigan-
skim in otokom v sirotišnicah.
Leta 1977 je končala akademi-
jo in že leta 1978 je z možem in
prijateljem ustanovila svojo sku-
pino Abrakadabra. Simbol sku-
pine je trikotni, saj skupina šteje
tri ljudi: ona kot igralka, pisec
teksta in slikar kot scenograf.
Dogovorijo se, kaj bodo igrali,
kakšna bo tema, potem pisec na-
piše tekst, izdelajo lutke, sceno,
glasbo in šele nato pride Pavlino
delo igralke, ona pa organizira
vse skupaj in poskrbi, da se
predstava proda.
Seveda pa ne delajo predstave
le člani skupine Abrakadabra,
ampak pritegnejo tudi zunanje
sodelavce, take, ki želijo sodelo-
vati in ki ustrezajo vsebini pred-
stave, ki jo pripravljajo. Pavla
pravi, da vsak nov sodelavec
obogati predstavo. Vsaka pred-
stava pa je seveda vedno začetek,
vedno znova pomeni iz nič
ustvariti nekaj.
Dobila je že ponudbe, da bi se
profesionalno vezala na lutko-
vno gledališče, vendar za zdaj te-
ga še ne namerava storiti, čeprav
je pred dnevi sklenila sodelovati
s polovičnim delovnim časom z
osrednjim lutkovnim gledališ-
čem v Pragi. V dvanajstih letih,
kolikor ima svojo skupino, je z
lutkami preizkusila vse, kar jo je
zanimalo. Največ pa ji lahko da
prav senčno gledališče.
Svetloba, senca, barva, gib,
glasba, govor - vse to dobi v
senčnem gledališču neko poseb-
no moč. Vsak uporabljeni mate-
rial oživi in ustvari nek fantazij-
ski svet in Pavla meni, da je za
obstoj človeka nujna fantazija.
Še posebej v današnjem času, ča-
su racionalnosti, ki je izrinil do-
mišljijo. S svojimi predstavami
želi spet oživiti ta imaginarni
svet in ga približati ljudem, veli-
kim in malim, odraslim in otro-
kom. To svojo željo in namero
pa uresničuje najlažje prav v sen-
čnem gledališču. Vsako delo je
iskanje nečesa novega in Pavla
Rihova je v vsaki predstavi dru-
gačna; morda je prav v tem nje-
na privlačnost in uspešnost.
Prvi gledalci predstav njene
skupine Abrakadabra so otroci
prijateljev, sodelavci, šele potem
najamejo gledališče in imajo pre-
miero. Obstati na Češkoslova-
škem, kjer je lutkovnih gledališč
ogromno, je seveda težko, še po-
sebej če želiš ohraniti moralne,
etične in umetniške kriterije, ki si
jih kot umetnik zastaviš. Včasih
je boljše, včasih slabše, vedno pa
se poskušajo približati gledalcu,
ga pritegniti in hkrati ne popusti-
ti svojim kriterijem. Pomembno
je, da se dela lotijo zares profe-
sionalno, zakaj vsaka napaka se
krepko občuti in maščuje.
Na seminarju v Ptuju so bile
same ženske, le prevajalec je bil
moški; Pavla meni, da morajo
ženske držati skupaj. Trikotni
simbol njene skupina pomeni tu-
di to, da ženske podpirajo tri hi-
šne vogale. Čeprav je pet dni, ko-
likor je trajal seminar, malo, pa
meni, da je lahko veliko poveda-
la in seminarje imel svoj smisel,
bil je pravo doživetje. Čeprav $o
bile udeleženke v začetku zelo
zadržane in zaprte, so kasneje za-
čele ustvarjalno sodelovati;
sklepna produkcija je bila prese-
nečenje in odkritje tako za tiste v
dvorani kot za one na odru.
Pavla Rihova zaupa prvemu
vtisu, ker je ta pač najmočnejši.
In Ptuj jo je očaral. Pravi, da iz
tega malega mesta diha zgodovi-
na, arhitektura, in tistega dne, ko
je prišla, sta bila svetloba in njen
odsev v ulicah in med kišami še
posebej privlačna. Navdušil jo je
tudi tlak na ulicah.
Senca na osvetljenem prosoj-
nem zaslonu ima toliko oblik,
kolikor je v vas domišljije, ima
dušo, če se še znate in hočete po-
vrniti v svet otroštva, ko je na-
lomljena veja v prvem mraku po-
stala zmaj, ko je lastna senca ne-
sramno hodila za vami, vi pa ni-
ste vedeli kako in zakaj. Pavla
Rihova odkriva svet sence in
svetlobe, da bi ga spet lahko skri-
la in ga predstavila v neki drugi
podobi, da bi s senco, svetlobo,
barvo, glasbo in besedo poiskala
spet nekaj novega.
NaV
Pavla Rihova.
Pihalni orkester na Triglavu
Ena izmed letošnjih poletnih planinskih akcij Planinskega
društva Maksa Meška iz Ormoža je bil vzpon in koncert Pihalne-
ga orkestra Ormož na Triglavu 19. in 20. avgusta. O tem dogodku
smo se pogovarjali s Slavkom Petkom, ravnateljem Glasbene šole
in dolgoletnim dirigentom orkestra.
Tednik: Zakaj ste se odločili,
da se povzpnete na sam vrh Tri-
glava?
Slavko Petek: Reči moram, da
je Pihalni orkester velika in kom-
plicirana skupina, ki jo v današ-
njih časih drži skupaj samo prija-
teljstvo. Posebej pa moramo pa-
ziti, da se zmeraj dogaja nekaj
zanimivega, da imajo godbeniki
voljo prihajati na potrebne vaje.
Zato smo se na upravnem odbo-
ru odločili, da se letos povzpne-
mo na Triglav. Večina godbeni-
kov še namreč ni bila na njeni in
je bila to njihova vroča želja.
Tednik: Kako pa ste se s vsemi
instrumenti, ki jih ni malo in ki
niso ravno lahki, znašli v gorskih
strminah?
Slavko Petek: Vsak godbenik
se je zavezal, da bo po svojih ide-
jah poskušal zapakirati instru-
ment tako, da mu ne bo preveč v
napoto, da ga ne bo oviral pri
hoji in seveda da bo instrument
na varnem in suhem. Prišlo je do
najrazličnejših zanimivih rešitev.
že skoraj tekmovanja, kdo bo v
tem bolj uspel. Seveda ni pro-
blem pri majhnih instrumentih,
kot so flavte, trobente in klarine-
ti, moram pa reči, da so godbeni-
ki to nalogo dobro opravili in si
instrumente dobro zapakirali.
Veliki bas in tubo pa sta godbe-
nika nosila na ramah kor nahrb-
tnik in si potem tisto najnujnejšo
opremo stlačila v instrument. Bo-
ben smo dali posebej delati za to
priložnost. Imel je nekaj čez dva
kilograma, ni ga bilo težko nosi-
ti, bila pa je težava, ker je bil ve-
lik zračni upor in je bilo godbe-
nika strah, da ga bo močnejši ve-
ter odnesel.
Moram reči, da večjih težav
pri vzponu ni bilo; godbeniki so
mlajši in imajo dosti fizične kon-
dicije.
Tednik: Še preden ste se odpra-
vili na pot, ste govorili kar o dveh
koncertih v osrčju Julijcev. Prvi
naj bi bil na Kredarici, drugi pa
na samem vrhu slovenskega oča-
ka.
Slavko Petek: Kar smo napo-
vedali, smo uresničili. Na Kreda-
rico smo prispeli okoli 18. ure,
eno uro smo potrebovali, da smo
se razmestili, in ob 19. uri je bil
potem napovedani koncert. Mo-
ram reči, da je bil to manjši pro-
menadni koncert s slovensko za-
bavno glasbo, ni manjkalo polk
in valčkov. Publike je bilo pre-
cej, na Kredarici je bilo takrat
okoli 300 ljudi, bilo je še tudi to-
liko svetlo, da so bili ljudje še po
planinah, celo na Triglav se je
slišala naša muzika. Tudi plesalo
se je, skratka bilo je zelo veselo
in uspešno. Na Triglavu smo
imeli koncert napovedan za ob 9.
uri; zamudili smo za borih dvaj-
set minut. Koncert je trajal okoli
40 minut. Na sporedu so bile la-
žje skladbe in vse tiste, ki v pla-
ninski svet spadajo, od znane Oj
Triglav moj dom, slovenske him-
ne do Po jezeru bliz Triglava in
drugih primernih za to prilož-
nost. Poslušalci, ki jih je bilo ta-
krat okoli 200, so bili zadovoljni.
Dosti ljudi pa smo kasneje sreča-
li, ki nas sicer niso videli, so nas
pa slišali, saj se je po gorah in
dolinah okoli Triglava slišalo
precej daleč.
Tednik: Nekateri godbeniki so
prišli prvič na Triglav. So bili de-
ležni planinskega krsta?
Slavko Petek: Ja. Ker je bilo
Planinsko društvo Maksa Meška
soorganizator pohoda, so to
opravili oni.
Tednik: Vzpon je sedaj za vami.
Vtisi so še sveži, jih lahko na
kratko strnete?
Slavko Petek: Vtise še zmeraj
urejamo, razvijamo fotografije;
lahko pa mirno trdim, da smo bi-
li vsi zadovoljni. Seveda je bilo
tudi nekaj težav, strah pred viši-
no, premalo kondicije, nekateri
so hoteli že odnehati, pa smo jih
vzpodbujali, da so vzdržali do
vrha. Na koncu so bili najbolj
zadovoljni prav tisti, ki so ob
vzponu imeli največje probleme.
Za naprej sicer ne vemo, kaj se
bo dogajalo, na Triglav brez dvo-
ma prihodnje leto ne bomo šli,
mogoče kdaj prihodnjič. Upra-
vni odbor sc mora ponovno se-
stati in povedati, kaj zanimivega
se bo dogajalo prihodnja leta, da
bomo godbenike pritegnili in da
bo našo prijateljstvo ostalo, saj v
delo z orkestrom žrtvujemo vsi
veliko svojega prostega časa.
Pihalni orkester ne miruje. N
soboto so nastopili v Ivanjkovcih
pri odprtju nove šole, 9. septenJ-
bra bodo igrali v Ormožu ob
800-letnici križniškega reda, 15-
septembra pa na osrednji priredi-
tvi ob praznovanju krajevne skup-
nosti Ormož. Jeseni se ponovno
pričnejo intenzivne vaje, ker na-
log, ki jih morajo opraviti vse do
novega leta, ni malo.
Vida Topolovec
Osvojili so vrh.
»Oj, Triglav, moj dom« zveni na vrhu posebej lepo.
Planinski krst.
tednik
— 6. september 1990
FESTIVALSKA PRILOGA - 9
10 - FESTIVALSKA PRILOGA
6. september 1990 —
tednik
'f ednik - 6. september 1990
FESTIVALSKA PRILOGA - 11
12 — FESTIVALSKA PRILOGA
6. september 1990 —
tednik
tednik
— 6. september 1990
OD TU IN TAM - 13
Domnevni grob Lenarčanov in skrivnostni rov.
SKRIVNOST HRASTOVCA
Izginili neznano kam
Od vojne sem nosijo nekatere ienarške družine t. novembra k ribniku ob cesti na grad Hrastovec rože,
prižgejo sveče in uredijo majhna znamenja, ki pričajo, da so njihovi svojci končali ravno tukaj. Ljudje prav do-
bro vedo, da je na tem mestu bilo umorjenih precej Lenarčanov in da se je partizanski veljak Mladen Devide
na veliko hvalil: »Tako, zdaj pa smo pobili Kse Ienarške fašiste«.
Hrastovški grad pa skriva tudi še druge skrivnosti. Tam je bilo. po pripovedih okoliških prebivalcev, od ma-
ja pa do septembra 1945 ogromno internirancev iz Slovenskih goric, Prekmurja in Maribora. Domačini vedo
povedati, da so veliko noči prečuli, saj so streli odmevali daleč naokrog.
Prav lahko se najde kdo, ki bo dejal, zakaj ljudi s tem vznemirjate, a resnici na ljubo, o tem se po Lenartu
zelo veliko govori, poleg tega pa ni videti, da bi kak zgodovinar doslej hotel raziskovati in zapisati, kako je bi-
lo v Lenartu takoj po vojni
Priče dogodkov še žive, tudi pripovedujejo brez zadržkov, le nek strah je v njih. Veliko teh, ki so nam o
dogodkih v Hrastovcu pripovedovali, si ne želi priti v javnost. Pravijo, da nikoli ne veš, kaj se bo še zgodilo, in
tudi, da je vse skupaj tako žalostno, da raje ne bi obremenjevali mladih s temi zgodbami. Navkljub vsemu smo
se odločili, da bomo njihove pripovedi objavili
pomor v ribniku
Domačini v Hrastovcu pripovedujejo predvsem
o dvojem. Najprej o nekaj tisoč internirancih v
gradu Hrastovec. Pripeljali so jih iz vseh strani —
od Maribora do Prekmurja. Sobe v gradu so bile
natrpane. Največkrat so z njimi prišli domačini v
stik, ko so hodili k studencu nad zgornjim ribni-
kom in v gozd. Takrat so lahko videli, da so izmu-
čeni, sestradani in prestrašeni. Pripovedovali so
jim o morečih »uzbunah«, ko se je vsevprek stre-
ljalo. Bile so ponoči, ko naj bi hrastovški grad na-
padli. Takrat so pognali internirance na prosto in
streljali vsevprek.
Interniranci so morali tudi delati na posestvu ob
gradu, v gradu pa so z njimi počenjali vse mogoče.
Po pripovedi enega delavcev v Hrastovcu je
prav mogoče, da so umorjene internirance metali
v grajski vodnjak ali pa tudi v rov, ki po^pka od
sradu Hrastovec pod sedanjo depandanso C do
Straleka. O tem več pozneje.
Prav gotovo pa drži, da so umorjene internirane
vozili tudi na pokopališče v Voličino, saj ima tam-
kajšnji grobar v svojem zvezku zabeležen prav
Vsak pokop. V času od 10. do 29. avgusta so tja
pripeljali 31 trupel. Le za redka so stražniki iz
Hrastovca vedeli povedati imena in kraj rojstva.
Večkrat so pripeljali po več moških ali žensk v eni
rakvi, nekajkrat pa tudi ženske z otroki. Zadnja za-
beležena žrtev, prepeljana iz Hrastovca, je Rozali-
ja Kalamar iz Prekmurja.
Domačini se posebej spomnijo tudi velike gomi-
le, ki so jo zjutraj, ko so šli delat, videli na mestu
zdajšnjega ribnika, ki je bil takrat čez poletje iz-
praznjen, pozimi pa so ga spet napolnili. Gomila
je bila velika okoli 3 x 3 m. Eden domačinov je
ravno zjutraj prišel mimo in vprašal stražarja, kaj
•iTiajo tam, ta pa je le zmajal z glavo in dejal: »Bo-
lje, da ti ničesar ne pravim, grozne stvari so se do-
gajale ponoči.«
Vsi, s katerimi smo se pogovarjali, pa so vedeli
Povedati, da voda na ribniku, kjer je bila gomila,
nekaj let pozimi ni zamrznila. Iz teh pripovedi bi
Se dalo sklepati, da so to noč ob ribniku umorili
Lenarčane, ki sicer niso bili internirani v lirasto-
^ec in so jih pripeljali iz lenarškega zapora.
Kakorkoli: vsi domačini, s katerimi smo se v
Hrastovcu pogovarjali, so slišali v času, ko so bili
gradu interniranci, velikokrat ponoči streljanje,
^'deli pa so gomilo v ribniku in nezamrznjeno vo-
nad njo.
•dokumentacije o taborišču internirancev nismo
dobili, gotovo pa je, da jih je bilo nekaj tisoč (oce-
je okoli 3 tisoč), da jih je veliko »ostalo« nekje
^ okolici Hrastovca in da so septembra 1945 preži-
^^'e izpustili, saj se domačmi spomnijo ljudi, ki so
"ežali na vse strani proti domovom, nekateri Le-
^3rčani pa so jih tudi prevažali domov.
1-ENARŠKI zapor
Takoj po vojni je bil lenarški zapor (na sedanji
^'kovi ulici) poln'ljudi. Zapirali so jih, če so bili
premožnejši, če se niso hoteli odpovedati premo-
ženju ali zgolj zato, ker je bil kateri njihovih so-
rodnikov v nemški vojski. Kleti so bile polne ljudi,
tam so jih tudi zasliševali, po zaslišanju pa zape-
ljali ali v Hrastovec ali v Strnišče, po nekaterih
pripovedih pa tudi k neki slivi v Strmi Gori.
Iz pripovedovanja je mogoče izluščiti, da jih je
veliko končalo v Strnišču, večjo skupino pa so od-
peljali v Hrastovec. To je najbrž skupina, ki so jo
umorili v ribniku, tam, kamor še danes Lenarčani
nosijo rože in kjer prižigajo svečke.
Zaenkrat pa je še zelo nejasna tudi tretja mož-
nost: da so Lenarčanom sodili in jih morili v Strmi
Gori. Ta možnost je še zelo nejasna, ker je z njo
povezanih veliko govoric, ki pa si zelo nasprotuje-
jo in bomo več izvedeli morda šele po tem zapisu.
studenec in rov
v hrastovcu
Zmago Kokol, delavni terapevt v Hrastovcu, že
dalj časa raziskuje zgodovino gradu Hrastovec.
Radodarno nama je priskočil na pomoč in k mo-
zaiku govoric dodal tudi svoje domneve. Prvič je
posumil, da z zgodovino gradu od 1945 do 1947
leta nekaj ni vredu zato, ker o tem ne obstaja no-
ben pisan dokument, ki bi kakorkoli razkrival, kaj
se je po odhodu Herbersteina v njem dogajalo.
Zanimivo je predvsem to, da je od tistega obdobja
zasut in zabetoniran vodnjak v grajskem dvorišču.
To se ujema tudi s pripovedmi domačinov o tem,
da so interniranci in pazniki hodili po vodo izven
gradu. Pred petnajstimi leti je Zmago tudi želel iz-
vedeti, kaj je z grajskim hodnikom pod sedanjo
depandanso C, v kleti katere je bilo najprej skla-
dišče Fructusa, nato pa Bresta. Takratni direktor
mu je dejal, da ni mogoče rova videti in pogledati
zato, ker je rezerviran za arhivo, ter da je Oddelek
za notranje zadeve prepovedal, da bi se kakorkoli
razkrivala vsebina tega rova. Ta rov je tabu tema v
Zavodu in nihče od direktorjev o tem noče govori-
ti.
Rov v kleti depandan^e C smo si tudi ogledali.
Delavci Centrovoda so lani depandanso C gradili
in so v kleti naleteli na vhod v rov. Skozi majhno
odprtino v zidu kleti je mogoče videti, da ima rov
prehod v desno in da je za prvim zidom še drugi
zid. Ko so delavci Centrovoda hoteli pogledati,
kaj se skriva za drugim zidom, so jim prepovedali,
da karkoli iščejo naprej. Nadaljnje delo jim je pre-
povedal direktor Zavoda. Posredovala pa naj bi
tudi takrat Uprava za notranje zadeve.
Vsekakor je nekaj narobe, saj ne vidim uteme-
ljenega razloga, da tega rova ne bi mogli odkopati.
Ze zaradi tega, ker je to vhod v povezavi z nekda-
njim gradom Stralek.
Seveda so vse to domneve, a še najbolje bi bilo,
če bi tisti, ki jim je kaj do resnice, zahtevali, da se
rov odkoplje.
To je samo nekaj utrinkov iz pripovedi vseh, ki
smo jih .v zvezi s Hrastovcem obiskali. Povedali so
veliko, čeprav je veliko tudi ostalo še prikritega.
Vlorda se bo našel kdo, ki ve še kaj več. Morda kdo
od internirancev živi in nam bo pomagal razkriti,
kaj se je dogajalo v Hrastovcu spomladi in poleti
1945. Morda bomo izvedeli tudi, kje so končali Le-
narčani, zaprti takoj po vojni, in kdo so bili mogo-
čniki, ki so odločili, koga je potrebno umoriti kljub
že zdavnaj končani vojni.
Darja Lukman, Marija Samec
P. S. Zahvaljujeva se vsem, ki so nama pomagali
pri zbiranju podatkov.
r	\
s pripovedjo nam je pomagal do resnice tudi pri-
čevalec iz Gornje Radgone. BU je .še otrok, ko je z
očetom in sosedom od Negove nosil meso. jajca
in drugo v Maribor. Spomni se. da so se možje,
ko so šli mimo Hrastovca. pogovarjali, da tam
najbrž počivajo tudi trije domačini od Negove. ki
so Jih odpeljali takoj po osvoboditvi. Shšal pa Je
tudi pripoved o možu. ki se Je v pijanosti hvalil,
kako Je z motiko pokončal pogrešanega od Nego-
. ve .. .
v_y
POVABILO PODJETJA SAUBERMACHER LENARŠKIM POSLANCEM
Dobrodošla izkušnja
v petek so poslanci Ienarške
skupščine na povabilo podjetja
Saubermacher obiskali avstrijsko
Štajersko. Ogledali so si, kako
imajo sosedi urejeno smetarstvo
in predelavo odpadkov. Na Šta-
jerskem so zbiranje odpadkov
začeli pred petimi leti, v Lenartu
pa letos. Ker doma še nimajo
urejene deponije, predvsem pa
ne izkušenj, so poslanci z zani-
manjem sprejeli spoznanja izku-
šenejših.
Zbiranje odpadkov so si po-
slanci ogledali v mestu VVieldon,
ki je po velikosti podobno Le-
nartu. Tukaj zbirajo odpadke po
metodi, imenovani BioPaG. Vsa-
ko gospodinjstvo je od podjetja
Saubermacher dobilo več košev,
vsakega za določeno vrsto od-
padkov. Tako posebej zbirajo
biološke odpadke, papir, barvno
in belo steklo, mehko in trdo pla-
stiko, kovine, tekstil. Vse drugo
spada v koš za druge odpadke.
Občasno smetarji pobirajo še
problematične snovi, kot je em-
balaža od barv, škropiv, zdravil
in drugih strupov ter odpadna
olja. V blokih, kjer je veliko go-
spodinjstev, odpadke sortirajo že
v stanovanjih. Tudi manjše koše
pokloni podjetje Saubermacher,
pred bloki pa odpadke mečejo v
velike in lepo oblikovane kante.
Biološke odpadke predelujejo
v kompost na posebnih poligo-
nih, kompost pa prodajo pod
imenom Bodenschatz. Predstav-
nik gostiteljev je pokazal tudi
vrt, ki je razdeljen na polovico. V
njem poizkusno gojijo zelenjavo
in rože na navadni zemlji in v
zemlji, obogateni s kompostom.
Tista polovica zelenjave, ki raste
na kompostu, uspeva bolje, plo-
dovi so lepši, zeljnate glave večje
tudi za enkrat.
V Lenartu iščejo primeren pro-
stor za deponijo, tudi zato so si
ogledali urejenost tega problema
v okolici Wieldona. Sredi gozdi-
čka so si ogledali deponijo, kier
sprejemajo odpadke od 9000 lju-
di. Dno deponije je iz dveh plas-
sti stisnjene ilovice, ima zbirni
kolektor za vodo, ki se izteka iz
deponije, in stroj, s katerim sti-
skajo odpadke. Smeti nalagajo
štiri metre visoko, ker tako nasta-
ja najmanj plina. Tako urejena
deponija je sedem občin, ki jo
uporabljajo, stala dva in pol mi-
lijona šilingov, dovoljenje za de-
poniranje odpadkov pa imajo do
leta 2007. Ko so odpadki nalože-
ni štiri metre visoko, jih prekrije-
jo z metrom zemlje in pogozdijo.
Zaradi redkih snovi, ki gnijejo,
se v okolici deponije ne širi
smrad. Vodo iz zbiralnika odpe-
ljejo v čistilno napravo. Na de-
ponijo spravljajo le gospodinjske
odpadke, od najbližjih hiš pa je
oddaljena štiristo metrov.
Lenarčani so si ogledali še to-
varno za predelavo odpadne pla-
stike. Več tisoč ton plastike, ki
prinas krasi bregove potokov in
okolico deponij, v tej tovarni
predelajo v granulat. Čistilne na-
prave, ki so jih obiskali poslanci,
so delale vse po vrsti. Prav nobe-
na ni čakala na primerne encime
in druge kemikalije. Po občutku
obiskovalcev so zgrajene precej
na gosto.
Člane Ienarške skupščine je
sprejel tudi župan mesta Wiel-
don, ki se ukvarja še z varstvom
okolja, svojim volilcem pa je od-
govoren tudi za gospodarjenje z
odpadki. V pozdravnem govoru
je predlagal, da bi s'e otroci z
obeh strani meje obiskovali in se
naučili obej jezikov, saj bi bilo
sodelo\anje potem še lažje. Pou-
daril je tudi, da je za dobro go-
spodarjenje z odpadki potrebna
že vzgoja v vrtcih in šolah, po-
slancem pa je odgovarjal na
vprašanja o ravnanju z odpadki.
NL Samec
Naslednje leto bodo v sosed-
nji Avstriji uzakonili reciklira-
nje odpadnih olj. neonskih luči
in baterij. Že sedaj se podjetje
Saubermacher ukvarja z zbira-
njem nevarnih snovi, ki Jih lju-
dje mečejo v posode pod poseb-
no kontrolo. Te potem kemik,
ki Je naše gore list, nevtralizi-
ra. Strupene snovi, kot so bar-
ve. topila, lugi, kisline, škropi-
va. zdravila . ... pa predelajo
v EPS na Dunaju.
Predstavniki podjetja Sau-
bermacher in župan Wieldona
trdijo, da na avstrijskem Šta-
jerskem nimajo divjih odlaga-
lišč, ki so velika nadloga naših
krajev. Neuradno pa smo izve-
deli, da s tovornjakom in po-
sebnim strojem občasno čistijo
za ljudmi, ki zgrešijo kante za
smeti in .svoje odpadke pustijo
na sosedovem, kot Je običajna
praksa pri nas.
Vsak človek letno pusti za
seboj 230 kilogramov odpad-
kov, torej kar tri krat toliko,
kot tehta. Pri sistemu zbiranja
odpadkov po metodi BioPaG
Jih le 25 odstotkov ostane ne-
predelanih v naravi. Kar 40
odstotkov Jih predelajo v kom-
post. 20 odstotkov je papirja,
druge odpadke pa predelajo
ustrezna podjetja. Odstotek
odpadkov, ki ga imenujemo
problematičen, nevtralizirajo
kemiki. Pri nas nevarnih snovi
in strupov še ne zbiramo.
Med potovanjem po .sever-
nem delu Štajerske .so lenarški
poslanci videli tudi dve urejeni
gramoznici, ki služita bolje kot
naše morje. Ob večji so urejeni
športni objekti, hotel, skratka
vse za prijetno preživljanje po-
čitnic.
V deponiji so le smeti, ki so ostale od vsega, kar so odpeljali v predelavo
Zbirališče odpadne plastike, ki jo predelajo v granulat in ponovno upo-
rabijo
Ogled kompostirnice
V podobne posode, kot je ta za papir, zbirajo biološke odpadke, steklo
in druge odpadke
14 — OD TU IN TAM
6. september 1990 —
tednik
Ko bo dom dograjen, bodo okoli nasadili polno lepega cvetja.
Na Dobravi gradijo
vaški dom
Vsaka vas ima toliko, kolikor so njeni vaščani pridni in sposobni. Tega, da
so krajani vasi Dobrava, ki leži med Ormožem in višje ležečim Litmerkom, prid-
ni in sposobni, ne bi posebej pripovedovali. Lansko leto so z večjim svojim de-
ležem asfaltirali pol kilometra vaške ceste, to poletje pa so se pričeli ubadati z
gradmo vaškega doma.
§tefka Šoštarič in Oto Žnidarič sta povedala, da so 1. maja letos na zemlji,
ki je last krajevne skupnosti in kjer že sedaj stoji vaški dom, imeli kresovanje.
Temelje so pričeli kopati 28. junija, 1. avgusta pa so stavbo že pokrili s streho.
Mladi, teh je na Dobravi 16, imajo v bodoči dvorani postavljeno že mizico za
namizni tenis, vsak večer se ob svečah pogovarjajo o kdove čem pozno v noč.
Od kod denar? Štefka je povedala, daje bil začeteke prva nagrada dveh let
na pustnem karnevalu v Ormožu, nekaj malega so zaslužili mladi, ostalo so na-
brali z nabiralno polo od hiše do hiše, kot gredo te reči na vasi. Nekaj so jim da-
le tudi nekatere delovne organizacije in seveda tudi krajevna skupnost. Koliko
ur prostovoljnega dela je bilo opravljenih, bomo zapisali takrat, ko bodo delo
ob domu sklenili. Lahko pa mimo povemo, da so pridni tisti, ki delajo pri do-
mu (tu se mladi še posebej izkažejo), pa tudi gospodinje, ki so pridno hranile
vse »zaposlene«. Marsikatera kokošje odšla z dvorišča in v marsikateri tunki se
je naredila velika luknja, iz vinograda pa so romale pletenke.
Kaj bodo v domu, ko bo zgrajen, počeli? Oba, Štefka in Oto, ki sta pri do-
mu »glavna«, sta povedala, da bodo v domu, kjer je tudi kuhinja, gostije, priča-
kali bodo novo leto, dom bo za potrebe vaškega sveta in seveda za mlade, ki si
bodo v njem naredili svoj kotiček.
Vida Topolovec
Telefonski klepet
z glasbenikom
Po radiu se vrti znana viža. Nehote zabrundam. Pomislim na po-
govor z izvajalcema. In še pomislim, da to sploh ni nobem problem.
Zavrtim telefonsko številčnico, oglasi se »boss«, ker mlajše polovice
ni doma. Smuknem v radovednost, kajti »boss« je pripravljen klepe-
tati.
Pa poglejmo, kaj je povedal za Tednik oče dua Demi Mirko Vo-
čanec.
VPRAŠANJE: Kaj počne duo DEMI v tej vročini?
ODGOVOR: Trenutno počiva, kajti za nama je dolgo in napor-
no glasbeno obdobje.
VPRAŠANJE: Včasih smo vaju mnogokrat videli in slišali na
ptujskem območju. Čemu zdaj zatišje?
ODGOVOR: Ne gre za pravo zatišje, saj sva v juliju nastopala v
Ptujskih toplicah, s katerimi dobro sodelujeva.
VPRAŠANJE: Znana sta po Štajerki. Bomo kmalu slišali še kak-
šno podobno?
ODGOVOR: Štajerka je izšla na najini prvi kaseti, ki je že nekaj
časa v prodaji. Z njo sva se uvrstila v finale popularne Marjance. Pri-
pravHava nekaj novih skladb z upanjem, da bodo sprejete tako dobro
kot Štajerka.
Duo Demi.
VPRAŠANJE: Kako se rodijo vajine pesmi?
ODGOVOR: Najprej potrebujeva besedilo. Napiševa ga sama
ali pa nama ga napiše kakšen drugi avtor. Ko je besedilo pred nama,
napiševa skladbo, sledi aranžma v lastni ali tuji izvedbi. Končna faza
rojstva neke popevke je snemanje.
VPRAŠANJE: Kaj menite o poplavi glasbenih skupin in pevcev?
ODGOVOR: Ogromno jih je, veliko je kvalitetnih, toda prebiti
se na glasbeno sceno, se tam plasirati in preživeti je silno težko.
VPRAŠANJE: Kako sledite prodoru glasbenih novosti?
ODGOVOR: Človek, ki se ukvarja z glasbo, se mora nenehno iz-
popolnjevati. Oprema je vsak trenutek kvalitetnejša, treba jo je po-
znali. Na razpolago je veliko literature, ki je ne smeš prezreti, pred-
vsem pa je treba verjeti v pregovor, da vaja dela mojstra.
VPRAŠANJE: Vajeni ste stikov z javnostjo, predvsem z odra, za
radio in časopis ste že kramljali. Kaj bi vi vprašali duo Demi, če bi bi-
li njun poslušalec?
ODGOVOR: Vprašal bi, kateri je najčarobnejši trenutek na sce-
ni.
VPRAŠANJE: In kateri je?
ODCjOVOR: To je trenutek, ko publika sodeluje.
VIM<AŠANJI.: Se da živeti od glasbe?
ODCjOVOR; Da, z veliko dela in z ljubeznijo do glasbe.
Vl^KAŠANJI.: Ambicije? Želje'.'
ODCjOVOR; Io. kar si /cli vsak glasbenik, čimveč nastopov, še
k.ikštiJi kas(;l;i :ili plošča, /iulovoljiti čimveč poslušalcev.
VPKAŠANJI, Sporočilo /a bralce','
OD'iOVOP: l.ep po/drav vsem brakcm in nasvidcnjc na kakš-
(i';m iiaslopu v i'ltj)ij ali okoln i.
Sonja Votolcn
Fibak — zasebno gradbeno podjetje
1. marca letos so v Ormožu re-
gistrirali zasebno gradbeno pod-
jetje FIBAK, delati pa so pričeli
že 16. maja. Svoje poslovne pro-
store imajo na Kerenčičevem tr-
gu, v nekdanjih poslovnih pro-
storih Mercatorja - Zarje.
Ime podjetja je sestavljeno iz
začetnic dveh ustanoviteljev,
opravljajo pa vsa gradbena in
komunalna dela ter storitve, spe-
cializirani so za nizke in visoke
gradnje. Objekte, ki jih gradijo,
predajo lastnikom na ključ.
Opravljajo pa tudi adaptacijo
starih hiš. V Ormožu so obnovili
zunanjost stare hiše na vogalu
Kolodvorske ulice, kjer je imela
pred tem svoje poslovne prostore
konfekcijska trgovina Mercator
— Zarja. Lepo so obnovili tudi
stari Abonent ter fasado Veteri-
narske postaje. Trenutno gradijo
v Loperšicah poslovno-stano-
vanjsko zgradbo za zasebnika.
Dušana Fujsa, enega izmed
ustanoviteljev zasebnega podje-
tja, smo vprašali, zakaj se je
odločil ravno za Ormož; kljub te-
mu da je rojen v Obrežu, namreč
že dolga leta živi in dela v Varaž-
dinu. Povedal je, da so pred regi-
stracijo firme raziskali teren in
ugotovili, da v Ormožu takšne
dejavnosti še ni, poleg tega pa so
v Sloveniji tudi bolj stabilni po-
goji.
Pri njih je trenutno 24 zaposle-
nih; 4 delajo v upravi, drugo pa
so delavci. Vsi zaposleni so iz
Ormoža, prej so bili prijavljeni
na zavodu za zaposlovanje. Z
Delavsko univerzo Ormož so v
dogovoru, da bodo organizirali
za svoje zaposlene šestmesečni
izobraževalni tečaj za gradbinske
delavce.
Slavko Skok, tehnični direk-
tor, je povedal, da imajo še do-
datno zaposlene tri inženirje po
dve uri tedenskjo, dva gradbinca
in enega geodeta v projektni or-
ganizaciji Osnova v Zagrebu, s
katero pogodbeno sodelujejo.
Trenutno imajo narejeno pro-
jektno dokumentacijo za Optyl,
in sicer za parkirni prostor, vra-
tarnico m transformatorsko po-
stajo. Če bodo dobili to delo tudi
kot gradbeno podjetje, bodo ce-
no zmanjšali za 50 odstotkov.
Seveda nas je zanimalo, kak-
šna je prihodnost tega zasebnega
podjetja. Slavko Skok je pove-
dal, da imajo vse akte kot vsako
družbeno podjetje in da vse teža-
ve rešujejo na zboru delavcev.
Vsi, ki so pri njih trenutno zapo-
sleni, so obiskovali tečaj iz var-
stva pri deiu in požarne varnosti.
V prihodnjem petletnem obdob-
ju načrtujejo, da zaposlijo od 60
do 80 delavcev, ker želijo izdelo-
vati za gradbeništvo gotove iz-
delke. Do konca letošnjega leta
pa bodo zagotovo, tako sta pove-
dala Dušan Fujs in Slavko Skok,
zaposlili še dodatne ljudi, tako
da bi bilo vseh zaposlenih 40.
Ko je tekla beseda o osebnem
dohodku, so mi zagotovili, da je
ta eden najboljših v občini. Svo-
jim delavcem zagotovijo tudi de-
nar za malico in prevoze na delo
in domov.
Zanimalo nas je, kako sodelu-
jejo z ormoškimi podjetji. Dušan
Fujs je povedal, da je to sodelo-
vanje dobro, še posebno z Mer-
catorjem-Ogradom.
Vida Topolovec
Stavba v Kolodvorski ulici, ki so jo obnovili pri FIBAKU
p,	NOVO V PTUJU
Daj — dam
v Prešernovi 11
Prešernova ulica v Ptuju postaja iz dneva v dan zanimivejša. Šte-
vilo zasebnih lokalov raste, s svojo ponudbo pa ji vračajo nekdanji
sloves.
Ta osrednja ptujska promenadna ulica pa je od ponedeljka boga-
tejša za prvo zasebno samopostrežno trgovino v centru mesta. Lokal
ima 50 m^ prodajne površine in so ga poimenovali DAJ — DAM.
Uredilo ga je zasebno podjetje Unitrade, d. o. o., ki so ga ustanovili
Vlado Žnidarič z ženo in Majda Satler.
V DAJ — DAMU bomo imeli odprto vsak dan od 7.30 do 19.
ure, ob sobotah od 7.30 do 13. ure in ob nedeljah od 9. do 11. ure.
Kot zanimivost lahko zapišemo, da bo to vsaj za zdaj edini lokal, ki
bo delal tudi ob nedeljah. Morda bodo njegovemu zgledu sledili tudi
drugi.
Ustanovitelji podjetja so prepričani, da bodo s svojimi cenami in
ponudbo konkurenčni. To jim zagotavljajo tudi pogodbe, ki so jih
sklenili direktno s proizvajalci.	iyiQ
V prvi zasebni samopostrežni prodajalni v Ptuju boste lahko kupovali
(Posnetek: M. Ozmec)
tednik
— 6. september 1990
OD TU IN TAM - 15
Trinajst medalj na republiškem prvenstvu
Tudi absolutno republiško pr-
venstvo za mladince in mladinke
v atletiki na stadionu v Postojni
je prineslo vrsto dobrih rezulta-
tov. Tekmovanja se je udeležilo
2()0 tekmovalcev iz 16 slovenskih
atletskih klubov, med njimi tudi
|8 mladih atletov iz Ruja. Na
njem so mladi atleti iz I^uja do-
segli vidne rezultate, kar še po-
sebno velja za Francija Jerenka,
Ici je dosegel osebni rekord v te-
ku na 100 m (11,56 s), kar je bil v
predtekmovanju najboljši čas,
žal pa se zaradi nespretnosti or-
ganizatorja finalnega teka v tej
disciplini ni mogel udeležiti, kaj-
ti takoj po finalnem teku na 400
m je bil finalni tek na 100 m. Z
rezultatom 22,71, kar je tudi
osebni rekord, je dosegel četrto
mesto na 200 m. V obeh štafetnih
tekih 4 X 100 m m 4 x 400 m je
veliko pripomogel, da so mladin-
ci osvojili bronasti medalji. Po-
sebno se je »Franca«, kot ga
imenujemo v klubu in vsi drugi
prijatelji, izkazal v teku na 400
m. Kot mlajši mladinec je z 59,05
s dosegel letošnji najboljši rezul-
tat v republiki, kakor tudi v drža-
vi med mlajšimi mladinci in pri-
tegnil vso pozornost atletskih
strokovnjakov iz republike. S
tem rezultatom je upravičil vlogo
favorita na državnem prvenstvu
za mlajše mladince, ki bo v Za-
grebu. Tako je Franca od štirih
možnih k lajn osvojil tri in je
eden izr ed lajuspešnejših tek-
movalcev po beri medalji na pr-
venstvu. Odmeven rezultat je do-
segla pri mlajših mladinkah Va-
nja Kotar v teku na 400 m (59,90
s) m je kot prva ptujska mlajša
mladinka premagala mejo ene
minute.
Mladinci: 100 m: I. Hodolin
(TR) 11,26, Jerenko (PT)
11,55 . .., 8. Robin (PT) 11,58;
200 m: I. Kocuvan (K L)
22,64. . ., 4. Jerenko (PR) 22,71;
400 m: I. Sestak (ZAK) 48,58, 2.
Jerenko (PT) 49,08 . .., 9. Pralija
54,12; 1500 m: 1. Pohar (VE)
3:58,48, 2. Prelog (PT)
4:02,53..., 5. Potočnik (PT)
4:04,01; skok v daljavo: 1. Tad
(TR) 686, 2. Hostnik (PT)
679 . . ., 6. Kokot (PT) 600 cm;
krogla: 1. Laboda (ŽAK) 15,25,
2. Dokle (PT) 15,24; 3000 m ovi-
re: 1. Potočnik (PT) 9:51,78; tro-
skok: 1. Krampi (TR) 14,05, 2.
Hostnik (PT) 13,94 . .., 6. Kokot
(PT) 12,56; 800 m: I. Pohar (VL.)
1:56,73..., 4. Prelog (PT)
1:58,56; kladivo: 1. T-šner (IlU.)
38,40..., 9. Lenart (PT) 20,21; 4
x 100: 1. ŽAK (LJ) 43,30 . .., 3.
inuj 45,52; 4 x 100 m: 1. ŽAK
(LJ). . ., 3. Ptuj; disk: 1. Loboda
(AK) 40,43, 2. Doki (PT) 39,60.
Mladinke: 100 m: 1. Pere
(ŽAK) 12,26, 2. Rozman (PT)
12,62..., 17. Ojsteršek (PT)
13,89; 200 m: 1. Lužar (ŽAK)
24,99 . . ., 6. Rozman (PT) 26,61;
40 m: I. Lužar (ŽAK) 55,76 . . .,
5. Kotar (PT) 59,90; 800 m: I. Vi-
šinski (IBL)..., 3. Kotar (PT)
2:24,72; kopje: 1. Strašek
(KL)..., 4. Vrabl (PT) 34,30;
disk. 1. Marinko (IBL) 33,20 . . .,
3. Vrabl (PT) 31,80.
L Z.
Ptujski
kegljači na
Madžarskem
Zaradi dobrih rezultatov na
kegljaških turnirjih so bili ptuj-
ski kegljači vabljeni na veliki
mednarodni turnir na Madžar-
skem, kjer je sodelovalo 54 ekip.
Tudi to pot so kegljali zelo do-
bro, saj so neposrednega tekme-
ca na stezi — ekipo Honveda iz
Budimpešte — premagali kar za
108 podrtih kegljev. Za Dravo so
nastopili Arnuš, Šeruga, Vranješ,
Ilič, Plajnšek, Cuš in Seidl. Kon-
čna uvrstitev še ni znana.
Turnir sodi v program priprav
na jesensko tekmovalno sezono.
S. Vičar
Andreji Erjavec naslov republiške
članske prvakinje
ŠAH
V prejšnjem Tedniku smo po-
ročali o izrednih uspehih mladih
članov Šahovskega društva Ptuj.
Te uspehe so dopolnile še člani-
ce, saj je Andreja Erjavec na
pravkar končanem republiškem
prvenstvu osvojila naslov repu-
bliške članske prvakinje s 6 to-
čkami, Anita Ličina pa je bila s
5,5 točkami peta.
Andreja je že pred leti nasto-
pala za ŠD Ptuj, medtem vrsto
let za ŠK Murka iz Lesc, letos pa
je ponovno okrepila vrste ptuj-
skih šahistov, ki se bodo v na-
slednjih dneh borili za čim bolj-
šo uvrstitev v 2. zvezni ligi. To je
njen prvi republiški naslov med
članicami.
Lanskoletna zmagovalka Ani-
ta Ličina je imela na letošnjem
prvenstvu nekoliko smole, saj je
remizirala v dveh dobljenih pozi-
cijah, nekoliko nepričakovano
pa je v 7. kolu izgubila proti ob-
jektivno slabši mladinki Campa
in si tako zapravila vse možnosti
za sam vrh. Sicer pa tudi 5. me-
sto ni neuspeh, saj je bila konku-
renca izredno močna (letos je bi-
lo po več letih prvenstvo odprto),
pa tudi termin je bil znan šele 10
dni pred prvenstvom. Tako je
Anita namenila nekaj manj časa
pripravam, saj je prav v avgustu
opravljala počitniško prakso, vse
pa je bilo potrebno uskladiti še z
maturantskim izletom, na katere-
ga je odšla dan po koncu prven-
stva.
Na polfinale državnega prven-
stva, ki pa bo maja naslednje le-
to, so se uvrstile prve tri igralke z
republiškega prvenstva (Erjavec,
Košir, Petek s 6 točkami), mož-
nosti pa imata še četrtouvrščena
Stavanja, ki je prav tako zbrala 6
točk (zadnjo partijo je dobila
brez borbe, ker se nasprotnica ni
pojavila za šahovnico) in 5. Ani-
ta Ličina s 5,5 točkami.
Članice ŠD Ptuj so tako pono-
vno dokazale, da so med najbolj-
šimi v Sloveniji.
Silva Razlag
NOGOMET
Polovični
izkupiček
območnih ligašev
v območni nogometni ligi so v ne-
deljo odigrali drugo kolo novega pr-
venstva. Igralci Središča so na svojem
igrišču s 3:2 premagali Partizan iz
Slovenj Ciradca z zadetki Marčeca,
Kosija in Veldina. Impol in Pohorje
sla v Slovenski liistrici igrala 1:1, za-
detek za domačine pa je dal Hren.
igralcem Boča pa ni uspelo premaga-
ti Rač in so v Poljčanah izgubili z 0:2.
V	prvi članski medobčinski nogo-
metni ligi so bili v soboto v prvem ko-
lu doseženi naslednji izidi: Skorba -
Gerečja vas 6:3, Stojnci -- Dornava
1:0, Bukovci - Hajdoše 2:0, Alumi-
nij — Hajdina 4:0, Pragersko Slo-
venja vas 1:4 in Markovci — Drava
2:2.
V	nedeljskem kolu območne lige se
bodo nogometaši Središča v gosteh
pomerili z Račami, Impol z Ojstrico,
Boč pa s Svobodo.
Nogometna moštva v prvi medob-
činski ligi bodo nastopila v soboto ob
17. uri. Pari so: Gerečja vas — Drava,
Slovenja vas - Markovci, Hajdina
— Pragersko, Hajdoše — Aluminij,
Dornava — Bukovci in Skorba —
Stojnci.	1. k.
NAMIZNI TENIS
Uvrstitev treh
mladink na TOP
članic SRS
v soboto, I. septembra, je pot':lr;il
kvalifikacijski turnir članic v Hr;istni
ku. N I K i'clovia ie nastopil s ircrni
mladinkami, in sicer / Lucijo K.irnič
nik, lanjo Cerče ter Petro Mlakar
Vse tri so se po uspešnih igrah uvr-
stile na TOP članic. Lucija in lan|a
so bili v svojih skupinah tretje, Petra
pa četrta. Tako bodo nastopale na
TOP-u v Ljubljani v družbi Branke
Babinič, Vesne Ojsteršek, /vezdane
Ignjatovič, F'ike Krsnik (nekdanje
ptujske igralke) in drugih. Na ena-
kem turnirju članov v Murski Soboti
je Brodnjak zasedel 4. mesto v svoji
skupini, Strašek pa 8. Najmlajše pa
čaka v soboto in nedeljo prvi zvezni
turnir najboljših mlajših in starejših
pionirjev Jugoslavije v Murski Sobo-
ti. Veliko pričakujemo od najmlajših:
Rozmana, Klajderiča, Piška in dru-
gih, prav tako pa od sTraška in Pepel-
naka v starejši konkurenci.
Ivan Pšajd
STRELSTVO
Tri zlate medalje in rekord
Konec prejšnjega tedna so bila republiška prvenstva v streljanju s serijskim
malokalibrskim orožjem, na katerem so ptujski strelci osvojili tri zlate medalje,
mladinci pa so v streljanju z mk pištolo drulov postavili tudi novi republiški re-
kord (1329 krogov). Prejšnjega so izboljšali za 29 krogov!
Mladinci so torej prvi z rekordom, osvojili pa so tudi vsa najboljša mesta
med posamezniki. Zmagal je Ludvik Pšajd (465) pred Izidorjem Pulkom (452)
in Gorazdom Seliškom (412 krogov). Nastopili so kot ekipa SD Jože Lacko, čla-
ni te ekipe pa so bili drugi, tako kot Milan Stražišar med posamezniki. Tekmo-
vanje s pištolo je bilo v Postojni.
V Celju pa so izvedli prvenstvo z mk puško. Tudi tukaj so zmagali mladinci
iz Ptuja (1417 krogov), Pulko pa je bil tretji. Opozoriti velja tudi na drugo mesto
članic iz Ormoža.	I. k.
16 - TV SPOREDI
6. september 1990 —
tednih

ZA RAZVEDRILO - 17
18 - OGLASI IN OBJAVE
6. september 1990 —
tednik
tednik
— 6. september 1990
OGLASI IN OBJAVE - 19
Na Zasadih v krajevni sicupnosti
Polen;.aiv so že večicrat doicazali, da
znajo združiti dobro voljo, denar in
tudi udarnišico delo. Potem ko so v
tem zaselku, ki se dviga nad Brati-
slave! in si prek Bodkovcev podaja
roko s sosednjo krajevno skupnostjo
Juršinci, že zgradili lokalni vodovod
in napeljali v svoj kraj tudi telefon, so
v soboto slovesno odprli tudi 2150
metrov dolg asfaltirani odsek ceste
med Bratislavci in Bodkovci. Zemelj-
ska dela so s pomočjo prevozniške
skupine Bolcar iz Spuhlje opravili v
glavnem sami, asfaltno prevleko pa
so položili delavci Cestnega podjetja
iz Varaždina.
Pole«! Hnmačino\ in predstavnikov
matične K.S Polenšak so se udeležili
sobotne slovesnosti tudi Vojteh Raj-
her, predsednik Skupščine občine
huj, Milan Kneževič, direktor Kme-
tijske banke iz Ljubljane, in magister
Milan Lovrenčič, vodja svetovalne or-
ganizacije iz Ljubljane.
Žal je sobotno otvoritveno sloves-
nost že v njenem začetku zmotil dež,
ki so ga sicer prav tako željno priča-
kovali kot asfalt, vendar bi se, kot so
sami rekli, lahko ulilo vsaj nekaj ur
pozneje. Dež je nato namočil tudi
omenjene goste, ki so jih naložili na
»paruč« in jih s konjsko vprego od-
peljali po novem asfaltu.
Kot je povedal Alojz Novak, pred-
sednik gradbenega odbora, so začeli
modernizirati cesto z malo denarja in
veliko dobre volje. Pa so zmogli in
zmagali. Zato pa zdaj že snujejo nove
načrte...
JOS
Costje na »paruču« s konjsko vprego. Prizor, ki ga vidimo bolj poredko.
Pa še »ptička« za spomin na rodbinski zbor Kramplovih in Meglovih.
Foto: JOS
Srečali so se
Kramplovi in Meglovi
Pri Grilekovih v Hlaponcih je bilo preteklo soboto živahno, kot že dolgo
ne. Na rodbinskem zboru se je zbralo kar 72 članov družin Krampi in Megla.
Najstarejša med njimi je bila 77-letna Marija Megla, z dvema letoma mladosti
pa je bila najmlajša Eva Krampi. Prišli so od blizu in daleč, da obudijo spomine
in pogledajo tudi naprej. V goste so povabili tudi svojega rojaka župnika Fran-
ca Megla iz Ptuja, ki je opravil zanje v cerkvi na Polenšaku bogoslužni obred.
Pa še glasbenega tria Ostreč ne smemo pozabiti, saj brez domače muzike takšno
srečanje skoraj ne more miniti.
Kramplovi in Meglovi so z rodbinskim zborom, ki je bil sicer prvi, vendar
pa ne zadnji, dokazali, da človek človeku vendarle ne sme biti volk, da mora bi-
ti sosed sosedu sosed in da žlahta vselej tudi ni raztrgana plahta, kakor pravijo
omenjeni pregovori.
UMRLA^ ZA POSLEDICAMI
NESREČE
Preišnji ponedeljek, 27. avgu-
sta, ob 18.30 je prišlo v križišču
ulic Ob Železnici in Na Postajo
na Spodnji Hajdini do prometne
nezgode, v kateri je bila hudo
Poškodovana 80-letna Hedvika
odmenik iz Ptuja. Najprej so jo
prepeljali v ptujsko, nato pa v
mariborsko bolnišnico, kjer je po
štirih dneh umrla. Do nesreče je
prišlo, ko je Martin Rojko iz
Cerkvenjaka v omenjenem kri-
žišču s tovornjakom s prikolico
zavijal v desno. Ko je zavijal mi-
mo Podmenikove, je ta najbrž
spregledala prikolico in je misli-
la prečkati cestišče. Pri tem je za-
dela v zadnji del prikolice in
padla pod vozilo. Zadnje kolo ji
je zapeljalo čez desno roko in
nogo.
UMRL PO PREVOZU V BOL-
NIŠNICO
V	torek, 28. avgusta, okoli pol
osme ure zjutraj je 62-letni Peter
Krajger iz Muretincev z merce-
desom nemške registracije peljal
proti Cirkulanam. V Brezovcu je
pri hiši štev. 37 ustavil in se ne-
kaj časa pogovarjal z znancem.
Ko je želel vožnjo nadaljevati,
motona ni mogel spraviti v po-
gon. S^tal je na vrhu klanca, zato
je poskušal motor spraviti v po-
fon tako, da je avto spustil po
lancu navzdol. V spodnjem ae-
lu klanca je v ostrem levem ovin-
ku vozilo zaneslo naravnost v sa-
dovnjak. Avto se je prevračal in
obstal naslonjen na drevo. Kraj-
ger ni bil pripet z varnostnim pa-
som, zato ga je vrglo na zaanji
sedež avtomobila. Hudo poško-
dovanega so prepeljali v ptujsko
bolnišnico, kjer je naslednji dan
umrl.
KOLESAR UMRL NA KRAJU
NEZGODE
V	petek, 31. avgusta, ob 17.35
je po magistralni cesti od Sloven-
ske Bistrice proti Ptuju vozil svoj
jugo Leopold Kovacec iz Moj-
strane v oDČini Jesenice. V Spod-
nji Novi vasi pri hiši številka 41
je v blagem levem ovinku opazil
kolesarja Konrada Bezjaka iz
Pokoš 41, ki je pričel voziti proti
sredini cestišca, da bi zavil na le-
vo. Kovačec ga je z osebnim av-
tom želel prehiteti, vendar je s
sprednjim desnim blatnikom tr-
čil v kolesarja. 76-letnega Konra-
da Bezjaka je vrglo na vetrobran-
sko steklo, od tam pa pod kolesa
avtomobila. Pri tem se je tako
hudo ranil, da je na kraju nesre-
če umrl.
Z MOPEDOM PRED AVTO IN
V SMRT
Po Tovarniški cesti v Kidriče-
vem se je v soboto, 1. septembra,
okoli 14. ure s kolesom z motor-
jem peljal 18-letni Manan Forst-
neric iz Pobrežja 132, KS Videm
pri Ptuju. V križišču z regionalno
cesto je zapeljal na prednostno
cesto, po kateri je z lado 1500 te-
daj pripeljal Stanislav Fišer iz
Lovrenca na Dravskem polju 24.
Vozili sta trčili in Marjan Forst-
nerič, ki ni uporabljal varnostne
čelade, je hudo ranjen obležal na
zelenici kakih 22 metrov vstran.
Takoj so ga prepeljali v ptujsko
bolnišnico, od tam pa v maribor-
sko in spet nazaj v ptujsko, ven-
dar je med prevozom ob 16.45
umrl.
MOPEDIST HUDO RANJEN
Ivan Tetičkovič iz Pristave 27,
KS Cirkulane, je 28. avgusta ne-
kaj po 14. uri s svojim kolesom z
motorjem s parkirišča pri tovarni
Olga Meglic v Dolanah zapelial
na cesto m se ni prepričal, ali je
pot prosta. Po prednostni cesti je
prav tedaj pripeljal z osebnim
avtomobilom Janez Smigoc iz
Stojncev 135, KS Markovci. Če-
prav je zaviral in zavijal v levo,
trčenja ni mogel preprečiti. Hu-
do ranjenega Tetičkoviča, ki je
bil tudi brez varnostne čelade, so
prepeljali v ptujsko bolnišnico.
ČELNO TRČENJE AVTOMO-
BILOV
V petek, 31. avgusta, ob 20. uri
je po Zagrebški cesti od Ptuja
proti Turnišču vozil osebni avto
Venčeslav Pignar iz Lancove vasi
85 b. Na preglednem desnem
ovinku ga je zaneslo na levo
stran cestišča, kjer je čelno trčil v
osebni avto, ki ga je nasproti
pravilno po svojem voznem pasu
pripeljal Andrei Sajko iz Ulice 5.
preKomorske l3 v Ptuju. V trče-
nju se je hudo poškodovala so-
fiotnica v Sajkovem avtomobilu
ožica Sajko iz Ptuja.
KOLESAR HUDO RANJEN
V soboto, I. septembra, ob
9.15 je italijanski državljan Eli-
gio Aquafresca vozil osebni avto
od Ptuja proti Kidričevemu. Na
Zgornji Flajdini je pričel prehite-
vati neznanega voznika osebne-
ga avtomobila, pred katerim je
vozil kolesar, 69-letni Ernest Ja-
mer iz Mladinske ulice 4 v Kidri-
čevem. Jamer je pred križiščem
zavil v levo, tega pa italijanski
državljan ni pravočasno opazil
in je trčil vanj. Kolesar je padel
in nudo poškodovanega so pre-
peljali v ptujsko bolnišnico.
MOTORIST NA NJIVO IN V
OGRAJO
Po magistralni cesti proti Ma-
riboru se je v nedeljo, z. septem-
bra, ob 16. uri peljal z motornim
kolesom Damjan Peklar iz Nove
vasi pri Markovcih. Zunaj nase-
lja Zlatoličje je na blagem levem
ovinku zapeljal v desno z vozišča
na njivo, nato pa je trčil v vrtno
ograjo in se hudo poškodoval.
TRČENJE VOZIL V
CVETKOVCIH
Po magistralni cesti iz Ormoža
proti Ptuju je v nedeljo, 2. sep-
tembra, ob 16.35 vozil osebni av-
to Milan Berden iz Ljubljane. V
naselju Cvetkovci je iz neznane-
ga vzroka zapeljal na nasprotni
vozni pas. Prav tedaj mu je nas-
proti pripeljal Stjepan Blaženič
iz Brezan pri Vrbovcu, republika
Hrvaška. Vozilu Berdena se je
poskušal izogniti, kljub temu pa
sta vozili trčili. Pri tem so bili la-
žje poškodovani oba voznika in
sopotnika v Berdenovem avto-
mobilu — Aleksander Petrič in
Simona Berden, oba iz Ljublja-
ne.
HUDO RANJEN MLADOLE-
TNI KOLESAR
Iz Sakušaka proti Ptuju je v
nedeljo, 2. septembra, ob 20.50
vozil osebni avto Roman Matja-
šič iz Sakušaka, KS Juršinci.
Med vožnjo zunaj naselja Gabr-
nik je prepozno opazil kolesarja,
ki sta v isti smeri vozila brez luči.
Želel ju je prehiteti, pri tem pa je
trčil v 14-letnega kolesarja S. C.,
ki se je v spremstvu očeta peljal
od Gabrnika proti Mostju. Hudo
^oškodovanega fanta so prepe-
jali v ptujsko bolnišnico.
NEPREVIDNOST PRI VARJE-
NJU
Janez Drevenšek iz Spodnjega
Leskovca 13 v Halozah je v kle-
tnih prostorih svoje stanovanjske
hiše varil podvozje kmečkega vo-
za. Iskre so padale na z oljem
prepojeno čistilno volno in ta se
je hitro vnela. Zgorela je še elek-
trična napeljava, brusilka, zra-
čnice za traktor m nekaj orodja.
Ocenjujejo, da je škode za več
kot 20 tisoč dinarjev.
OGENJ UNIČIL GOSPODAR-
SKO POSLOPJE
V četrtek 30. avgusta, ob 19.
uri je izbruhnil požar na gospo-
darskem poslopju Marije HarI iz
Stajngrpve 24 v občini Lenart.
Ocenjujejo, da je škode za več
kot 250.000 dinarjev.
FF
Konjske dirke pri Lenartu
V nedeljo, devetega septembra, ob trinajstih pripravljajo na
novo urejenem hipodromu prve konjske dirke po letu 1965. Na hi-
podromu ob Globovnici bo tekmovanje v skakanju čez ovire, pome-
rili se bodo kasači, dirkali pa bodo še s kmečkimi vozovi.
Sodelovali bodo konjerejci s svojimi lepotci iz vse Slovenije.
Hipodrom so zgradili na kraju, kjer je bil že pred leti, in starejši
Lenarčani se še spominjajo dobro obiskanih konjskih dirk. Prire-
ditelji upajo, da bo tako tudi v nedeljo.
MS
Zgodba o kulturi
podlehniških lovcev
Gre v bistvu za nadaljevanje zgodbe o kulturi lovcev, ki
smo jo opisovali v eni prejšnjih številk Tednika. Lovci na ob-
močju Zavrča pridno in po »kavbojsko« streljajo pse kar iz avto-
mobilov. Še huje je to, da ubite pse pustijo in od razpadajočih
kadavrov se prične širiti smrad. Sele tako lastniki običajno zve-
do zanje.
Podobne zgodbe pa pripovedujejo tudi prebivalci okolice
Podlehnika. Govori se o psu, ki gnije v strugi Rogatnice, bolj
konkretna pa je zgodba o psu, ki ga je s tremi streli iz rumenega
Zaporožca pokonča! lovski pripravnik nad podlehniškim ribni-
kom. Starejši lovski kolegi mu verjetno niso povedali, da mora
psa tudi pokopati ali vsaj obvestiti lastnike. Da je šlo v tem pri-
meru za >/kulturnega« in povsem nenevarnega hišnega prijatelja,
lovec morda tudi ni vedel. Dejstvo je, da so lastniki našli pogre-
šanega psa po tednu dni vztrajnega iskanja, ko se mu ni bilo mo-
goče več približati. Dejstvo je tudi, da ga je nekdo po ostrem po-
sredovanju lastnikov osem dni po ustrelitvi pokopal. Če strelja-
jočega lovca nihče ne bi videl, le-ta kadavra verjetno ne bi zako-
pal, svoje bi pač opravile muhe in črvi. Si lovci torej še lahko
svojijo naziv varuhov narave?
JB
Ob pričetku novega
šolskega leta
v ponedeljek so se za številne cicibane, pionirje in mladino
zopet odprla šolska vrata za dolgo šolsko leto. Na cestah nas je
znova veliko več, znova so se napolnili avtobusi, vlaki, številni
bodo sedli na kolesa in ubirali vsakodnevno pot v šolo in nazaj.
Otroštvo in mladost sta vselej in za vsakogar najlepši čas ži-
vljenja. Še posebej sedaj in starejši še toliko bolj želimo otrokom
in mladini brezskrbno otroštvo in mladost. Ni naključje, da se
prav mlajši čedalje manj zavedajo stalnih nevarnosti na cestah.
Tak je pač tempo našega vsakdanjika. Ob vedno večjih nevarno-
stih je tudi odgovornost voznic in voznikov na cesti čedalje
večja.
Ne pozabimo!
Tudi naši otroci in mladina imajo pravico do srečnega otro-
štva, do neskaljene mladosti, do življenja. Čuvajmo življenja
mladega rodu na cesti!
Združenje šoferjev in avtomehanikov
Ormož
Do zime bo hiša
končana
Invalid Marjan Žunko, o katerem smo že večkrat pisali, bo letoš-
njo zimo že stanoval v novi hiši; ta stoji tik ob sobi, ki je še ostala od
stare, cimprene hiše. Tako obljubljajo dobri ljudje, ki mu pomagajo
pri gradnji hiše. Prejšnji teden mu je mizar Janez Forštnerič pripeljal
vsa vrata ter jih s pomočjo «ina in sosedov tudi vzidal.
Za pomoč Marjanu se je mizar Janez Forštnerič odločil potem, ko
je videl poziv v Tedniku. Cela sekcija lesne stroke pri Obrtnem zdru-
ženju se je odločila, da pomaga invalidu. Tako bodo lesarji za vrati,
ki so že na svojih mestih, pripeljali še okna, kuhinjske elemente ...
Janez Forštnerič pravi, da bodo mizarska dela končana do konca ok-
tobra. Nove hiše se veseli tudi Marjan, saj bi zimo v vlažni sobici tež-
ko preživel.
MS
Marjan Žunko je bil vesel prihoda mizarjev.
RODILE SO:
Majda Horvat, Zagojiči 14/c
—	Sašo; Tatjana Košar, Ptuj,
Osojnikova cesta 5 — Aljo; Av-
guština Ivančič, Ivanjkovci 24 —
Mišela; Zdenka Šijanec, Skorba
37/a — dečka; Štefka Podgajski,
Žabjak 51 — Damjana; Velerija
Kočevar, Obrež 93 — Marka;
Tanja Kosi, Stara cesta 45 —
Alena; Marjeta Trančar, Kore-
njak 32 — Moniko; Marjeta
Emeršič, Sela 4 — Patricijo in
Roberta; Marija Šmigoc, Gereč-
ja vas 33 — dečka; Marija Leva-
nič. Mala vas 4/a — Moniko;
Liljana Novak, Obrež 110 — de-
klico; Silva Petek, Zagorci 79/a
—	deklico; Irena Vidovič, Krče-
vina pri Ptuju, Klepova ul. 28 —
Aljaža; Stanka Kovačec, Šulinci
32 — Lauro; Darja Šterbal, Ptuj,
Volkmerjeva 5 — Vaneso; Stan-
ka Vrbančič, Radomerje 15/b —
Sandro; Marija Žiher, Zamušani
36/a — deklico; Marija Mernik,
Slomi 7 — dečka.
POROKE:
Zvonko Majcen, Kameničko
Podgorje 132 in Antonija Vido-
vič, Velika Varnica 33; Igor Kri-
žan, Ptuj, Finžgarjeva ul. 21 in
Darja Ladič, Ptuj, Finžgarjeva
21; Oto Težak, Sp. Hajdina, Stri-
tarjeva pot 11 in Suzana Strelec,
Zg. Hajdina lOI/a; Janez Ha-
meršak, Muretinci 61 in Ivanka
Vidovič, Muretinci 61; Andrej
Polanič, Rogoznica, Dornavska
cesta 13 in Stanislava Valenko,
Cunkovci 5; Milan Ciglar, Ptuj,
Ziherlova ploščad 15 in Sonja
Rogina. Ptuj, Ziherlova ploščad
15; Ivan Serdinšek, Zg. Hajdina
127/a in Danica Jakomini, Zg.
Hajdina 127/a.
UMRLI SO:
Roza Pukšič, Ptuj, Volkmerje-
va 10, roj. 1908, umrla 26. 8.
1990: Pavel Vrabl. Budina, Or-
moška 87, roj. 1912, umrl 21. S.
/ora Sprah, Ptuj, Kiam-
bergerjeva pot 9, roj. 1936, umrla
25. 8. 1990; Terezija Žirovnik,
Dobrina 52, roj. 1907, umrla 29.
8. 1990; Ivana Matjašič, Grajenš-
čak 92, roj. 1921, umrla 30. 8.
1990; Peter Krajger, Muretinci
17, roj. 1928, umrl 29. 8. 1990;
Kristina Vauda, F>tuj, Volkmerje-
va 10, roj. 1907, umrla 30. 8.
1990; Bogomir Pernat, Spuhlja
122/a,' roj. 1937, umrl 30. 8.
1990; Marija Čuš, Gorišnica 25,
roj. 1937, umrla 31.8. 1990; Ka-
tica Plamberger, Ptuj, Kvedrova
2, roj. 1929, umrla 1. 9. 1990.
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK
PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc La-
čen (direktor in glavni urednik),
Ludvik Kotar (odgovorni ured-
nik), Jože Šmigoc (namestnik
odgovornega urednika in lek-
tor), Štefan Pušnik (tehnični
urednik); Jože Bračič, Ivo Ciani,
Majda Goznik, Darja Lukman,
Martin Ozmec, Vida Topolovec,
Nataša Vodušek in Milena Zupa-
nič (novinarji). PROPAGANDA:
Oliver Težak. NASLOV: Radio —
Tednik, Raičeva 6, 62250 Ptuj,
p.p. 99; tel. (062) 771-226; faks
(062) 771-223. Celoletna naro-
čnina 250 dinarjev, za tujino 480
dinarjev. ŽIRORAČUN pri SDK
Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP
Mariborski tisk Maribor. Na pod-
lagi zakona o obdavčevanju pro-
izvodov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen med proizvode,
za katere se temeljni davek ne
plačuje.