NO. 86
Ameriška Domovina
AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, MAY 1, 1951
LETO Lil —VOL. LI1.
VESTI
PO ČIM So radijski, aparati, staje, ki imajo radijske oddaje “Slovenski poročevalec” v Lju- v jugoslovanskih jezikih. Pobijam z dne 2. marca t. 1. piše sebno poslušajo BBC, radio Pa-V obširnem članku,ki se bavi s riz in Voice of America. V Slo-prodajo aparatov v Sloveniji, veniji velja za najbolj posluša-sledeče:	no tujo postajo radio Paris, ker
“Novo pošiljko GOO aparatov, ima dnevno polurno oddajo ve-domače produkcije so razproda- sti in komentarjev.
3i v treh tednih po 38,000 dinar-! Kakor piše Slov. poročevalec jev. 27. februarja so začeli pro- je bilo 1. marca 1951 v Sloveniji dajati drugo pošiljko. Čeprav.68,702 radijskih aparatov. Kaše je cena aparatom zvišala za ko je rastlo zanimanje za radio, 2,000 dinarjev, so jih takoj pr-!je razvidno iz sledečih številk: vi dan prodali 50, pa je ostalo |Leta 1939 je bilo v Sloveniji — pred trgovino še 30 kupcev, ki ,21,050 aparatov, leta 1945 — 25,-
so čakali, da pridejo na vrsto. Naslednji dan, ko se je cena zvišala še za 5,000 dinarjev, to-!rej na 45,000 dinarjev, je bil naval še prav takšen. V začetku so kupovali aparate predvsem kmetje, zdaj jih pa kupujejo tudi imetniki industrijskih bendov. . . Na štajerskem in v Kranju bi jih lahko prodali, kolikor bi jih imeli. Mariboru in Celju je prodajalna v Zagrebu odstopila nekaj 100 aparatov, ker je t«m povpraševanje zelo majhno.”
To poročilo dokazuje, da je zanimanje za radijske aparate v Sloveniji zelo veliko, kakor tudi. da ljudje zelo poslušajo radijske prenose.
Obenem pa je to poročilo interesantno tudi zato, ker kaže, kako se v socialističnem gospb-darstvu cene čez noč zvišajo kar za 2,000 in 5,000 dinarjev, če je povpraševanje veliko. V čem Se potem socialistično gospodarstvo še razlikuje od kapitalističnega? Samo v tem, da smo i-meli v stari Jugoslaviji predpise o oderuštvu, ki so tak dvig cen preko noči onemogočali.
Ob tako visokih cenah 45,000 dinarjev za en aparat, kar je toliko, kolikor delavec v celem letu zasluži, pa je tudi jasno, da je komunistično načelo o “enakosti” in govorjenje o “enakih pogojih ludi v komunistični državi do izobrazbe” samo na papirju.
RADIO V SLOVENIJI. — Čim bolj se zunanjepolitična situacija okoli Jugoslavije zaostruje, tembolj narašča zanimanje za radio. Po pismenih poročilih iz Jugoslavije poslušajo Jugoslovani vse tuje radijske po-
007, 31. dec. 1950 pa že 66,156.
Mesečno se dvigne število novih naročnikov na približno en tisoč. V Sloveniji pride na približno 21 prebivalcev en radijski aparat, če računamo, da i-ma povprečno vsaka družina 4 člane, pride en radijski aparat na vsako 5 družino.
Slovenija ima sedaj tri radijske postaje. Radio Ljubljana i-ma 20 kw, radio Maribor 5kw, radio Gorica prav toliko. Trenutno gradijo v Ljubljani radijsko postajo, ki bo imela 135 kw.
Robert A. Vogeler svari Amerikanre
pred komunizmom
To, kar se je zgodilo njemu,
DUNAJ. — Amerikanec Robert A. Vogeler, ki je bil te dni izpuščen iz madžarske ječe, v ka-
teio je bil kot izdajalec obso-j munjs^j-njj1 vozji; so se p0mi_
Vremenski
prerok
pravi:
jen za petnajst let, je posvaril Amerikance, naj se za časa zavedo komunistčne nevarnosti, dokler ne bo tudi zanje prepozno. “Jaz sem prepričan,” je rekel, “da je bil moj incident samcu eden izmed cele serije incidentov in napadov na demokracijo. Ameriško ljudstvo se mora pričeti zavedati,, kaj ga čaka, če se komunisti polaste oblasti. — Vsak Amerikanec naj bi se zavedal, da kar se je zgodilo zdaj meni, se utegne zgoditi slehernemu izmed njih. Zato se moramo združiti v skupni borbi, da pokončamo sovražnika individualne prostosti, neodvisnosti
Deloma oblačno in toplo danes kakor tudi ponoči.
Tri
na
dan
Mi še nismo pozabili, kako je komunist Tone Seliškar pisal iz Ljubljane, da je sramota, kako	iz starega	kraja	feh-
tarijo	za	'pakete	po	Ameriki.
* *	*
Kako je to, da zdaj organizacija CARE tako fehtari za Pakete, če pa sami komunisti doma pravijo, da jih ni treba, da je doma vsega dovolj.
* *	*
Sicer pa: naj pove Tone Seliškar, zakaj Titova vlada ni Pustila organizacije CARE do-zdaj v Jugoslavijo, ko je potovala lahko po vseh drža-
Vah izven železnega zastora, a? '
Zopet pobeg v prostost z lokomotivami
BRUSELJ, Belgija. — Dvanajst poljskih železničarjev, ki so potovali s ponarejenimi potnimi listi, je pobegnilo iz Poljske v Belgijo. Potni listi so bili legalno izdani za skrbno izbrane in zanesljive komuniste, ki naj bi odpeljali dvoje lokomotiv iz šlezije v Coutral v Belgijo, v popravilo.
S potnih listov pa so bila potem izbrisana imena onih izbranih komunistov in odstranjene njihove fotografije ter nadomeščene z imeni ni fotografijami dvanajstih zarotnikov. Ponaredbo je izdelal načelnik postaje v Klodzku, ki je bil eden izmed dvanajstih.
Na svoji vožnji proti zapadu sta bili lokomotivi in dva vagona, ki sta služila skupini za< stanovanje, pripenjani tovornim vlakom, ki so vozili proti Belgiji, kamor so prispeli begunci 17. aprila.
POLITIKA, KATERE TEMELJ JE STRAH
Ko je predsednik Truman naznanil, da bo šla Amerika v boj proti komunistični agresiji v Koreji, je vse odobravalo negov odlok, kot odlok poguma in trdne volje,
V TEKU JE BITKA ZA SEOUL
Mesto nima več vojaške vrednosti, temveč samo še simbolični pomen.
TOKIO. — Kitajski komunisti pošiljajo ojačenja: svojim četam, ki napadajo Seoul, zavezniki pa jih obdelujejo iz mesta z
VELIK 'DAN ZVESTOBE' V NEW Y0RKU
V povorki sta bila poleg drugih odličnih osebnosti tudi general Mac-Arthur in k a r d i n a 1 Spellman.
NEW YORK. — V soboto se je vršila tukaj velika proslava “Dneva lojalnosti”, pri čerem so igrali veliko vlogo general MacArthur, kahtnal Spellman, škofje protestantske veroizpovedi, kakor tudi židovski rabini.
Po prvotnih načrtih sta se imela v povorki skupaj voziti gen.
MacArthur in kardinal Spellman, toda zaradi protesta od strani protestantskih škofov, — ker ni bil poleg generala določen tudi sedež protestanskemu škofu Horace Donaganu, se je spremenilo prvotne načrte. —j Gen. MacArthur se je sam pe-|
Ijal v svojem avtu, na čelu po-j vorke pa so korakali kardinal Spellman, Right Rev. Horace!
B. Donogan, škof newyorške e-| piskopane škofije in drugi cerkveni dostojanstveniki. — Na’ tribuni so bili general MacAr-j thur, kardinal Spellman, episkopalni škof Donogan, nadškof,
grško - pravoslavne cerkve Se-' „	...	. . v .	.	,
vernet in Južne Amerike Miha- 0dbor apropriacije razmotriva zdaj vprašanje da se dovoli $775,000 za opremo štirih bivših vojaških taborišč, ki bi služila za koncentracijo komunističnih zapornikov.
da se že
enkrat ustavi komunistično razbojništvo. — Izza intervencije kitajskih komunistov pa je ves Trumanov pogum spuhtel v zrak. Na mesto nekdanjega poguma je stopil strah, ki je postal dominantna značilnost administracije. Zato ne smemo storiti tega, kar pravi MacArthur, da bi moralo biti storjeno, ker se administracija boji, da utegne Sovjetska zveza stopiti v vojno.
že pet dolgih mesecev je administracija uročena po psihologiji strahu, s katero hoče zdaj prešiniti tudi ameriško ljudstvo, da bi laže opravičila in upravičila odpoklic generala MacArthurja. — Najprej nam je administracija povedala, da bomo preprečili treto svetovno vojno, če premagamo severnokorejske komuniste. Zdaj pa nam administracija pripoveduje, da če hočemo preprečiti tretjo svetovno vojno, ne smemo premagati kitajskih komunističnih agresorjev. . .
Eden glavnih vzrokov, da je naredil gen. MacArthur tako globok vtis na ameriško ljudstvo, je v dejstvu, ker je on poosebljen simbol poguma. On nam je zatrdil, da se nam ni bati bodočnosti. Njegov rekord ni omadeževan — kakor rekord administracije — s cincanjem in barantanjem s komunisti. MacArthur ni bil tisti, ki je prisilil Čangkajšeka na koalicijo s komunisti; MacArthur ni nikoli obsojal, smešil in omalovaževal preiskave o komunistčni infiltraciji in ni te preiskave označeval za “rdečega slanika”; MacArthur ni nikoli rekel, da ne bo obrnil hrbta izdajalcu Algerju Hissu.
Vse, kar je ostalo od neodločne, cincarske in komunistom ustrezajoče politike administracije, je edino še pobožna želja, “da bo že kako”, da se bodo lepega dne kitajski komunisti naveličali pretepanja ter bodo povezali culo in odšli spet domov. Ampak to je samo pobožna želja. . .
el in dr. Julius Mark, prvi rabin templja Emanuel.
se utegne primeriti sleher- nad 400 topovi. Na neki točki
nemu Amerikancu, če pridejo komunisti na oblast.
so bili včeraj komunist manj kot štiri milje do razbitega mesta.
Zavezniški letalci so opazili v nedeljo zvečer in včeraj zjutraj rekordno število 3360 ko-
kala proti fronti.
Zavezniška zračna sila je izrabila lepo vreme ter izvedla 816 napadov na komuniste, ki se zbirajo okoli Seoula.
Priprava javnosti na možnost atomskih napadov v Ameriki
“Danes stojimo pred vseh kriz”, je rekel vodja
kon-
civilne obrambe na venciji časnikarjev.
NEW YORK. — Millard Caldwell, administrator za obrambo,
WASHINGTON. —
Hoover, ravnatelj Federal Bureau of Investigation urada — (FBI), smatra komunistično par-tio v tej deželi za mnogo nevarnejšo kakor je bila nacijska pe-(ta kolona v drugi svetovni voj-kriZO j ni Dejal je, da bodo agenti njegovega urada zaprli 14,000 “ne-
Hčerlia je—
Mr. in Mrs, Paul Hribar z 950 E. 144 St., naznanjata rojstvo svojega drugega otroka, deklice, ki je zagledala luč sveta 19. aprila. Tehtala je ob rojstvu 7 funtov in 14 unč. Krstili jo bodo na ime Janet Lenore. Mlada mati je nekdanja Mary Ponikvar. Stari starši, sedaj že desetič so Mr. in Mrs. B. J. Hribar na 954 E. 144. St. čestitamo!
Tamburaši bodo nastopili___
Tamburaški zbor z Duquesne University v Pittsburghu bo na materinski dan v nedeljo 13. maja ob treh popoldne nastopil v Public Hall v Clevelandu. — Med drugimi bo nastopi tudi John Okicki z 19630 Locherie Ave.
Sestanek—
Carniola Hive 493 Maccabees ima v sredo 2. maja ob 7:30 zvečer sestanek. Vsi oni člani, ki so v društvu že nad 25 let, bodo dobili od Celia Leib srebrno iglo.
Danes bo obravnava- —
Že dvakrat preložena obravnava proti tovarni na E. 62. cesti, se bo vršila danes ob 9:15 nai okrajni sodniji, soba št. 4, sodnik Artel, pdvetnik Chas. Lau-sche. Ta soba je v tretjem nadstropju County Court House. Za skupine in klube nocoj— Nocoj je sestanek trgovcev in posestnikov ter vseh, ki se zani-J. Edgarjštirih bivših vojaških taborišč, v,majo za javno delovanje v naselbini. Izvoljen bo odbor, ki
J. Edgar Hoover izjavlja, da bo v slučaju vojne 14,000 komunistov takoj aretiranih
Razne drobne novice iz Clevelanda in ' te okolice
in svobode ter pravice človeka,
da gre, kamor mu je drago, in! pomanjkanje plina. S konstruk-da živi, kakor mu je všeč. Brani-! cijskim programom, ki ga ti moramo svoje pravice, da v sredo naznanila Ohio Fuel
varnih” komunistov v slučaju vojne.
Mr. Hoover je dalje povedal,
!	v Ma je v Zed. državah 43,217 ko-
. nuino pozval ameriško čašo- mun-s^ov> |-0 je £janov partije; Na centralni fronti, kjer je pisje, naj nemudoma podvzamei bila komunistina ofenziva za- potrebne korake, da pouči Ijud-Časno ustavlena, operrajo za-Jstvo, kako bo imelo največ pri-Neznfiškji tankj in zavezniška lik, da odnese življenje v slučaju napada z atomskimi bombami.
Caldwell je poudaril, da ima
Sovjetska zveza atomske bombe .	. ,	,	,
,	,	i komunistov, ako nastane vojna,
m za njihov prenos	potrebna	le-' ,	„	...	. 1fl
•'Sr	J	I TT/-J rro v>	M /'v.r\Tror*	to vnotril	Ho to lil
jtala in “ž njimi bo napadla vsa
^	^	.	[važnejša ameriška mesta”.
V Parmi, O., je 21,000 domov,!
ki jih segreva plin in ki so bili
to zimo često mrzli, ker je bilo
pehota.
Položitev cevi za dovod plina v Parmo in okoliške kraje
več kot polovica teh je v državi in mestu New Yorku.
James M. Mclnerney, generalni pomožni pravdnik, je povedal kongresnemu odboru, da je vlada pripravljena na tre-i nutno obvestilo zapreti 14,000
katera se bo v slučaju vojne zaprlo aretirane komuniste.
Slovenska pisarna
6116 Glass Ave., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717
Vaia za “Vodo ob 7-30 na odru šolske dvorane pri Sv. Vidu.
Vstopnice za veliko KSKJ-Ligino prireditev v SND dne 13. maja dobite pri vseh tajnikih KSKJ društev v Ohio (Clevelandu), dalje v Slov. pisarni, v slaščičarni Oražem, v župnišču v Collinwoodu, pri Mr. J.
bo deloval v korist naselbne za razna izboljšanja. Sestanek bo v poslopju kopališča v prvem
“Brutalna resnica je, da stojimo zdaj pred krizo vseh kriz”, Je rekel Caldwell v svojem go-
| Edgar Hoover je izjavil, da je 10 komunističnih simpatizerjev na vsakega partijskega člana, tako da znaša skupina, ki je “ali po-1 polnoma komunistična, ali pq
nadstropju ob 7 zvečer.
Triglavske strmine—
Sh.ka Triglavske strmine bo
danes zvečer ^azana v Norwood gledališču v četrtek 5. maja. Kdor želi videti to znameniti sliko, naj pride ta večer. Začetek je zvečer ob 6:45. Slika sama vzame eno uro in 10 minut. Pridite ob času. Seja in zabava—
Danes zvečer ob 7:30 bo seja podružnice št. 14 SŽZ v navadnih prostorih. Po seji bo prosla-
^	m . va Materinskega dne z godbo
Kesmku. Cena $1. in $2. Trideset in na?radami ob vralih
najboljših sedežev je pqsebej
rezerviranih in se dobijo tiste
vstopnice samo v Slov. pisarni.
Angleiko delavstvo poziva Moskvo, naj
can Newspaper Publishers Ass-i	bi bili voditelji partije 1(00(3 111301)0
T na 65. Jetni honveneiji bas-j— J nikar jev, včlanjenih v Amen-1
stva-
gremo lahko še nadalje k noč-lGas Co., bo tej neljubi zac^ev^ 0ciation, ki zboruje v New Yor-! are^ran*’ re^el Mr- Hoover,!
nemu počitku, ne da bi se nam|odpomagano. Omenjena druž-
bilo bati razbijanja po vratih in[ba bo namreč zgradila oziroma ukaza tajne polieje, da moramo ž njo.”
Napolnjene moskovske cerkve
MOSKVA. — Moskovske cer-
položila 25 milj cevi, po katerih bo dobavljala plin iz svojih podzemnih naprav v okrajih ju-1
j obstoja podtalna skupina ki je združeno delavstvo
______Q_____	! znana kot nadomestni odbor ,
1^ s ■	|*|	B • bi prevzela vodstvo in delo
rOIZ¥6uOV3!f1l KOllCGK [partije. Hoover je dal razume-Kdo ve, kje se nahajata Edi	so tudi člani tega odbora
Philip Murray je
izven nevarnosti
PITTSBURGH. — Zdravniki, ki zdravijo Philipa Murrayja, znanega delavskega voditelja, so izjavili, da je pacient že izven vsake nevarnosti.
žnega Loraina in Medine. Te j^ragovec jn Dominik Stupica. znani FIU ustanovi.
se nekje v Ameriki.’ Dalje je Hoover povedal, da Kdor ve za njun naslov je pro- zahteva komunistična partija šen, da ga sporoči na naslov: odpoklic ameriškh čet iz Kore-
Petain je boljši
ILE D’YEU, Francija. — Mar-.	.	. P^Zl^alšal Petain, ki je bil že skoro na
sovjetske voditelje, naj °o- pragU smrtij je znatno boljši in vzamejo z ramen sveta Z(jravje se mu polagoma vrača.
breme strahu in negotovo-	______n
sti.
naprave bodo stale družbo pri- Nahaiata bližno $1,066,000.
S plinom, ki bo prihajal
kve so bile 29. aprila ponoči, ko'teh.^ovlh ceveh’ bo dana mi^>g° Maks Kromberger,	O.	P. Co.	je in da se poslužuje ameriških
je bila pravoslavna Velika noč,!bol^a Postr®zba krajem v Ely- Camp No	U) Hemlo,	Ontario,	izgub v svoje namene, “čim
natrpane z verniki, moškimi,! na"Parma okolici, da prebival- Canada	se Sp0r0či izgubo kakega voja-
ženskami in otroci. ponočno o-jcem ne bo treba zopet zmrzovatl Marica	Zakrajšek	išče svojo	ka semkaj, prejme njegova rod-
cerkvah se je pričela prihodnjo zimo, kakor so mo- nekdanj0 sošolko Medvešček Jo- bina nemudoma razno literatu-
ki smo se je vico iz Clevelanda, ki je prišla ro, nanašajočo se na to vojno”, 1. 1935 v Žabjo vas pri Novem je rekel Hoover. “Ta literatura mestu, kjer je ostala do leta izvaja velik psihološki učinek na j 1939. V tem času sva skupaj ob- starše, ki so izgubili sina.” — Jskovali meščansko šolo pri se- Hoover je tudi povedal, da je so strah v Šmihelu pri Novem me- v zadnjem času izstopilo iz par V. stu, kjer sva skupaj maturirali, tije mnogo komunistov, ki soi — Kitaj- Alterja v zvezi z umorom nje- nato se je Jožica vrnila k svo- čutili, da jim postajajo vroča časopisje'gove žene, ki so jo našli v srede* jim staršem v Cleveland. Kdor tla pod nogami, kitajski komunis-}ubito na njenem domu. Russell bi o njej kaj vedel, naj sporoči WASHINGTON. — Odbor za v podežel-je bil aretiran na grobu svoje na naslov: Marica škedelj-Za- apropriacije v zbornici poslan-skih^okraiih južne" Kitajske nad žene, kamor je prišel menda ža- krajšek, Ramon Falcon 2555, San cev proučuje zdaj predlog, da 600 000 hišnih posestnikov. Tovat.	j Justo, Buenos Aires, Argentina.! se dovoli $775,000 za pripravo
ob 11 in je trajalo pet ur. Zna-jrah cesto v z™1’ .čino je bilo zlasti dejstvo, da je Pravkar zneblli. bilo v cerkvah mnogo mladine.
Komunisti pobili 600 tisoč hišnih lastnikov
TAIPEH, Formoza.
sko nacionalistično
poroča, da so sti pomorili doslej
Aretacija moža na grobu žene
COLUMBUS, O. — Tukaj aretirali 39-letnega Russell
LONDON. — Narodni delavski koncil poziva v svojem prvomajskem manifestu vodite-1 Ije Sovjetske zveze, naj “odvza-| mejo z ramen sveta breme stra-u.” Koncil reprezentira Delavsko stranko, Kongres strokovnih unij in Zadružne zveze,-
V manifestu je rečeno, da so( voditelji svetovnega komunizma izdali vse one ideale, za katere^ TEHERAN, so se nekdaj potegovali, ter so/ mesto njih zgradili tiransko obliko državnega kapitalizma.
Angleško delavsko gibanje z ogorčenjem odklanja “tak sis-! tem in bo storilo potrebne ko-| rake, vključno vojaško oboroži-j tev, da se prepreči, da bi bil svobodnim ljudstvom vsiljen tai' tiranski sistem.”	, |
NAJNOVEJŠEVESTI
WASHINGTON. — Odbor za delavsko politiko je sklenil končati svoj spor z uradniki mobilizacije ter je soglasno odglasoval, da vstopi zopet v vladne agencije, iz katerih je izstopil meseca februarja. Odbor reprezentira 15 milijonov delavcev od AFL in CIO.
Iran. — Senat je snoči soglasno odglasoval, da se podržavi petrolejsko bogastvo dežele.
WASHINGTON. — Člani senatnega odbora za oborožene sile in inozemske odnošaje so proti opoziciji republikancev odglasovali, da bo zaslišanje generala MacArthurja v četrtek, tajno.

/lMERi$kA Domovi ima
/m- /v«' i:
6117 St. Clair Ave.
HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
Editor: James Debevec
General Manager and English Editor: Mary Debevec_______
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $o.00; za četrt leia $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.	____
; .1 z deželnim glavarjem Wedenigom. Ni znano, če je v tej zvezi, okoliščine same pa govore za to, dežel, glavar Wede-nig na vladini seji izjavil, da je DF itak znosna in da so oni od NSKS zahtevali veliko več in preveč. Ne samo koroški Slovenci, marveč zlasti tudi mi svobodni Slovenci v svetu si bomo to izjavo o zadržanju koroške slovenske DF dobro zapomnili. — Pa še to naj povemo, da komunistični “Slovenski vestnik” v svoji zadnji številki ni našel besede, s katero bi odločno obsodil nezaslišano pisanje merodajnega časopisja na Koroškem o Slovencih, pač pa smatra za primerno, da deli lekcije NSKS.
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for
3 months.	„ , , 0. , *in
Canada and all other countries outside Umted States $10
per year; $6 for 6 months; $3.50 for 3 months.
mladina ponovila “Slehernika,” * ki ga je prvič z velikim uspehom podala na Belo nedeljo 1. aprila t. 1.
Koroška socialistična stranka; in Slovenci. — 14. in 15. aprila je bil v Celovcu letni zbor koroške socialistične stranke, na katerem so med drugim sprejeli naslednjo resolucijo: “Odklanjamo kakršnokoli propagando, ki mogla povzročiti razdor ih
BESEDA IZ NARODA
j K sodobnim svetovnim problemom
Anglija zopet spoznava, da se i priti drugi namesto njega. An-s komunisti ne more rokovati, glija ima še devet konzulatov na Komunist je ohol in nedosto- Kitajskem, šest jih namerava pen, dokler te ne potrebuje. Ta- zdaj zapreti.
bi mogla povzročili iazuui -	komimisti gen.
sovraštvo med nemško m sio-|?_ ....	. . „
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879._________________
No. 86	Tues., May 1, 1951
fls|ggj^83
Proslava stoletnice Bratovščine sv. Cirila in Metoda
Gonja proti Slovencem na Koroškem
V zadnjih tednih se je začela po vodilnem nemškem časopisju na Koroškem divja gonja zoper S ovence. Vtis je kakor da so se obnovili časi izza aprila 1941. m 1942. Tako ’’katoliška” “Volkszeitung’ kakor socialistična “Die Neue Zeit” sta se sprostili in razlili nad Slovenci ves svoj zadržani nemški šovinistični srd, kot da bi bili Slovenci na Koroškem največji zločinci. Povod za to gonjo jima je dal predlog o poslovniku za postavitev manjšinskega referata katerega je Slovenski narodni svet predložil celov-škemu deželnemu glavarju Wedemgu. O tem najprej ne-
kaj z1|oddf|Jcin1eg49> je izro5ilo odposlanstvo Narodnega sveta
koroških Slovencev zveznemu kanclerju dr. Figlu spojnico za postavitev osrednjega referata za manjšinske zadeve pri uradu zveznega kanclerja^ Ob te; priliki je zvezni kancler delegaciji zagotovil, da bo položaj preučil in da bo s posebnim pismom celovškemu deželnemu glavarju zaupal nalogo, da organizira tak referat pi deželni vladi.
Dežel, glavar Wedenig je poslal Narodnemu svetu ko roških Slovencev prepis pisma, katerega je dobil od zveznega kanclerja, dodal pa mu je sledečo značilno pripombo: “K vsemu pripominjam, da so manjšinske zadeve v celoti zadeve zvezne vlade. Koroška deželna vlada pa bo s svoje strani storila vse za pomirjenje v deželi “Tako pismo zveznega kanclerja kakor zlasti še pripomba dez. glavarja sta tipičen dokument, da tako zvezna vlada kakor tudi deželna vlada odklanjata pristojnost v manjšinskih zadevah. In glavno, kar iz tega sledi, pa je, popolnoma brezpravni položaj slovenske narodne manjšine v Avstriji.
Po vestnem posvetovanju se je Narodni svet odločil, da pošlje posebno delegacijo naravnost k zveznemu predsedniku sedaj že rajnkemu dr. K. Rennerju. 28. okt krnskega leta je bila sloven, delegacija sprejeta pri dr. K. Ken-nerju. V daljšem razgovoru, ki ga je imela z njim, je ta med drugim oznamenoval omenjeni dokument kot 1 Reichs-verweigerung,” kakršne si država ne more dovoliti. Ob tej priliki je zvezni predsednik slovensko zastopstvo zagotovil, da bo o vsej stvari podrobno govoril z zveznim kanclerjem dr Figlom in dežel, glavarjem Wedenigom.
Deželni glavar Wedenig je bržčas zaradi posredovanja "veznega predsednika dr. Rennerja 27. nov. lansKega leta poslal dr. J. Tischlerju, predsedniku Narodnega sveta koroških Slovencev, pismo sledeče vsebine;
“Narodni svet koroških Slovencev je zahteval postavitev manjšinskega referata pri zveznem kanclerju in pri deželni vladi. Manjšinski referat pa je zelo raztegljiv pojem. Pri tem seve ne gre za nastavitev uradnika kot manjšinskega referenta; Važnejši je delokrog, ki je takemu referentu določan. Dobro se zavedam, da ni mogoče vseh možnosti zapisati, vendar bi bilo potrebno, da se zapišejo osnove poslovnika. Zelo bi Vam bil hvaležen, če bi mi sporočili, kak delokrog naj bi po mnenju Narodnega sveta koroških Slovencev imel tak referat, da bi mogel izpolniti to, kar Narodni svet pričakuje od njega. Vendar mislim, da se manjšinski referat pri zvezni vladi ne bi smel ukvarjati samo s koroškimi Slovenci. Zaradi tega je potrebno, da iste zahteve stavijo tudi druge manjšine, ki so na tem intere-sirane 5*
Prosim Vas, da mi sporočite svoje predloge, itd.”
Na to zahtevo deželnega glavarja je Narodni svet koroških Slovencev zaupal nalogo, da izdela tak predlog, avstrijskemu ustavnemu juristu (pravniku) na osnovi veljavne avstrijske ustave. Ta predlog so zastopniki Narodnega sveta 22. dec. 1950 izročili tajniku deželnega glavarja dr. Romauchu, ker je bil glavar Wedenig osebno zadržan.
Osnutek predvideva postavitev narodnostne komisije (Volkstumskommission), ki sestoji iz dveh zastopnikov deželne vlade in dveh zastopnikov manjšine, ter narodnostnega urada (Volkstumsamt). Za vse manjšine v Avstriji pa sta predvideni v imenovanem osnutku Nationalitaeten-kommission in Nationalitaetenamt na Dunaju.
Člani koroške deželne vlade, ki ne pripadajo socialistični stranki (deželni glavar Wedenig je avstrij. socialist. Op. u.) ves čas od 22. dec. 1950. pa do 4. aprila letos niso dobili predloga, kakor ga je izročil NSKS glavarju Wedenigu, na vpogled. Šele v časopisju so se pojavili iz celote iztrgani deli in to v obliki, ki ne odgovarja resnici.
In o tem “nezaslišanem” in “nesramnem” predlogu NSKS divja sedaj po celovškem časopisju gonja zoper Slovence. Hujskanje proti Slovencem presega vse meje dostojnosti. Vsemu temu bi mogel in moral deželni glavar napraviti konec, če ne bi nič drugega storil, kakor da bi sporočil NS, kaj'je z njegovim osnutkom poslovnika.
Ne bi pa bilo naše poročilo popolno, če ne bi povedali, kako se obnašajo ob tej priliki slovenski komunistični “voditelji” na Koroškem, ker govoriti o tem, da bi imeli za seboj kako znatnejšo silo koroškega slovenstva, ne more biti govora. Tik pred omenjenimi dogodki se je zastopnik ko-
E1 Dorado, Kans. — V večnem mestu Rimu je ustanovil razmere med pravoslavnimi in prejšnji papež zavod “Russi-cum” z nalogo, da proučuje vzgoji misijonarje, ki naj bi delovali za vrnitev vernega pravoslavnega ljudstva v naročje prave Kristusove cerkve.
ke izkušnje ima Anglija v Kitajski. Anglija je na vso sapo hitela, da prizna vlado kitajskih komunistov. Kakor hitro so po-
Chiang
sovraštvo med nemsKO m I Kajška na otok Formozo in orga-
| vensko govoreampreDiyalstvom. |iziraii ^ komunistično vla.
| Enotnost Koroške zagotavlja	^ Anglija skoro prva,
---------------------------* mo sporazumno m skupno delo I je ^	priznala.
Iskreno sožalje žalujoči mate-	■^■oro®cev‘ . Za ’. a . Anglija si je predstavljala, da
ri in vsem Žalujočim	odločilni koroški socialisti zla-1	g kitajskimi komunisti vzpo-
Margaret K. S. stl onv1 pri vladl> doble;) teg stavila prijateljske odnošaje, so držah.	‘potem bo pa Anglija fungirala:
kot posredovalka med Kitajska in Zapadom. Tako bo Moskva postavljena lepo v zapeček in , , ,	a*. .Anglija bo nosila zvonec.
je	^ j v.	,	_ nekdanj em hotelu Štru-I Danes je nekako eno leto od
ski stroj, ki so ga kupili ameri- keli” v Ljubljani je ze od vok j tega, pa kitajski komunisti še
------u-----
Slovenska Koroška
Veselo oznanilo. — Iz Trsta je prišlo sporočilo, da je tiskar-
Uprava nacionalizirane imovine
v
skl stroj, ki so ga kupni amen- "—j	-	“	-	, T; tega, pa	^
ški katoliški Slovenci Družbi sv.|ne konvikt za pripadnike JA, vedno nis0 vrnili Angliji prija-Mohorja v Celovcu za njeno sto-1 ki študirajo na različnih šolah. tel-skega koraka. Kitajci pravi-letnico, srečno priromal v tam- Ta hotel, ki je bil še med v03- :j0, da Anglije čisto nič ne po-kajšnje pristanišče. V Celovcu no čist in dobro oskrbovan, je trebujej0 in vse, kar želijo, do-ave	— -	i upajo, da bodo mogli vsaj prvega začel pod novo upravo nacio-k^ izMoskve. Anglija nosi se-
V nedeljo 15. aprila se je vr- junjja pričeti s stavljenjem na, nalizirane imovine propadati. daj do kojen dolg nos. šila v tem zavodu proslava sto- novem stroju. Prostori so pri- Kako izgleda, pove “Ljudska Anglija je pričakovala, da bo-letnicc obstoja Bratovščine sv. pravljeni in z montažo novega' pravica,” Ljubljana, ko piše:	J do kitajski komunisti pozdravili
Cirila in Metoda, ki jo je usta- stroja ko mogoče takoj začeti, “Na vogalu Kolodvorske in La njen korak z odprtimi roka-novil Slovenec, lavantinski škof kakor hitro bo stroj prispel v Dalmatine ulice je velika, trd-|mk Mesto tega so Kitajci na-Anton M. Slomšek. Na prosla- Celovec. Prepričani smo, da je no m v lepem slogu zidana hi-jravnos^. SOVražni Angliji. Angle-vi so se zbrali številni prijate- te novice v enaki meri kakor ko- ša. Kdor je hodil zadnji 2 leti J gki p0Sianik v Peipingu more Iji Vzhoda. Glavni govornik je roški Slovenci vesela vsa slo- mimo nje, je moral ob dežev-lprjti. samo do pomožnega kitaj-bil jezuit p. Bayer. V lepem go-	venska katoliška ameriška skup-	nem vremenu paziti, da ga de-	skega	ministra kitajske vlade,
voru je pokazal na velik pomen Lost.	beli curki deževnice niso obli-	ki	pa	ne govori nič, ampak	sa-
slovanskega sveta in na veliko istočasno pa je Carinthia, ko-L od glave do pete. . . . Žlebovi mo posluša. Angleški konzuli škodo, ki jo je povzročil cer-	der je	morala Mohorjeva družba	na strehi so bili že tako razje-	p0	Kitajski niso priznam kot	m-
kveni razkol zahodnemu kot tu-	doslej	tiskati odn. koder še ve-	deni, da teče vsa deževnica na	ki	in	morajo stati v vrstah	za
di vzhodnemu svetu. Ponovna dno tiska svoje stvari, podražila hodnik ob hiši, precej pa jeHiviia kot drugi. In ce kamri združitev obeh cerkva bi bila slovenski tisk za celih 33%. Ka- prodira ob žlebovih tudi v zi-|0d teh potuje domov, ne sme izredne važnosti za vse krščan- kor je videti, je prav v zadnjem dovje. Škoda je bila od deževja
_ *1 i..- I	_	-• v • i	n ir 1  v Z _
Drugo zaupšnico je dobila Anglija v Hong Kongu. Do januarja je šel ves dovoz in izvoz za Srednjo Kitajsko skozi Hong Kong. Zdaj trguje Kitajska komaj 35 odstotkov skozi Hong Kong in trgovina se še vedno manjša. Več kot 300 železniških postaj v Srednji Kitajski sprejema tovorno blago, namenjenot za Rusijo. Pridelovalci čaja so; dobili ukaz, naj nehajo pridelovati zeleni čaj za Zapadno Evropo, ampak naj pridelujejo črni čaj za Rusijo in Vzhodno Evropo.
Vse to pomeni ekonomski bojkot Hong Kongu, za London pa! diplomatske zaušnice.
izredne važnosti za v&e	uor jg videu, je prav v zduujem uuvj...	jx, ™	^
stvo. Na proslavi je govoril tu- trenutku prišla odrešitev za M. večja. Ker ni bila več daleč ne- vse formalne zadeve takoj, ko sel di Slovenec dr. Matjaž Šaru- m_ Katoliški Slovenci v Ameri- varnost, da bo začela hiša do begunec prijavi, potem pa mu ga, salezijanec. V nazornih be- kj smo storili veliko kulturno de- besedno razpadati, so se na Pri; j komisija sama odredi eno ali sedali je opisal začetek in širje- j0 s svojim plemenitim darom, stojnem mestu vendarle zganili J drug0 sjU2bo. — Ameriški pod nje bratovščine med Slovenci in S tem pa še ni rečeno, da smo in sklenili to nacionalizirano hi- jetniki pa tudi farmarji se v drugimi narodi ter podal živ- Ue Vso svojo dolžnost, ki jo ima- šo popraviti. .	. Sedaj so začeli zadnjjb[ mesecih obračajo na-
lienjepis škofa Slomška. Spo- mo do bratov in sester v Koro- delavci postavljati stavbni oder. j ravnost na komisijo m ponujajo red ;e bil poživljen z nekateri- taju, opravili. Dolžni smo, da . . . Majejo z glavo in se ne mo-1 garancije, da bi le dobili delav-mi pevskimi točkami. Zborova- jih še naprej moralno in mate- rejo načuditi, da je prišlo tako cej kj jih potrebujejo. Posebna nja se je udeležilo Sreč cerkve- Lialno podpiramo!	daleč. Povedo, da bi bili stro- kamisija zaslišuje in preiskuša
nih dostojanstvenikov, papež jel Slikarska razstava v Celoucu. ški za popravilo malenkostni, gpOSObnosti prosilcev in sprav-poslal svojega zastopnika, ki je — Binkošti bo v Celovcu slo- ko bi hišo popravili pred 2 le-hja v sklad ponudbe s prošnjami, prebral posebno pismo sv. oče- ven_ siikarska razstava. Znani torna ali vsaj pred letom dni,
Kogar Bog ljubi, ga tepe
ta za to priliko.	I slovenski etnograf dr. Rajko Lo-
Č. g. zlatomašnik Anton Mer- žar je v slovenskem župniku De-kun se bo gotovo veselil, ko bo bulu na Dravi odkril slikarja z bral, kako se širi cirilmetodij- akvareli, kj jih lahko povsod ska misel med narodi. Slovenci pokažemo.
smo pa lahko ponosni, da je te Dvoletnica “Našega tednika,” misel sprožil in uresničil naš ro- kujturno-političnega tednika, ki jak.	ga izdaja Narodni svet koroških
Slovencev. Meseca septembra ob priliki dvoletnice “Našega tednika” nameravajo v Celovcu izdati slavnostno številko, ki ba Cleveland, O. — Pred nekaj posvečena 100-letnici Družbe sv. meseci je umrl p. Marcel Marin- Mohorja. Radi bi, da bi se v ti-šek OEM. Kratko, pa plodovito sti številki oglasili vsi Slovenci je bilo njegovo delo v vinogradu (s pozdravi, literarnimi, zgodo-Gospodovem. V starosti 45 let vinskimi in drugimi prispevki), ga je Gospod žetve poklical k se- Upajmo, da ameriški katoliški bi.	Slovenci ne bomo tega prezrli.
Pokojnikova mati Antonija Kaj sodi Švicar o slovenskem (Marinšek) Kness je prišla še jeziku? — Visoko na Svinji pla-pred prvo svetovno vojno preko nini na Golovici je župnikova! morja. S prvim možem pokoj- dolga leta župnik Mynder, pa nim Marinškom je imela pet rodu Švicar. Mnogo zaslug si je Mrok, katerih eden je našel smrt pridobil za Golovico in občina leta 1908, ko je pogorela Memo- ga je izvolila za častnega obča-rial School. Štiri leta kasneje se na. Nekaj časa je so-oskrboval je za vedno poslovil tudi g. Ma- sosedno župnijo Krčanje. Kot
rinšek. Nekaj let po smrti prvega moža se je Mrs. Antonija poročila z Johnom Knessom. Ta zakon je blagoslovil Gospod s tremi otrogi. Helena je stopila že pred več leti v samostan in živi sedaj v Lemontu kot sestra Rafaela. Julija se je izšolala in je sedaj učiteljica na višji kat. šoli.
Leta 1944 je družino zadela nesreča, oče se je na poti v cerkev zgrudil in izdihnil svojo dušo. Tri tedne kasneje je nepričakovano umrl mož hčerke Julije. Ni še minila prva žalost, ko se je spet oglasila smrt in vzela hčerko Mary, poročeno Lowiss, mater šestih otrok.
Pred nekaj meseci je pa poklical Bog k sebi naj dražjega p. Marcela.
Težko je razumeti pota božje
Na meji sta se srečala
sedaj bo pa treba šteti za popravilo nekaj stotisočakov. ... Ob
žlebovih zid razpada, celi kosi j ^ ■ lovanski _ jtahjan-zidu odpadajo. Zidarji i P0- gk- mejj sta se srečala polž ih vedo, da ta hiša ni edina, ki J6 Ig p0iž jo je ubiral iz Jugosla-nujno portebna popravila. Tak- v j ^ u§ pa iz Italije v šnih ali še slabših hiš je v na-
šem mestu še vec----Neki star -	pa vpraša uš polža; “Kam pa,
benik je rekel, da bi potrebova-	očka polž? pa še hišicb
najmanj 200,000 kg Plocevine’ imate s seboj.” “Eh, kam. V Rače bi hoteli zamenjati ah vsaj ^ grem 0dkar je pri nas Ti-zakrpati vse razjedene žlebove. | tQ gospodar; je že toliko hiš podržavil, da se bojim, da ne bi se-
Podaljšanje zakona o	^
“Kam pa ti, tetka us? vpra-
Evropski kolonisti imajo tež-koče vsepovsod. V Indo-Kini je vojna. Francozi se bojujejo; proti komunističnim upornikom. Pa je dosti protikomunistov, ki so tudi proti Francozom. Domačini naganjajo Zed. države, naj pomagajo z orožjem domačinom in ne Francozom.
V	Indoneziji domačini navdušeno ploskajo govornikom, ki hujskajo proti Franciji. Povsod,, kjer so francoske kolonije, se dvigajo domačini in zahtevajo! neodvisnost. .
V	Maroku, v Severni Afriki, so tudi težkoče. Ako bo vojna! z Rusijo, bo imela Francija dovolj opravka doma in Severna Afriko bodo branile Zed. države, kakor je bilo ta v 2. svetovni vojni. Amerika že zdaj gradi baze v Maroku. Na videz je v Maroku vs.e rožnato, toda na-tihoma vre med domačini. V 38 letih, kar Francija kontrolira provinco, je deželo modernizirala. Ampak domačini ne marajo1 francoskega jarma, naj bo še tako lahek.
Nekateri Francozi dolžijo A-merikance, da hujskajo Maročane, naj se upro in zahtevajo samostojnost. Rusija pa hujska) malo krdelo komunistov, naj, začno z nemiri.
beguncih
DP komisija želi, da bi Koi> I ^cgnnj^-jo, ^ moraš bežati?”
O seveda, pa še kako. Nikjer
gr:; podalj’ial TeijaL ^nL I	da ^ beŽati?”
po katerem prihajajo DP v Zdru- nimam obstanka, zato sem se na-
Švicar g. župnik obvlada vse tri glavne švicarske jezike (nem francoski in laški), poleg tega pa še angleški. Na Golovici se je učil tudi slovenščine, človek, ki zna toliko jezikov, je gotovo usposobljen izreči pravično sodbo o lepoti znanih mu jezikov. In kako sodi g. Mynder o slovenskem eziku?
G. Mynder pravi, da je slovenski jezik zelo lep. Pravi, da se mu zdi slovenski jezik tako mehak, tako sladak. Slovenski jezik da je zaradi obilice samoglasnikov prav posebno primeren za petje. Pravi, da je lepota!
žene države, do 31. decembra t. .1
Kongresnik Francis E. Walter iz Pensilvanije je stavil tozadevni predlog v Kongresu. Pravni odbor poslanske zbornice je predlog sprejel. Predsednik DP komisije John W. Gibson sodi, da bo vsaj 40,000 beguncev, ki bi lahko prišli v USA, ostalo onstran morja, če bo veljavnost DP zakona ugasnila že 30. juni-ja t. 1.
Kljub vsem nepredvidenim oviram, ki so se pojavile v zadnjem letu, je predsednik prepričan, da bo komisija mogla izvršiti svojo nalogo do kraja tega leta. Posebno velike težave je1 imela komisija pri izdajanju viz beguncem iz Slovenskega Primorja. Zadevne določbe so bile precej nejasne, tako da se je dejansko delo začelo komaj pred nekaj tedni.
V celotnem postopku vselje-
jezika odvisna od množine vo-1 vanja beguncev v USA so nastopile v zadnjih mesecih precejšnje spremembe. Preje se noben,
menila v Jugoslavijo. Odkar je Tito tam in njegova slavna komunistično - socialistična vlada izvaja petletni plan, so vsi ljudje brez glavnikov. Zato upam da bom našla na njihovih gla vah mirno in varno zavetje.”
kalov ali samoglasnikov in slovenski jezik da ima toliko vo-
kalov ali samoglasnikov. Zato begunec ni mogel prijaviti za
je sloven, jezik tako zvočen'vselitev v našo državo, če ni imel
(klangvoll).
Koliko jajac pridelajo na svetu?
Ameriško poljedelsko ministrstvo predvideva, da bo svetovna produkcija jajc prekosila letos za 5 odstotkov lansko produkcijo in za 33 odstotkov predvojno letno povprečje: Združene države bodo pridelale 59 milijard, Kanada 3 milijarde 900 milijonov, Francija 7 milijard 200 milijonov, Velika Britanija 5 milijard 750 milijonov, Italija 4 milijarde 650 milijonov, zahodna Nemčija 3 milijarde 600 milijonov, Danska 2 milijardi 112 milijonov jajc; pridelek ostalih držav pa je znatno manjši.
Na obeh straneh železnega zastora ima komunizem zelo malo prijateljev, kar je v veliko tolažbo Zapadni Evropi. Na Finskem so delavci glasovali z 2 proti 1 proti komunističnim‘vo-diteljem. Posledica bo, da se bodo delavske unije odpovedale komunistični obrtni zvezi.
V	Švici cene rastejo kot gob6 po dežju in komunisti so upali da bodo levičarske stranke zma' gale pri volitvah. Namesto tega so pa protikomunisti dosegli si' | jajno zmago pri okrajnih voli' : tvah.
V	Franciji vsa znamenja ka'! žejo, da bodo pri prihodnjih VO' litvah komunisti mnogo izgJ' bili. Vojna na Koreji jim b° vzela glasove. Po vsej Franciji gre en glas: komunisti so* krh‘ vseh nemirov, na Koreji in diJ god.
* * *
V	notranjosti ruskega imperij; ja je Kremelj v skrbeh-zastraA komunistov, ki so proti Moskvi Jugoslavija kaže, kako se izpla' ča komunistom biti proti MoS kvi. Ruski sateliti morajo daj3 ti Rusiji vse, kar imajo, Ju8° j slavij a pa dobi, kar hoče — 1 Amerike in Anglije.
V	Albaniji so se zedinili ne^ danji komunisti in antikomun1^ sti proti vladi in nadvladi kve. V Bolgariji so dobili sVy rilo komunisti, ki so na listi 2 ; čistko, naj se pridružijo geP' cem. V Romuniji vojaške
vince natančno preiščejo in prašajo, preden jim dajo oro: v roke.
Na Kitajskem izgleda kot
iŽj^
__O španskem pristanišču Vi- komunisti sami ne zaupali MT
go pripovedujejo, da je tlakova-J kvi. Voditelji strogo pazijo,
Takšna ie torei do-1 zagotovila, da ima preskrbljeno! gu	j- ------i----	v- -	"	• v;
^ Kap««- - V nedeljo feTomisi^TvzelTnjegovo pro! vladnll i, M so preval1 nlMh. An** sa^no taki. *
nmn^Hčne demokratične0 fronte ^razgovarj^FTposlovnlku moa.Ta jih L vdano prenašala!, 22. aprila je tukajšnja farna šnjo v postopek. Sedaj pa urede srebro.
j strogo vdani — Peipingu.
ii-oke domačih klavcev.
(tudi tega dogpdka. Nisi nam

/lMERi$k/i Domovi im/1
•J* HM- ER I €/% Ml— HO HM E
ssa
AM6RICAN IN SPIRIT FORSIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N6WSPAPGR
Slovenci in Slovenke v Kanadi!
Prispela je pošiljka “Koledarja Svobodne Slovenije”.— Dobite ali naročite ga pri gospodični Anici Dolenc. Stane $3. — Ker je število izvodov Mnenj eno, pohitite z naročilom, če hočete Koledar za gotovo dobiti!
Pri gdč. A. Dolenc dobite lahko tudi msgr. M. Škerbca “Rdečo zver pijano krvi” za ceno 40c.
Naj ne bo med novonase-Ijenci nikogar, ki ne bi imel teh dveh resnično zanimivih knjig!
srcih. Cerkveni pevski zbor j d šal, oziroma čital sem pa o Vas lepo prepeval velikonočne pe-JmnoS° v “Ameriški Domovini.’ smi, a tudi naše duše so vriskale Tudi “Božjo besedo’ čitam. Po-
v velikonočnem veselju. Velikonočno razpoloženje je še dvignila pridiga o vstajenju naših
šilja mi jo g. Jože Bogataj, katerega vsaj po imenu dobro poznate. Upam, da se boste tudi
teles, iz katere smo razvideli, da' mojega imena še spomnili, ker
čaka tudi nas na sodni dan podobno poveličanje, kakor ga jdj
sem Vam že pisal parkrat, toda, kot sem že omenil, minili sta od)
Jezus na Veliko noč dosegel, če tedaj že skoraj dve leti.”
Dopisi in drugo
Velika noč v Torontu
ža lani so Slovenci v Torontu rekli: Veliko noč smo obhajali tako kakor doma, samo vstajenja nismo imeli.
Tudi letošnja velika noč je bila približno tako kakor lansko leto, s tp razliko, da nas je letos še veliko več, nego nas je bilo lani.
Na veliki četrtek zvečer smo: imeli v cerkvi Karmelske Matere božje (Mount Carmel) molitveno uro, da smo se tako spominjali Jezusovega smrtnega boja na Oljski gori ter smo se, mu obenem zahvalili za zakrament sv. Rešnjega Telesa, ki ga je ta večer postavil kot spomin svojega trpljenja. Molili smoi molitveno uro slovenskih izseljencev, ki jo opravljamo tudi ob četrtkih pred prvim petkom.
Veliki petek je v Kanadi državno priznan praznik, ko delo1 počiva. Zato se nas je ta dan zbralo v Karmelski cerkvi prav lepo število, najmanj kakih 150. Molili smo sv. križev pot, nato sta sledila dva govora o Jezusovem trpljenju. K prvemu govoru, ki ga je imel naš dušni pastir. Rev. dr. Jakob Kolarič, smo-premišljevali četrto skrivnost žalostnega dela sv. rožnega venca: Ki je za nas težki križ nesel. Prve tri skrivnosti smo premišljevali že tretjo, četrto in peto postno nedeljo. Z globokim občutjem smo ta dan sledili svojemu dušnemu pastirju, ki nas je v duhu peljal za Jezusom poi njegovi križevi poti. Nato je stopil na prižnico g. misijonar Jožef Časi, ki je deset let prebil na Kitajskem, dokler ni bil prisiljen od tam se umakniti predv ^ komunističnim navalom. Gospod časi nam je razložil peto* skrivnost žalostnega dela sv. rožnega venca: Ki je za nas križan bil. Njegova beseda je šla vsem do srca. Saj je veliki petek dan, ko smo najbolj dostopni za premišljevanje Jezusovega trpljenja.
bomo na zemlji delali dobro.
Da bi tudi našim bolnikom prinesli vsaj droben žarek velikonočnega veselja, smo na cvetno nedeljo imeli zanje zbirko v cerkvi, ki jo že dve leti za Božič in Veliko noč .organizira Društvo naj sv. Imena Jezusovega. Poleg drugega društvo tudi s tem vrši veliko delo krščanske* ljubezni in tako uspešno pomaga pri dušnopastirskem delu med Slovenci v Torontu. Nabrali smo to pot 181 dolarjev in nekaj centov. Na vsakega bolnika je prišlo okroglo 18 dolarjev.
Res, lepo smo Slovenci v Torontu obhajali letošnjo Veliko noč. Vsi pa smo prepričani, da jo bomo drugo leto praznovali še lepše, če jo bomo obhajali že v svoji lastni cerkvi. Kaj pravite, ali bomcrto doživeli? Bomo, če bomo hoteli!	N.
Materinska proslava
Dekliška Marijina kongregacija v Torontu, priredi v nedeljo 6. maja ob 7:45 materinsko proslavo, v poljski dvorani sv. Kazimirja, Roncesvailes 156. Spored:
1.	Otroški prizorček — Vlak.
2.	Otroška deklamacija.
3.	Simbolična vaja.
4.	Recitacija.
5.	Otroški prizorček — Male mamice.
6.	Govor.
7.Igra : Ljubezen Marijinega otroka.
8. Slovenke rajajo.
Vsi prav vljudno vabljeni!
Dva, ki nas razumeta
Zanimanje za slovensko cerkev v Torontu postaja vedno večje, vedno bolj živo in volja, da jo dosežemo, je vedno odločnejša. Pri predsedniku cerkvenega odbora, g. Georgu Miheli-chu vsak dan poje telefon. Oglašajo se, Slovenci iz vseh delov Toronta in mu poročajo, da so našli poslopje ali zemljišče, ki bi bilo primerno za gradnjo slovenske cerkve. Cerkveni odbor ima veliko dela, da si te ponud-ogleda in jih dobro prouči, preden se za nakup odloči. Posvetuje se tudi s strokovnjaki, ki so med nami. To sta predvsem g. inž. Viktor Škof in stavbenik g. Frank Stoje. Do tega; threnutka se sicer še nismo odločili za nakup, ker bi radi dobili nekaj, kar bi nam v vsakem
notranje pripravljeni za češče-nje križa, ki je sledilo kot zadnja točka naših pobožnosti na ta veliki dan. Vsi po vrsti smo' pobožno poljubili Jezusove rane.
Na veliko soboto popoldne smo po starem slovenskem običaju imeli blagoslov velikonočnih jedil.
Naj lepše pa smo obhajali veli-
oziru ustrezalo. Toda, kakor re-Po teh dveh govorin sm° } 1 j čeno, naša misel napreduje. In
to je, kar hočemo danes povedati.
Pa ne le v Torontu samem, ampak tudi izven njega raste zanimanje za naše delo.
Slovenski dušni pastir v Torontu je pred kratkim prejel dve pismi, ki ju hočemo tukaj objaviti. Eno je prišlo iz Manitobe, konočno nedeljo. Hoteli smo z'drugo pa celo iz Južne Amerike.
Jezusom doživeti velikonočno/Obe pismi pričata, ua nas naši vstajenje, čeprav smo pred krat-'rojaki po širnem svetu popolno-kim imeli sv. misijon in je mi-'ma razumejo in so pripravljeni sijonska sveta spoved in sv. ob-'podpreti nas v našem pnzade-
hajilo veljalo tudi za velikonoč-jvaniu-no dolžnost, je vendar velikaij Prvo pismo je napisal g. Jan-j oglašajo v našem listu Ameii-večina slovenskih vernikov v ko Demšar iz Brandona v Mani- ški Domovini.” Sicer pa tudi Vi Torontu na velikonočno nedeljo! tobi, k;>er ^ uslužben.na želez-j tam na mrzlem severu najbrž še enkrat prejela sv. obhajilo, niči, pri C. P. R--u.
K obhajilni mizi nas je ta dan kole: pristopilo nad 300. Jezus, pre-j častiti gospod Kolarič!
“Veseli me, ko čitam, kako1 tudi v verskem oziru napredu jete tam doli v Torontu. Iz vseh teh poročil od tam pa lahko' vsak, in tako tudi jaz razvidim, kako je tam potrebna lastnai cerkev in dvorana tudi. Enako spada tudi stanovanje zraven za Vas kot župnika, to se razume, kar imate gotovo že tudi v načrtu, vsaj jaz bi tako mislil.”
“Po vsem tem, kar sem že na ta ali oni način zvedel od tam doli, sem se odločil, da Vam V ta namen za letošnjo Veliko noč pošljem vsaj nekaj, da bi bilo tudi od moje strani nekoliko po-vnagano, da bi se čimprej mogli postaviti na lastne noge, kar bo vsem v veliko korist in v veselje tudi. Biti v svojem je precej drugače, kot pa biti v tujem, posebno še, če ste enkrat tukaj, drugič tam. že za vernike je to; mučno, za dušnega pastirja pa seveda še neprimerno bolj. Jaz samo mislim tako, Vi morate pa vse to sami skušati.”
Za sedaj pošiljam $25.00 — po poštni nakaznici in upam, da boste do Velike noči še prejeli. Seveda se bo to le malo poznalo pri taki vsoti, kot Vam je potrebna, da bi postavljen cilj vsaj deloma dosegli. Ko bi bil tam, bi ne bil čakal tako dolgo s tem. Ker pa imam tukaj tudi v verskem oziru precej dobro preskrbljeno, pa manj pogrešam, čeprav mi bi bilo po slovensko neprimerno ljubše.”
“Na koncu pa Vam od srca želim veselo alelujo in Vas obenem lepo pozdravljam in .ostajam Vaš v Bogu vdani
Janko Demšar.” Hvala Vam, gospod Demšar, za Vaš dar, pa tudi za Vaše pismo. Posebno važhq stvari v njem smo podčrtali. Naj tudi drugi berejo, kar ste nam pisali. Sicer jih ni mnogo med Slovenci, ki bi drugače mislili kakor Vi, a nekaj jih je vendarle. Mogoče bodo ob branju Vaših vrstic tudi ti spremenili svoje mnenje in nas bodo podprli idejno, pa tudi gmotno. Če bi vsak Slovenec v Kanadi dal vsaj toliko kakor Vi, pa bi slovenska cerkev v Torontu kmalu stala. Popolnoma odobravamo vse, kar pišete, tudi glede stanovanja za dušnega pastirja. Tudi na to mislimo. A najprej mora imeti Bog svojo hišo, potem šele njegov nevredni služabnik.
Drugo pismo nam je poslal g. Ciril Bartol iz Venezuele v Južni Ameriki, ki ga naši rojaki gotovo poznajo iz spittalskega begunskega taborišča:
“Prečastiti gospod! — Tukaj Vam pošiljam svoj skromni prispevek za zidavo cerkve v Torontu. Kar neverjetna se mi je zdela spočetka ta Vaša velika in sveta zamisel. Bog blagoslovi to Vaše plemenito delo, da se Vam čimpreje uresniči in s tem še bolj razširi kraljestvo Kristusovo že tu na zemlji. Pošiljam pozdrave vsem Slovencem v Kanadi, posebno še našim bivšim Spittalčanom, o katerih vem le toliko, v kolikor se
pri nas v Venezueli je le malo Slovencev, pa še mi smo tako daleč drug od drugega, da se le redko kdaj snidemo.”
Sprejmite prav lepe pozdrave iz te naše južne metropole (Caracas) od Vašega morda nepoznanega rojaka iz bivšega spittalskega taborišča.
Ciril Bartol.”
Pismu je bil priložen ček za $10. — Hvala Vam, gospod Bartol, da ste se nas tudi Vi spomnili. Gotovo bo Vaš zgled vzpodbudil še druge Slovence v Venezueli in drugod po svetu, da bodo priskočili na pomoč svojim rojakom v Kanadi. Prav imate ko pravite, da je naša zamisel velika in sveta. Takšna zamisel pa je vredna, da se za njeno uresničenje žrtvujemo vsi. Žal, da se midva osebno ne poznava, ker nisem živel v spittalskem taborišču. A nič ne de. Vidim, da ste Slovenec, ki je tudi v tujini ohranil vero in idealizem. Bog Vas blagoslovi!
Menda mi ne boste zamerili, če poleg Vašega pisma sporočim rojakom v Kanadi tudi Vaš naslov: Ciril Bartol, Torres de la Radio Nacional. Calls La fila NO. 1. Caraccas, Venezuela, Sur Amerika.
Mimo smrti v svobodo
fNadaljevsvnje)
Spet sem se spomnil pesmi, ki smo jo peli pred odhodom iz Ljubljane:	“Nageljček, rožen-
kravt, rožmarin . . .” Po tej mi je takoj v duši zavzenela druga: “Tam na vrtni gredi raste rožmarin, le pridi ob slovesu, dobiš ga za spomin . . .’ Zdaj smo šli mimo tega cvetja, nismo ga utrgali, le duhovni spomin smo vzeli seboj, spomin, ki nam je čuval ideal slovenstva in nam obenem vžigal trpek utrip, da bomo žrtvovani za ta svetel ideal.
Nenadoma je nad nami zašu-mela bogato obložena češnja. Veter je zamajal njene upognjene veje, da so posamezne črnice padale na nas, kot bi dež rosil v soparen poletni dan. Mogoče kdo misli, da smo si tedaj zaželeli sočnega sadja. Ko bi bili svobodni in polni življenja, bi nam roka gotovo segla po
njem, tako pa zanj. Bilo nam je, kot da padajo na nas debele kaplje črne krvi ... še niže smo sklonili glave.
Na trgu pred sodnijo so nas ustavili. Iz zaporov so prignali trideset do štirideset uklenjenih
Lepo se je vila prašna cesta smela dati kruha, a verjamem, ob obronkih smrekovih in buko-'da si nam s svojim sočustvova-vih gozdov, ki so se včasih za) njem dala veliko več. Zasolzile nekaj sto metrov oddaljili, po-)so se nam oči, a smo kljub temu tem se pa spet približali cesti, dvignili glave in odločno stopili Partizani so začeli pešati. Tudi proti Sori.
nam so postajale noge brezčut- V Sori, kjer je že bilo maid ne, toda omagovali nismo. Kot več hiš na kupu, je bilo ozračje
slepi in gluhi za svet smo stopali drug za drugim. Tako je bilo na videz, a kaj smo čutili v nam ni bilo več:SV0Rb dušah! če bi mogli, bi jokali, da bi na cesto padale naše solze, ki bi v tej bolečini izjokane, morale biti grenke in mrzle, da bi jih sonce nikoli ne stopilo in izbrisalo s slovenske zemlje.
Vas za vasjo je ostajala za nami. ‘ Vedno teže nam je bilo bi slutili, da te
moških; to so bili domobranci, ki so ostali doma in so jih pozne-srcu, kot je polovili po domovih. Med nji-;kraie gledamo zadnjikrat. Kmet-mi'so bili tudi taki, ki so imeli'Je> ki 50 delali po polju, so ne-nad sabo le ta greh, da so bili i hali z delom in žalostno gledali protikomunisti. Priključili Sq za nami> dokler jim ta omahu-jih naši koloni. Zdaj smo izgle-ji0^ sprevod ni izginil v daljavi, dali še posebno zverinski, ker Marsikdo ie zadel motiko, vile smo imeli na sprednjem in zad-!aH grablje, kar je pač imel v ro-njem koncu zvezane “zločince.”| ki’ 113 ram° ter jo skrušen mah-Tu so nas ljudje spet opazili in;nd Pr°ti domu, kot bi hotel re-začeli postajati ob straneh. Pravih sai ni vredno več garati, da-malo je bilo takih, ki so tudi nes ženejo v ječo te, jutri smo zdaj vpili nad nami. Le nekaj | lehko že mi na vrsti. Skoro prismojenih babnic je bilo tako'Pred vsakim pragom so stali zavednih, da so mislite, da mo-diudie- Možaki so trezno morajo vselej, kadar vidijo koga,[trill naše koščene obraze, ženki mora pod stražo s komunisti,: ske Pa 50 zmajevale z glavami in kričati: “Smrt domobrancem!” jsi brisale solze. Vse tiho je os-Pognali so nas naprej. Otro- tajalo za nami. Že daleč smo ci in nekaj mladih nunčar se je bili, pa se ljudje še niso pre-vsulo za nami in kričalo. Tako maknili, ampak samo glave smo včasih otroci tekali za ciga-1 okrenili za nami. Nihče ni upal ko so gnali medveda skozi^ načeti tišine,' katero je prinesla vas. Da bomo kdaj tako poniža- ta strta vrsta fantov in mož, ki ni, nismo nikoli mislili. Tako1 smo bili že naprej obsojeni na nam je postalo hudo, da so se.smrt.
nam noge zapletale, komunisti' Tudi med nami je vladala tipa so nas priganjali vedno huje1 sina. Drsajoči koraki so se po-huje.	| grezali v prah, da niti teh ni bi-
Kmalu. smo stopili na podežel- j 1° čuti. ska tla, kjer se nam je srce spet j Sonce je še vedno žgalo
spet drugačno. 'Člani “Narodne milice”, ki se je tu ugnezdila, so pridrveli na prag in nas na vse grlo kleli. Tudi neki starec je z nasprotne strani ceste nekaj zagodrnjal skozi okno, pa najbrž samo zato, da so ga miličarji bolje zapisali in mu pustili v miru preživeti še teh par uric, ki so mu bile odmerjene.
(Dalje prihodnjič)
Kupujte Victory honde!
Molki dobijo delo
Paint Shop Helpers
Dnevni šift. Plača od ure.
Picker X-Ray Corp.
17325 Euclid Ave.
(86)
Pometač
za čiščenje v tovarni Dnevni šift. Plača od ure
Picker X-Ray Corp.
17325 Euclid Ave.
(86)
žalos^ in trpljenje, skratka — svoja življenja. . . Kako bi se ob
tako vroče želeli. Pa vendar nas ni razveselila, kajti tudi tu ni bilo več zdravega življenja kot nekdanje dni. Vse je bilo mirno in tiho, kot bi bilo zavito v velik mrtvaški pajčolan. Nikjer ni bilo videti veselih obrazov, nikjer slišati prešernega smeha otrok. Celo hiše in vasi so se mi zdele* zamišljene, kot bi še vedno žalostno gledale za onimi, ki so odšli v tujino, kot bi napeto prisluškovale smrtnemu kriku tistih, katere so z zvijačo vrnili v
Glasi se ta- nič ne veste o nas tu v tropskih džunglah živečih Slovencih. Edino naši Argentinci so bolj
— že
^agavec groba, greha in smr- skoro dve leti sta potekli, odkar, aktivni, pa to se razume, saj se ti, je bil to jutro tudi v našihjsem Vam zadnjič pisal, toda sli- je tja utrgal največji plaz. Tu
na
ogrelo. Znova smo začutili v se-1 vso moč, a nam tega ni bilo bi življenje, saj smo stopali po mar, čeprav smo bili spoteni od zemlji, za katero smo bili roje-,vročine in strahu, predvsem pa ni. Tu nas ni bilo treba več pri- od ponižanja. Preveč nas je bo-ganjati, ker nas je neka nevidna'lela misel, da tod grede zapušča-sila vlekla naprej, na kmete,"čarno najlepše spomine mlado-kjer bomo spet srečali ljudi, ki sti, vso radost in veselje, vso aodo tudi nas šteli med sebi enake.
Res smo opazili spremembo! tem brigali za nepomembne fi-med trgom in deželo, ki smo jo žične nevšečnosti!
V vasi Draga se je zgodilo nekaj tako odlega, da ne morem mimo, ne da bi se vsaj z nekaj besedami spomnil tega, četudi se spominjam s solzami spoštovanja v očeh. Že od daleč smo opazili na dvorišču samotne kmetije stati precej številno družino, ki je nepremično' strmela v bližajočo se kolono. Ena od deklet je stekla v hišo. Ko smo se vlekli mimo njih, je pritekla preko vrta s polno sejalnico narezanega kruha ter nam ga hotela razdeliti. Partizani, ki so to videli, so vsi naenkrat zavpili nad njo: “Prekleta. .. ! Tem zločincem ne boš dajala kruha, ker ga ne zaslužijo.” Tako so se izrazili tisti, ki se, imajo za najboljše. Nič zato, če so nas spet imenovali zločince, saj smo se tega imena tako navadili, da ga nismo več slišali, nikdar pa ne bom mogel pozabiti, koliko bolečino je občutilo tisto dekle, ki je za svojo dobroto, katero nam je hotelo izkazati, moralo požreti naj-gnusnejšo besedo, ki jo človeška usta sploh morejo spregovoriti. Toliko, da ji sejalnica ni padla iz rok. Obrnila se je in s povešenimi očmi odšla nazaj proti hiši. Napravila je le nekaj korakov, pri prvi jablani pa kruh položila na tla, se naslonila na
drevo in glasno jokala.-------Ne
žaluj, drago dekle, ki si mi nepoznano! Res si bilo od komunistov prekleto, od vsakega izmed nas pa si bilo stokrat blagoslovljeno s solzami in trpljenjem. S svojo dobroto, katero si nam bilo pripravljeno izkazati, še bolj pa z žalostjo, katero' ti je povzročila satanska beseda,! si marsikomu od nas za vselej ; vlila v srce spoštovanje do po-| štenega slovenskega dekleta. —| Nikdar v duhu ne pohitim po; tej žalostni poti od škofje Loke do Št. Vida, da bi se ne spomnil
Lep noj, mar ne? — Slika predstavlja plesalko Renito Kramer v pozi, ki je zelo podobna afriški ptici noju.
Zenske dobijo delo
Starejša ženska
Zanesljiva starejša ženska dobi stanovanje, da bi v zameno ob večerih pazila na dva otroka 9 in pol in 5 in pol let stara; nobenega dela. Za pojasnila pokličite ER 1-0659.	(89)
Za hišna dela
Ženska za hišna dela, dobi svojo sobo s kopalnico in druge ugodnosti; dva otroka. Dobra plača. Pokličite ED 1-3852.
(87)
M ALU OGLASI
Hiša naprodaj
Šest sobna “ColoniaJ.” hiša 9 zaprtim sončnim porčem in družinsko sobo, plinsko kurjavo, zimskimi okni in mrežami za na okna naprodaj na Grove-wood Ave. Pokličite KE 1-5597,
(88)
Hiša naprodaj
Naprodaj je 6 sobna hiša, 3 spalnice, vse udobnosti, lep vrt, sadno drevje. Nahaja se na E. 170 blizu Grovewood Ave. Za pojasnila se zglasite na 16603 Waterloo Rd. ali pokličite KE 1-2146.
Apr. 27, May 1, 4.)
Thomas Flower Shop
CVETLICE za vae prilik*
Šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki
15800 Waterloo Rd. - IV 1-3200
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rd.
Cleveland 10, Ohio
DEKLETA InTeNE
še je čas, da si izberete fino “Sterling” suknjo v tovarni. Sedaj jih dobite po posebno znižanih cenah. Samo pokličite me ali se oglasite, da vas peljem naravnost v tovarno.
Benno B. Leustig
1034 Addison Rd.
EN 1-3426
ZULICH
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZULICH,
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile In pohištvo.
IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD
Charles Dickens:
r
5
Velika pričakovanja

,
Skrbelo me je, ali ni morda kdo prav to noč na stopnicah bil na preži. Vprašal sem torej čuvaja, ko sem mu pri vratih dajal pijače za nagrado, ali ni morda spustil v hišo kakega človeka, ki je hodil ven večerjat; upal sem, da tako kaj izvem o skrivnostnem človeku na stopnišču. Seveda jih je spustil, tri osebe, vsakega v različnem času noči. Sden da stanuje v Fountain Court, druga dva pa v Lane, in sam je videl, da so odhajali domov. Edini človek, ki je tudi še stanoval v isti hiši ko jaz, pa je bil že več tednov na deželi in se ponoči gotovo ni vrnil, saj sva videla na njegovih vratih pečat, ko sva šla mimo.
“Noč je bila zelo grda, gospod, zato je prišlo v hišo tako malo ljudi,” je dejal čuvaj, ko mi je vračal kozarec. “Razen teh treh gospodov, ki sem jih omenil, se ne spominjam nikogar drugega, le ob enajstih je nekdo vprašal po vas.”
“Da, bil je moj stric,” sem zamrmral.
“Sta se dobila, gospod?”
“Kajpada sva se.”
“Tudi osebo, ki je prišla z njim?"
“Je bil kdo z njim?” sem ponovil.

V blag spomin
TRINAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE HČERKE IN SESTRE
Mildred Strumbly
ki je preminula v najlepši dekliški dobi dne 1. maja 1938
Draga hčerka, ti ljubljena, nepozabna sestra, trinajst let te že krije črna zemlja. Mi te nismo pozabili. V duhu med nami živiš. Počivaj mirno v rodni zemlji do svidenja na kraju večnega miru in blaženstva.
Žalujoči:
STARŠI, SESTRE, BRATJE So. Euclid, O., 1. maja 1951.
Protect Against VITAMIN DEFICIENCY With
oneTa|day
WLTIPIE VITAMIN CAPSULES
Bedi 0«*-A-0ay (brand) Multlpl* JVbaata Captui« fumi»H«i th« full 'bwk dally quantity of fWo vito-«iM who*« roquirotnents In human MirWoa bout boon ostabliihod.
You can't buy bottor vitamin* no what you pay for thorn. Ono AOay (brand) Multiple ■ VMaaria Copoulo« are guaranteed to bejhifl potency, a* «hown o«
i Make Owe A-Oay your Buy Word ! «* vttamim. Get them at your
r^JHUI ’ LABORATORreS, INC.
“Vsaj jaz sem tako sodil. Ko se je vaš stric ustavil in pri meni vprašal po vas, se je ustavil tudi ta človek, in ko je stric odšel 'po stopnicah, mu je sledil on.”
“Kakšen pa je bil?”
Čuvaj si ga ni posebej ogledoval. Podoben pa je bil delavcu, in kolikor se spominja, je imel pod temnim površnikom sivkasto obleko. Čuvaj torej ni vedel o tej osebi nič več ko jaz, ker pač ni imel nobenega razloga, kakor sem ga imel jaz, da bi bolj pazil.
Odslovil sem ga torej, ne da bi ga še kaj več izpraševal, ker bi sicer mogel kaj sumiti. Vendar pa sta me obe okolnosti skupaj vzeti zelo vznemirjali. Vsako zase bi si že mogel razlagati povsem nedolžno — tako na primer je bilo mogoče, da je pač kdo zašel po večerji v hišo in zaspal pred mojim stanovanjem, ne da bi ga bil čuvaj o-pazil, ko je vstopil — ali pa je moj obiskovalec pripeljal koga s seboj, da mu je pokazal pot. Če pa sem okolnosti združil, sta se mi zdeli na vso moč sumljivi, nezaupnost in strah sta mi v nekaj urah prodrla do kosti.
Zakuril sem na ognjišču, zagorelo je z neprijetnim bledim plamenom v tej zgodnji jutranji uri in spet sem zadremal ob ognju. Bilo mi je, kakor da sem tam dremal vso noč, ko so ure bile šest in sem se prebudil. Ker je bilo do zore še poldrugo uro, sem spet zadremal in se prebujal v skrbeh, kadar se mi je zdelo, da slišim klepetanje, ali kadar je veter v kaminu posebno močno zabučal, nazadnje pa sem globoko zaspal in me je na mah prebudi-da šele zora.
Vse doslej še nisem imel toliko moči, da bi mogel razmo-triti svoj položaj, in nič bolje ni bilo sedaj. Zadevi nisem mogel posvetiti dovolj pozornost. Bil sem zelo potrt in zbegan, a to mi je na nek čuuden način izčrpalo vse sile. Napraviti kak načrt za bodočnost, mi je bilo nič lažje ko napraviti slona. Odprl sem naoknice in pogledal na vlažno divje jutro svinčene barve; hodil sem iz sobe v sobo; drgetaj e sem se spet usedal nazaj k ognju in čakal postre-žnice — ves čas pa sem razmišljal, kakšno bedno bitje sem, pa sem si komaj mogel reči zakaj, ali kako dolgo že je tako, ali kakšen dan v tednu je danes, ali kdo sem.
Končno sta le prišli starka in njena nečakinja — ta zadnja s tako glavo, da si jo komaj ločil od njene prašne metle — in sta se zelo začudili, da sem že pokonci in imam zakurjeno. Brž sem jima povedal, da me je ponoči obiskal stric, ki pa zdaj še spi; naj torej pripravita zajtrk za dva. Nato sem se šel umivat in spet oblačit, ženski pa sta okoli mene prerivali pohištvo in prašili. Tako sem se torej v nekakšnem spanju ali kakor da me luna nosi spet znašel na stolu pri ognju in čakal nanj, kdaj pride k zajtrku.
Čez nekaj časa pa so se vrata le odprla in stopil je v sobo.Kar nisem se mogel privaditi, da bi ga gledal, in pri dnevni svetlobi se mi je zdel še grši.
“Niti tega ne vem, kako naj vas kličem,” sem mu dejal poti-hem, ko se je usedel k mizi. “Ljudem sem povedal, da ste moj stric.”
“Je kar prav tako, ljubi moj fant. Kliči me stric!”
“Na ladji ste si najbrže dali izmišljeno ime, ali ne?”
“Da, fant moj. Izbral sem si ime Provis.”
“Nameravate to ime pridržati?”
“Seveda, fant moj, vsa imena so enako dobra — razen če bi ti želel kako drugo.”
“Katero pa je vaše ime?” sem ga vprašal šepetaj e.
“Magwitch,” je tudi on zašepetal, “krstno ime pa Abel.”
“Za kakšen poklic so vas vz-
gojili?”
“Za potepuha, dragi fant.” Odgovoril je povsem resno in besedo izgovoril, kakor da označuje kak poklic.
“Ko ste sinoči prišli v Temple —” sem dejal in umolknil, ker sem še nehote vpraševal, ali je res moglo biti šele sinoči, ko pa se mi je zdelo že tako dolgo. “No, kaj je bilo, fant moj?” “Ko ste prišli skozi vrata v
hišo in vprašali čuvaja po me-j ni, ste imeli koga s seboj?”
“Jaz koga s seboj? Ne, ljubi fant.”
“Ali pa ste videli koga tam blizu?”	,5f hflpl
“Nisem kaj posebno pazil na to,” je dejal zamišljeno, “ker sem pač samo mislil, kako priti do tebe. Vendar pa se zdaj le spominjam, da je res nekdo prišel za menoj.”
1889
1951
JVaznanilo in JZah'Vata
Žalostnega in potrtega srca naznanjamo vse dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, prežalostno vest, da je nemila smrt vzela in naše srede našega dragega soproga in očeta
I * IS’	w
Louis fkovacic
ki je po dolgi! in mučni bolezni umrl ter nas zapustil in se preselil v večnost, dne 25. marca 1951, v starosti 62 let. Blagopokojni je bil doma iz vasi IJzmane, fara Rob na Dolenjskem.
Pogreb pokojnega se je vršil, dne 29. marca iz Joe Žele pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in po opravljeni sveti maši zadušnici je bil prepeljan na Kalvarijo pokopališče, kjer je bil položen k večnemu počitku.
Na tem mestu se želimo prav prisrčno zahvaliti Rev. Victor Tomcu za opravljeno pogrebno sveto mašo in druge cerkvene obrede. Enako hvala tudi Rev. Francis Baraga za asistenco, za spremstvo iz pogrebne kapele v cerkev in potem na pokopališče.
Naša iskrena zahvala naj bo vsem številnim prijateljem, ki so pokojnemu v zadnji pozdrav okrasili krsto s tako krasnimi venci, ter mu tako izkazali zadnjo čast.
Enako lepa hvala vsem, ki so darovali za svete maše, da se bodbi brale za mir in blag pokoj njegove duše.
Iskrena hvala vsem, ki so ga prišli kropit in se poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškem odru; kakor tudi vsem, ki so se udeležili sv. maše in pogreba, ter ga tako lepo spremili na njegovi zadnji poti do groba. Še posebna hvala nosilcem krste. Lepa hvala članom društva Lunder Adamič št. 28 SNPJ za izkazano mu zadnjo čast.
Lepa hvala sosedom, ki so nam bili v toliko pomoč in tolažbo v teltf žalostnih dneh. Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu brezplačno na razpolago.
Lepa hvala Jos.tŽele in Sinovi pogrebnemu zavodu za vso tako prijazno postrežbo in pomoč in tako lepo urejeni pogreb.
Ti, predragi nam nepozabni soprog in oče, končalo se je Tvoje zemeljsko trpljenje, ločil si se od nas in šel tja v večnost, kjer ni trpljenja ne nadlog. Mi ob Tvojem svežem grobu, Ti iskreno še želimo: telo Tvoje mirno v hladni zemlji na počiva, duša pa plačilo rajsko naj uživa.
Žalujoči ostali:
MARGARET KOVAČIČ, soproga;
LOUIS, sin;	MRS. ANN PALES, hči;
JOHN in KAREL, brata, in več sorodnikov.
Cleveland, Ohio, 1. maja 1951.
Na pohodu — Preiskušeni borci 24 divizije korakajo na obeh straneh korejske ceste, medtem ko je sredina prosta za avtomobilski promet in prevoz topništva.
“Vas v Londonu poznajo?” | “Ali pa so vas v Londonu ne-“Upam,_ da ne!” je dejal in se; koč poznali?” s kazalcem dregnil v vrat, takoj “Ne' preveč, posebno tisti zgoda mi je postalo kar vroče in raj ne. Delal sem največ po de-slabo.	želi.”
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči \\ Vam in Vašim Otrokom	((
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
!(
a
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 57. leto
Članstvo nad 43,000 Premoženje nad $8,200,000
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 126.94%
£* hoče* dobi® *eW m svojim drsnim, r.avuruj se »rt najbolj*!. »•-itent In nadsotvcntnJ oodpomi orffanixseiji.
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL
fejer ce labko savarujei n msurtolne. rasa« poikodbe. •naracije. Krati bolexnl In auemoeloaU.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške In ženske od 16. do S3, les*: otroke o* takoj po rojstva ta do IG. leta »od »®oje okrilje.
K. o. K. JEDNOTA ladaia nnlmodemejd« Trate certifikate sedanje dob« od »250.33 do £5.040.0«.
K. S. K. JEDNOTA ie prava mati vd*v in »tret. C« že ni*i «laa ali članica te moxodne in borate katolifike podporne orranizaclje, po-tradl ee in pristopi tako!
£a pojasnila o *avarovanja in sa vse drete podrobnosti te obrnit« m uradnike in eradniee krajevnih draMav K. S. JSL Jedaate. »li o* na:
GLAVNI URAD
351-353 No. Chicago St.
Joliet, UL
Prometno sredstvo v korejskem stilu — Thomas Flynn iz Brooklyna in Leo Novak iz St. Louisa, Mo., ki služita pri padalcih v Koreji, nakladata svojo “prtljago” na vola, po-, tem ko sta odskočila iz letala za bojno črto pri Munsanu. Upajmo, da jima je volič dobro služil.
-AND THE WORST IS YET TO COME
—in najhujse šele pride