= Ilaflsop 14.000. — Štafete pefla za celo leto eden goldinar. =■ Naročnina za c«Io lato K 8*—. — Posamezna Številka velja 8 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. Gena oznanil je za 1 stran K 32—, Vi strani K 16 —, V* strani K 8.—, '/» strani K *•—, »/„ strani K 8-—, »/» strani K 1-—. — Pri večkratnem omanilu je cena posebno znižana. — Za oznanila (Liberate) uredništvo in upravniStvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravniSlvo je v Ptuju v gledališkem poslopju. — Stajerc izhaja vsaki drugi petek., datiran z dnevom naslednje nedelje. ~ Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopiai se ne vračajo in se morajo najdalj« do pondeljka pred izdajo dotične številke vposhiti. Štev. 11. V Ptuju v nedeljo dne 31. maja 1903. IV. letnik. | Idite, učite vse narode . . . Kakor čitamo v dejanju apostolov, so bili, kadar fje bilo po Veliki noči preteklo petdeset dni, zbrani vsi apostoli skupaj na istem mestu. Pripoveduje se nam tam, kako je na nagloma nastal šum, „kakor prihajajočega silnega piša" in je napolnil vso hišo. [kjer so sedeli. sIn prikazali so se jim razdeljeni jeziki, kakor |gnji, in je sedel na njih slehernega! In biliso napolnjeni vsi s svetim Bnhom in so jeli govoriti v mnogote-bih jezikih, kakor jim je sveti Duh ■da I izgovarjati. Prebivali pa so v Jeruzalemu Hudje. bogaboječi možje, iz vsacega naroda, |a t e r i j e pod nebom!" Pripoveduje se tam nadalje, da so začeli apo-btoli govoriti različne jezike, tako, da jih je slišal [govoiiti „vsak po svojem jeziku". Velikanski čudež vsegamogočnega Boga, čudež plezanimivega splošnega pomena! Ljubezen tistega, ki je stvaril ta, sedaj najlepše cvetoči svet. ljubezen tistega, ki je stvari) nebo in Ijo. njegova ljubezen je bila vesoljna, ona je objela in objema še sedaj celo naravo, ona je plain- in plamti za v s e narode celega sveta! „ Id i te in učite vse narode . . .* tako je govoril ptus in bivstveno njemu enak sveti Duh je napol- apustole s svojo milostjo, dal jim je moč in lje jezikov, da bi stopili oni ali pa njih namest- I, njihovi nasledniki tje pred vsakega človeka, jpred vsaki narod, kolikor jih živi na tem svetu! i Njemu so bili vsi narodi, vsa ljudstva jednaka, pse je enako toplo in visoko plamtelo neskončno blago iu ljubezujivo srce največjega učitelja celega sveta, največjega ljubitelja Človeštva, našega Od resell i ka. Toraj vse narode, vsa ljudstva je hotel zjediniti sveti Duh. hotel jih je zjediniti pod zmagonosnim praporjem iste svete, večne — vere. In kaj zahteva to zjedinjenje od vseh ljudi? Zopet pravi veliki uČenik na drugem mestu: PLjubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil." To zjedinjenje toraj ni ničesar druzega hotelo, kakor medsebojno ljubezen vseh ljudi, medsebojno ljubezen vseh narodov! Toraj medsebojno ljubezen vseh narodov je zahteval Kristus in sv. Duh od celega človeštva, ljubezen pod ščitom ene in iste vere, in sicer zopet vere ljubezni. Razširjevanje te vere je naročil svojim apostolom, v ta smoter jim je poslal v pomoč svetega Duha, in sicer naj bi bilo to razširjanje za vse narode brez izjeme jednako, naj bi se toraj sirilu ljubezen med vse narode, naj bi se toraj ljubili vsi narodi med seboj, kakor jih je ljubil večni Odrešenik ! A kako se je izpolnila presveta želja največjega učenika sveta? Svojim domačinom. Judom, je hotel Kristus naj-prviČ prižgati luč svoje svete vere, med njimi je hotel prvič razširiti ogenj svoje ljubezni in glej, zato so kričali: „Proč ž njim, križaj ga!" Njegovo neskončno dobrosrčnost so mu povrnili z najbritkej-šimi mukami, njegovo blaženo ljubezen so teptali z nogami, a provzročitelja te ljubezni kaznovali so s smrtjo, in sicer s tako smrtjo, s katero so se kaznovali v tedajnem času najhujši razbojniki! In dalje! 2 — Njegovi apostoli in učenci so razširjevali po ukazu svojega mojstra to vero ljubezni po vesoljnem svetu, a tudi ta nebeška dobrota, to razširjevanje vesoljne ljubezni povrnilo se je čisto drugače, kakor bi se to bilo moralo zgoditi, tekli so celi potoki nedolžne krvi, a vendar se je razširila ta ljnbezen po celem svetu. Viharji človeške strasxi, burje človeške nestrpnosti so konečno vendar podlegli in dandanes je razširjena ta nebeška ljubezen svete Kristusove vere malone po naši celi zemlji, med vsemi narodi. Razširjena je, toda nikakor še ni napolnila src vseh ljudi teh narodov, nikakor še ni povzročila iste prave ljubezni, katero je Kristus želel. Kristjanski se zove dandanes ta ali drugi narod, a vendar preganja svoj sosečki rod do skrajnosti, sovraži ga, namesto da bi ga 1 j u b i 1, in kar je največ, nasledniki apostolov in učencev Kristusovih, kateri bi m^-»U biti zgolj ljubezen, kateri bi morali delovati proti temu sovraštvu, ti so žalibog dandanes večinoma povzročitelji, pospeševalci tega nemira, tega medsebojnega preganjanja, ti so toraj ravno nasprotno od tega, kar je Kristus od njih zahteval! Dokazov zato imamo dovolj! Ostanimo na primer na Spodnjem Štajerskem. „Jaz sem Nemec — ti si Slovenec!" Te besede že dandanes zadostujejo, da povzročijo strastno sovraštvo, da nakopičijo nezasluženo preganjanje posameznika, preganjanje, povzročeno samo iz različnosti jezika, kateri loči soseda od soseda. „Idite in učite vse narode" — a vendar izvira ravno pri nas, večinoma na slovenskem Spodnjem Štajerskem brezmiselno sovraštvo do naših sosedov do Nemcev, najbolj iz farovžev, toraj od nasled- Kmet, plug in oranje. Največji pesniki in umetniki vseh narodov so peli in izkazali priprostemu orodju, katero je takorekoč spreobrnilo celi svet svojo čast. To priprosto orodje, katero je uživalo ugled pri vseh teh možih, katero se Čisla pri vseh narodih je plug! Kdo ga je izmislil, kdo mu je dal današnjo postavo? Najmogočnejši cesar celega sveta, namreč kitajski, ima kot znamenje, kako čisla plug, napravljen dragoceni prstan, kateri ima podobo pluga. Vse čisla to orodje, ker je takorekoč znamenje tistega stana, kateri mora skrbeti za vse druge stanove, namreč kmeta. Žalibog se pa vendar pripeti, da se nekateri, ki so izšli iz kmetskega. toli spoštovanega slana, tega slana — posebno mladina včasih sramujejo. Ako je živel kmečki sin par let v kakem večjem mestu, ako se mu je posrečilo, da se je česar naučil, da si je kupil boljšo suknjo, potem se včasih pripeti, da pozabi na svojo rojstno vas, da pozabi na svoj stan, da se ga celo začne sramovati. Velikokrat se pripeti, da se posreči kakemu kmečkemu fantu, da si zasluži pri vojakih par zvezdic. Zato se čuti nekako zvišanega nad svojimi stanovskimi sobrali, nad krneli, in zato je tudi za kmečki stan' navadno izgubljen. Ha/ven tega še pa je mnogo takozvanih umikanih stanov, kateri kmečki stan morda celo zaničujejo! nikov učencev velikega mojstra, kateri je zahtev da bi se ljubili v s i narodi! Potem takem smelo trdimo, da duhovnik, ka hujska Slovenca proti Nemcu in narobe nikakor duhovnik ljubezni, nikakor ni naslednik Kristu temveč on je človek, kateri vas kmete vodi oči za nos, kateri vam pridiguje v nedeljo iz prižnj presvete verske resnice, kličoč Gospodove bes „Ljubite se med seboj!" A komaj je opravil služi božjo, komaj je odložil svoj blesteči mesni plašč, vi kliče kot strasten agitator: »Svoji k svojim, drug] soseČkega, nemškega naroda se nam je braniti, [j ganjati ga moramo, ker je nam nasproten." Da, to ni pravi duhovnik, to ni namestil Kristusovih učencev, na njega ni vplival nikdar prih svetega Duha, prihod, kateri je apostolom dal a moč in jih napolnil s čudežem, da bi širili ljuba med vsemi narodi! „Ako me kdo ljubi, bode moje besede spoinje in moj Oče ga bode ljubil in k njemu bodeva pii in pri njemu prebivala . . . Mir vam zapuščaj svoj mir vam dajem!", tako je govoril Kristus j) svojim vnebohodom. Ni nam toraj zapušča] bogas| ne časti, sploh ne telesnega blaga, temveč pripoi nam je najhladnejši, najdragocenejši čut naše i — mir! ■ Želel nam je mir med nami, ki smo ene in i narodnosti, želel pa je tudi, kakor smo nekako 1 teli s temi vrsticami dokazati, da bi v miru in slogi živeli z našimi sosedi, ki govorijo drugi jez Da bi zasvetila zarja tega, od Kristusa zalit v an e ga miru v srcih vseh naših kmetov sedaj prihodu sv. Duha, to vam vsem kot binkoštno rilce „Štajerc„ najiskrenejše želi!!! A vendar se bode kmalu vsak prepričal o velikansl| pomenu kmečkega stanu, vsak se bode prepričal o tem 1 ženem vplivu orodja, katero si je podvrglo svet, namreč pl Kitajski cesar vsako leto na dan poletne veselice pi za plug in gre za njim, da tako svojemu ljudstvu pokaže. k| Čisla kmetijski stan. Veliki cesar Jožef II. se je leta 17i>i) nekem polju pri Višani na Moravskem peljal. Kar nae ukaže kočijažu, naj bi vstavil konje. In blagi eesar, morda! večji častilec kmeta, je iz kočije izstopil in pomagal orati, ker je hotel s tem pokazati, kako spoštuje plug kmeta in njegovo najvažnejše delo, namreč oranje. Sploh je bilo to delo tega velikega cesarja samo po višjega njegovega dela, oranja v duševnem pomenu. Pomisliti pa nam je, da je ta cesar to storil n krnela, ki ni bil na taki stopinji, kakor je kmet dan temveč cesar Jožef je hotel počastiti kmeta, kateri je istem času še mnogo bolj zaničevan od drugih stanov, je to dandanes. Počastiti je hotel kmeta, toraj stan, ka tedaj, kakor tudi dandanes moral skrbeti za vso človi kateri je takorekoč temelj (fundament) vsake države. Pokazati je hotel stem, da je kmečko delo tudi jega vredno in da povzdigne tiste, kateri se peča ž njii Pokazal je stern, da se prilega orožje miru, plug tako cesarski roki, kakor meč vojske. Toraj kmet, hodi ponosen na tvoj stan in vedi, samo ta sme smatrati za človeka, kateri se je naučil plug in njegova mojstra — krnela! .Našim kmetom. (Dalje.) Pot k sreči je ista pot, katero so nam že v mladih letih vcepili v našo dušo naši predniki, namreč pot poštenosti, pot bogaboječnosti, dela in zmer-jnosti. Pošteno življenje v obitelji (familiji) je začetek in vrhunec vsake kulture, je biser neizmerne vred-jnosti. Nič na svetu ni lepšega in nič cenejšega, kakor čisto veselje v domači hiši med svojci, veselje, ki blaži srce, duh in Čut. Ne samo na deželi, temveč pač v vsakem do-|macem poklicu je vpliv gospodinje velikanskega po-jmena na vso družbinsko življenje. Ravno na deželi |se kaže to najbolj. Zastonj se trudi mož celi dan, zastonj išče in bega za srečo, zastonj za novim dobičkom, zastonj |sa novimi viri zaslužka, ako ima tako gospodinjo, (katera ni varčna, je ves ta trud bil popolnoma zastonj! | Med tem ko mora gospodar s težkim delom to pri-| služiti, kar je treba za življenje obitelji (familiji), je (dolžnost gospodinje, da ona to, kar je mož zaslužil, [varčno porabi, da pripravi prijazen dom vsem svojim. Pregovor pravi: „ Gospodinja lahko v predpasniku nese več iz hrama, kakor zamore gospodar z | vozom pripeljati domov!" Zopet drugi pregovor: ,, Gospodar podpira pri (lisi en vogel, gospodinja pa tri !a Marsikatera gospodinja misli, da je varčna, a v iRsnici pa je vse prej nego to, ker je njena varčnost | navadno na nepravem mestu. Kjer je gospodinja umazana in nima skrbi na Isnago, tam se možu ne bode nikdar dct '.lo. Radi [tega si išče mož> razvedrila kje drugod, navadno v Ikrčmi. Ako je primoran ostati doma, se mu to zdi Ijako hudo, on je radi tega čmeren. Gospodinja seje Iv takem slučaju navadno bolj čmerna, ker ne pozna | pravega vzroka, zakaj se mož „tako drži" in nemir je potov. Vedi vsaka gospodinja, da je toraj prva in naj-Ivečja od zahtev, katere so se ti naložile, čistost, snaga lin red! Ponos tvoje hiše naj bode gostoljubnost, I blagoslov tvoje hiše pobožnost in bogaboječnost, a Breča tvoje hiše pa zadovoljnost! Pošteni, pridni stariši so le tedaj srečni, ako se ■njihovim otrokom dobro godi oni v ta namen potrpijo, I ako je treba, muke in nadloge, samo, da bi se I njihovim otrokom boljše godilo. Kako je pač lepo, ako obdelujeta oče in mati Iv slogi s svojimi otroci domačijo. Stem so si posta-Kli temelj svoje bodoče sreče, svojega bodočega pre-Hoženja. Kmečka obitelj (familija) pač ima v prvi vrsti Inamen. da povzdigne in zboljša stanje cele občine, Bega ljudstva. Kmečki stan ni samo glavna podlaga za občni Blagor, za blagor in imetek celega naroda, temveč I h je pravi vir nreče vsega človeštva, on je jedro Be države. Kmečki stan daruje domovini najboljše, ■jmočnejše vojake in slavni Moltke, umrli največji vojskovodja nemškega cesarstva se je izrazil svoj caw o njem tako-le: „Ako kmečki stan propade, potem je kmalu, ne da bi le ena puška počila, zgubljena cela država, zgubljen cel narod!" Ako toraj hočete, da vam bodejo prospevale kmetije, morate najprvič skrbeti za dobre kmetice. Te podpirajo potem ne le domače blagostanje, pač pa tudi blagostanje celega naroda. Nikdar pa ne bode ne prvega in ne drugega podpirala taka deklica, katera gledi samo na lišp. Pridna gospodinja, tega imena ne zasluži tista, katera samo prav pridno dela od ranega jutra do poznega večera, temveč taka, katera še razven svoje delo opravlja in med tem misli, tako, da ima od dela, kolikor najbolj mogoče koristi. K temu ji bode največ pomagal razum, pomagala ji pa tudi bode dobro dovršena šola, pomagali njej bodejo gospodar-stveni nauki. Skoraj v vsakem našem listu imamo kaj važnega o gospodinjstvu. Verjamite nam, da nikakor ne bode škodovalo, ako jih bere tudi gospodinja. Prvič bode našla v njih marsikatero dobro zrno za sebe, drugič pa ni nikakor nevarno, ako ve gospodinja tudi to, kar prav za prav ne spada v njeno stroko, ker spada v delokrog gospodarja. Ako ima gospodinja tudi o tem kako znanje, potem bode tem ložje podpirala svojega moža pri delu. Pot k premoženju in k sreči toraj vodi ne le možko, temveč tudi žensko mladino skozi čolo in zatoraj so šole, v katerih se podučuje v gospodinjstvu, za naše kraje jako velike važnosti. Malone vsaki boljši kmet na deželi se je s časom naučil, bodi si tako ali tako še druzega deželnega jezika, namreč nemščine. Gospodinj pa bodeš jako malo našel, ki bi vsaj za silo razumele ta jezik. No, ako je sprevidel mož. kako važno je znanje druzega deželnega jezika, zakaj se ga potem ne učijo deklice v kmečkih šolah bolj pridno, kakor do sedaj. Žalibog živi dandanes mnogo deklic na deželi. katere nimajo kar nič pravega veselja do kmetijstva, ljubše jim je, da se klatijo po službah, po tovarnah (fabrikah) ali sploh v zidovju, kakor pa da bi delale na deželi v prekrasni naravi. Ako bi se bilo tako dekle prav odgojilo, potem bi imelo tudi gotovo več veselja do kmetijstva in bi bilo pozneje izvrstna gospodinja. Toraj kmetice, že vaše hčerke morate tako vzgojiti, da bodejo imele veselje k poljedelstvu, k kmetiji. S tem podukom morate prav rano začeti, tako, da se bode v mlada srca vsejalo seme ljubezni do domače hiše, do domače zemlje in do kmečkega stanu. Namesto, da jih pošiljate v klošterske šole, dajte jih v take šole, kjer se bodejo učile gospodinjstva. Ker pa se v teh šolah podačujejo predmeti večinoma povsod v nemškem jeziku, skrbite in zahtevajte, da se bodejo tudi vsaj deklice naučile toliko tega jezika, kolikor ga bodejo pri tem poduku rabile. S tem bodete imele za nje in za celo kmetijstvo več zaslug, kakor mislite. i — 4 Naprednjaki! Vse tiste, kateri so nam tako blagovoljno poslali podporo za uboge od požara ponesrečene prebivalce iz Slovenskega Gradca prav iz srca zahvaljujemo. Kdor se misli kaj darovati, naj takoj pošlje denar, saj je znano, da je hitra pomoč dvojna pomoč! Spodnje-štajerske novice. Cerkvene pristojbine. Stem opozarjamo na to za kmete jako koristno knjigo, v kateri je natanko razloženo, koliko se mora plačati za pogreb, za zvonenje in za drnga cerkvena opravila. Kdor se hoče obvarovati škode, naj si kupi to pre-potrcbno knjigo. Dohtar Brumen, naš prijatelj, je zastopal pred kratkim neko stranko iz Haloz, in je zgubil proces popolnoma. Radi tega je poslal svoji stranki račun in zahteval od nje 1400 kron, kot tožbene stroške in kot plačilo za zastopstvo. Stranka pa seveda toliko ni hotela plačati, zato je predložila račune ces. kr. sodniji,« da bi ta stroške odmerila. In glej, c. kr. sodnija dohtarju skoraj polovico stroškov ni dovolila, odbila je Brumenu 600 kron! »Svoji k svojim,41 kaj ne gospod dohtar Brumen? Naprednjaki so zmagali. Pri Sv. Jakobu v Slov. Gor. so zmagali pri volitvi v krajni Šolski svet dne 26. aprila naprednjaki. Čeprav so napenjali klerikalci vse žile, da bi si pridobili zmago, se jim vendar ni posrečilo. V odbor so zvoljeni vrli naprednjaki, Gregor Škof, Jakob Kramberger in Karol Ferk. Naprednjaki, zahtevajte odločno tudi poduk v drugem deželnem jeziku, toraj v nemškem. Potegujte se za nemško šolo, saj veste, da je klerikalci ne marajo, Čeprav vsi njihovi voditelji znajo prav dobro nemški. Cast vsem volilcem! Le tako naprej! Premog SO našli. Kakor se nam iz Ptujske Gore piše, so našli tam premog. Žila, katera je bila kakih 100 metrov globoko najdena, je 1 do 3 metre debela. Premog je, kar se tiče njegove kakovosti, prav izvrsten. Nevarna tatica. V Dornavi so prijeli jako nevarno tatico. Marija Geč, kočarica iz Dornave je pazila, kedaj so se kmetje podali po svojih opravkih na polje, ko je to opazila, je šla v njihove shrambe in je tam kradla vse, kar ji je prišlo v roke. Tatico so vlovili in sedaj je pod ključem. Rop. Dne 10. t. m. se je izročil c. kr. sodniji v Ptuju Franc Horvat, zidar iz Kozminc, ker je ob-dolžen, da je oropal neko Marijo Unterlehner. Požari. Dne 17. t. m. je nastal v Apačah pri sosedu posestnika Hrtiša veliki ogenj, od tega so se užgala poslopja imenovanega gospodarja in 60 popolnoma pogorela. Požarna hramba iz Cirkovec je bila takoj na mestu in je zabranila, da se ni zgodila še večja nesreča. Kakor se sliši, je razsajal ravno it večer tudi ogenj v Ternovcah in v Doleni. Poročilo ptujskega sejma. Na ptujski sejem d 20. t. m. seje prignalo 44 konjev, 445 glav goveje živii n 329 svinj. Prihodnji živinski sejem bode ^. junija t. 1. II! Dopisi. Iz Selnic Ob Dravi. Spoštovano uredništvo! T| mi selnički kmetje se moramo enkrat oglasiti »Štajercu". In sicer naj pridejo danes najprvič n šolske razmere na vrsto. Naša nova šola že več fer pol drugo leto stoji, a vendar Še nima nobenega pisa. Naši šolski očetje nočejo nemškega napisu, si venskega pa tudi ne. Naši učitelji se nemščine hu branijo, a vendar pa sami zmiraj nemški govorj Tudi se vedno izgovarjajo, češ da je slovenske otr jako težko v nemškem jeziku podučevati. To p: radi verjamemo, da je vse tisto, kar človek noče, pa kar dela s silo, za njega tudi prav težko. nas je navada, da se učitelj v šoli otroku, kateri začne učiti nemškega jezika in kateri je to ali besedo nemškega, toraj tujega mu jezika slabo govoril, smeje. Seveda se smejejo tudi drugi ot a to pa ugonobi otroku vsako veselje do uka. se naši otroci v naši šoli psovajo. V četrtem Kizre učitelj mnogokrat tako kriči, da je strah, a deco ima za „beštijeu. Oponaša jim stan in siromašt A vendar se pri nas za to in še za več takih stv nihče ne zmeni, ker ima nadučitelj naše šolske o vse pod svojo komando. Gospod nadučitelj, mi kme kateri moramo mnogo plačevati za šolo, zahtev odločno, da se bode naša deca nekaj koristnega učila in k temu gotovo spada v prvi vrsti jezik kate govori naš veliki sosedni narod. Več kmetov (Opomba uredništva: Dragi kmetje, učitelji ni nikake pravice, braniti se, od postave dovoljen nemškega poduka v ljudski šoli. Ako je vaš naduči proti temu poduka, potem ga je treba malo ost prijeti. Ali ne veste za naslov na okrajni šolski sv Ce tam ne najdete pomoči, potem se je treba obr na deželni šolski svet! Pri tem bodete našli go pomoč. Ako učitelj šolske otroke zmerja, ali se njih norčuje, se za tako neolikano postopanje na; tudi lahko pomoč. Kmetje, držite skupaj, skrbite to, da se bodejo vaši otroci naučili tudi drugi jezika, ker jim bode to enkrat v življenju jako ristilo. Kdor pa se upira tej vaši želji, temu pov da vi plačujete za vaše šole in da potem tudi i pravico, zahtevati, kako se mora postopati z v deco, o čem se mora podučevati in kak mora biti poduk. Vstrajno naprej vaši mladini v korist in vi bodete, da vam bode ona enkrat hvaležna!) Od Svetinj pri Ormožu. Ker so naš župnik Boh res tako natančni v izpolnovanju svojih dolžn kakor so se sami v „Našem Domu" pohvalili, di se celo v našem ^Štajercu" zagovarjali, jim i moramo pa par besed odgovoriti, drugače bodo res mislih, da so nam usta zaprli. Zato pa jim < — 5 — korimo, da je vse to res. kaj smo v našem listu sati. če ravno oni tajijo, kakor je pač njihova stara ivarla. 1. Tisti dan, ko so imeli možje iz Veličan, Irebrovnika in Litmerka krščanski nank, ste rekli, so še vas povsod radi imeli, samo tukaj vas na- idarao; tukaj so tako hudobni ljudje. 2. Pisali ste, služite vsako nedeljo in vsak praznik veČernice. mi tudi ne tajimo, pa to je čudno, da ste jih parkrat opravili v jutro po rani maši. No, če tudi velja, pa naj bo, saj potem tudi mi lahko tako »pravimo. Ce mladina, ki v jutro k masi ne utegne i, slobodno popoldan doma ostane, pa naj bo doma li drugokrat, saj je to vse eno, kakor je vam vse io. vcčernice popoldan ali v jutro. Zakaj pa je toliko freganja. če naši mladi ljudje k drugim cerkvam k ozn i maši hodijo, ko pa je doma nimajo in še |h ubogih večernic jim ne privoščite. 3. Da niste nikdar | Vogričevcih na gostuvanji bili in zato tudi niste H>gli reči. da imate samo enega farmana, je zopet Imo vaša navadna laž, s kakoršno se dajo kratko- Idni ljudje za nos voditi. Res, to ni bilo ravno v Btričevcih, pa v tisti občini je vendar bilo in je to vse eno, ali se kaj zgodi pri Svetinjah ali v palovski občini, ker so Svetinje v Mihalovcih, kakor Prnožlavci, kjer ste bili na gostuvanji in ste tiste jede izrekli združeni z Vogričevci. Natanko povedano, fto bilo na gostuvanji Antona Škrjanca. Ni se ženil (Svetinj v Prnožlavce? Seveda bodete pa to zopet jili, čeravno smo mi še tisti teden to zvedeli, kaj ;e tam modrega govorili. Radi bi vam še povedali pa si prihranimo za drugokrat, ker vemo, da ^Štajerca" . prebirate, saj je eden naročnik že Bel, da vas bo nagovoril, naj bi mu ga pomagali ter .. ker ve, da ga vi prej berete nego on. Tudi | vam svetovali, naj bi drugokrat vendar začeli z rljenjem podpisov pri tistih, ki so vam najbližji in g najbolj ljubijo, to je pri svoji kuharici Zefi, ker to zadnjič pozabili storiti, ko ste zverižili izjavo .Nas Dom" in jo potem razposlali po fari. Kar ■mi spišete, to vam kuharca že lahko potrdi in svoj it gor vdari, drugi pa itak potem zadnjo potrdijo. fvejo, da je ona za vami prva oseba v fari! Samo (i ne pravite o sramotilni pisavi, ker bomo vam [natanko dokazali, da „Stajerčeva" pisava ni bila »otilna, ampak so sramotilne za vaš stan in za tega poštenega človeka, vaša mnoga dejanja. Za vam povemo samo to, da se lastna hvala po valja in da tisti naj ne meče po drugih kamenja, [ri sam stanuje pod glažovnato streho. Iz Bizeljskega. Dragi ^Stajerc". V predzadnjem Uzanem mariborskem 'glasilu sem bil od dobro lanega dopisuna prav umazano za voljo Tebe, dragi fajeivu napaden. Ti grdi dopisnn in klerikalec od ;do glave, ali te ni sram, da tratiš lepe dneve s nmazano čečkarijo. Morda te to grize, ti privan- lec, da ima naš „Stajerctt toliko naročnikov na iljskem. „l'ihposoviu pa ginejo, kakor kafra. Kako [vendar upaš lagati, da ima »Fihpos" na Bizelj- desetkrat več naročnikov, kakor „Štajerc". Kje ti naročniki. Razven par „Fihposoviha devic in farških tercijalk itak nihče ne bere pri nas niti ne „Domatf, niti „Gospodarja". Kdo pa plačuje in naročuje „Fihposa* ? Farovž jim plačuje svoj farški list. Saj vemo radi česa. Ti dopisunček mene sedaj napadaš, ko sem od doma proč, seveda, ker se prej nisi upal s svojim surovim maslom pod klobukom na solnce, ker bi ti znal jaz prehitro stopiti na noge. Sicer še ni prepozno! Vam gospod učitelj tretjega razreda Bizeljske šole pa priporočam, da bi se tistih, ki največkrat Vaše časnike berejo, varovali. Ravno ti so Vaši največji sovražniki. Gospod veste, kakor pregovor pravi: „ Varuj se bika spredaj, konja od zadej, a klerikalca okol inokol!" — A ti dopisun pazi, da se drugič ne bodeš izdal za Bizeljskega »opazovalca", ker si prav za prav na Bizeljsko privandra-nec. Vam dragi moji somišljeniki pa kličem: »Razširjajte „Štajercaa proti jugu, a jaz ga hočem vstrafno proti severu, ker le „Stajerc" je list, kateri nas drami iz spanja, kateri nas vabi iz klerikalne neumnosti farovških podrepnikov!" A vedi dopisunček, da jaz nisem nobeden „Pustačeku, temveč jaz sem — Jože Priveršek, nekdaj napredni Bizeljanec, sedaj na Nemškem. Prikaži se ti tako s tvojim imenom, ako se upaš! Razne stvari. Župnik Murkovič in — krst. Pri Sv. Barbari v Halozah „pase duše" znani župnik Murkovič. Cez njega smo dobili več dopisov od njegovih faranov in sicer z jako zanimivimi podatki. Čakali smo dolgo, misleč, da si bode ta gospod vendarle enkrat spre-mislil svoje postopanje, a vse zastonj! Iz enega teh dopisov hočemo posneti to-le: „Bil sem pri pridigi, ljubi „Štajerc" in se jako čudil, kaj je prišlo Mur-koviču zopet na pamet. Zmislil si je novo dačo ali štibro. Ojstro je namreč že dvakrat zapovedal, da ne bode nobenega nezakonskega otroka drugače krstil in zapisal, dokler ne bode botra plačala pet goldinarjev kazni. Kdo je dovolil župniku, nalagati tako kazen? Ali ni nezakonski otrok tudi Človeško bitje? Ali je otrok temu kriv, da je moral priti na svet, ali je botra temu kriva? Ponesrečene siroto, katere porodijo nezakonske otroke, sedaj ne dobijo nikjer botre, seveda 5 goldinarjev je za kmečke razmere veliko denarja. Ne, Bog ne daj, da bi jaz zagovarjal nezakonsko ljubezen, toda jaz mislim, da bi dober krščanski nauk mnogo več koristil, kakor kazen v denarju. Proti meni je nekoč neki fant, ko sem ga opozarjal, da je nevarno ponoČevanje, vskliknil: „Kaj to, saj imam 10 goldinarjev, 5 dam botri za pot, .r> jih dobi fajmošter, kakor zahteva za krst, pa je dobro!" — Tako piše farman Sv. Barbare v Halozah. A še več! Pred par meseci je nosila neka kmetica iz barbarske fare nezakonskega otroka na krst. Ta kmetica je iz jako poštene hiše in se jo usmilila siromaškega otroka meneč, da mora ta nedolžni črviček vendarle biti tudi krščen, čeprav sta njegova mati in oče grešila proti cerkvenim' postavam. Ko je prišla v farovž, je župnik otroka krstil, a za- — e — pisal ga je po svoji lastni pomoti kot zakonskega. Pred kratkim se je pa zvedelo, da je bil otrok nezakonski in žnpnik je o tej pošteni gospodinji pri-digoval in rekel iz prižnice, da sicer noče njenega imena imenovati, toda govoril je tako, da je vsak vedel, na koga meri njegova govorica. Koj po maši je Šla gospodinja v farovž in je tam izjavila z Bbabico" vred, da ni hotela nezakonskega rojstva njej tnjega otroka prikriti. Župnik pa zarezi nad njo: „No, pa boš plačala 5 goldinarjev, ker je bil otrok, ki si ga prinesla na krst, nezakonski in daljnih 5 goldinarjev pa za novo kazen, ker nisi povedala, da si botra nezakonskega otroka! Kmetica ni imela denarja in je žalostna odišla iz farovža. Pred kratkim je bil sin te kmetice z neko kmečko hčerjo trikrat oklican in nihče se ni oglasil, da bi bil temu zakonu nasprotoval. Mladi ženih pride v farovž prosit župnika, da bi ga poročil. In župnik Murkovič? ,Ne, jaz te prej ne poročim, dokler ne dobim od tvoje matere 10 goldinarjev, 5 goldinarjev za kazen, ker je prinesla nezakonskega otroka kot botra na krst, 5 goldinarjev pa, ker mi ni povedala odločno, daje bil otrok nezakonski!" — To se pravi, ženin, čeprav si ti popolnoma pri celi stvari nedolžen, čeprav mati ni ničesar zakrivila, vloži 10 goldinarjev kazni v župnikov žep, drugače ti ne podeli zakramenta svetega zakona. — In fca pošten ženin, iz poštene kmečke hiše je moral to „k a z e n" zares plačati, ker bi ga drugače Murko vič ne bil zaročil. Plačal je seveda celo svoto 10 gld. (pred pričami!), ker se je bal, da gane bi župnik pred vsemi gosti, katere je povabil, — osramotil. Zopet smo zvedeli, da je Murkovič odločno zaukazal, da mora prinesti nezakonska mati svojega otroka .sama na krst. To se je tudi zgodilo. Taka sirota, katera že ima itak dovolj trpeti od svojih domačinov, toraj mora vstati iz svoje postelje in iti z otrokom v farovž. Ali to ni jako nevarno? Vstati pa mora seveda že par dni po porodu. Prišedša v farovž, mora pustiti otroka tam — tako se je zgodilo zadnjič — in mora iti zopet par ur daleč po botro. Toda ljubeznivi župnik Murkovič jej vendar dovoli, da ji ni treba iti po botro, temveč da si lahko vzame za botro — farovžko deklo. Priobčili smo to in opustimo o tem vsako opazko, da pa bode o krstu in ljudskem denarju dobil Murkovič v kratkem drugi pojm, zato bodemo skrbeli po drugem potu! Moravski vrh pri Mali nedelji. Anton Š t u -pica, trgovec in gostilničar v Moravskem vrhu pri Mali Nedelji, tako se je podpisal v „celjski klerikalni žabi" ta „vrl" Slovenec pod dopisom, kateri je poln napadov našega lista in poln izvan rednega sovražtva do ptajskih obče spoštovanih trgovcev. Seveda napada tudi ta vrli gospod Štupica našega dopisnika iz Male Nedelje. On piše: „Sploh pa ljudje takozvanega grofa Szaparija tukaj vobČe poznajo kot Človeka, ki ni bil in ne bo nikdar mogel izpodkopavati poštenim ljudem poštenega imena, pa tudi „Štajerctt, ko bi bil le ko- ličkaj pošten list, bi se zahvalil za take dopisnike! samo ngliha vkup štriha". Na tako pisarjenje ne bodemo zgubili ne ene bej sede za obrambo, ker smo prepričani, da vedo pi vsi spodnještajerski kmetje, ali je to resnica, ali m Pokazati pa hočemo našim cenjenim bralcem, na ki teri strani je iskati poštenosti. Imenovani Stopica pred leti začel svojo trgovino. Nesreča pa je hote da je bil zabredel, tako, da mu je bilo treba nap vedati konkurs. Dolgov je imel več, kakor premoj ženja, a te dolge je bil večinoma nakopičil pri isti gospodih, katere sedaj nazivlja z imenom „nemčurji* Ko mu je šla huda, je ta gospod Štupica letal enega do druzega teh gospodov, da bi se z njimi p ravnal in ti gospodje so mu popustili mnogo in mnog od dolgov, ter mu privolili, da sme plačati samo ne tere procente od dolga, Češ, siromak, zadela ga nesreča, katera danes ali jutri lahko zadene ta tega ali druzega trgovca. Tako se je po milosrčnos rešil Štupica iz svoje zadrege in o b 1 j u b i 1 j tem gospodom in dal svojo častno b sedo, da bode po otvoritvi svoje nov trgovine zopet kupoval, pri teh gosi podih, da bode potem s tem vsaj nek lik o popuščenega dolga zopet povrnil. Št pica pa piše: »Ravno taka laž je pa tudi, ker mi predB^ civa, (namreč dopisnik), da bi jaz vžival kak kredi kajti jaz kupujem blago proti gotovemu plačilu je moje posestvo in imetje brez vsakih bremen ako pa sem kredit nekdaj vžival, sem ga pa tu moral pošteno plačati, in me danes toraj ne na> dete v nikakšnih knjigah zapisanega." Seveda ne zapisanega, ker se ti je dolg pop stil, ker se ti je dolg daroval (šenkal)! To pop ščanje pa, to darovanje je Štupica, angeljsko či poštenjak sedaj lepo poplačal z imenovanim dopiso Gospod Štupica, ko se ti je tako pomagalo, si p zabil, čeprav si dal tvojo častno besed da bodeš zopet s nakupovanjem povit nil vsaj nekaj popuščenega dolga tiste, kateri so te podpirali, zdaj jih bla in osramuješ v javnem časopisu. Kdo je pošte „Štajerc", njegov dopisnik ali pa Anton Štupi trgovec in gostilnilničar v Moravskem vrhu pri M Nedelji? Kmetje, razsodite sami! Spodnještajerski kmečki poslanci. Ko se je zadnl stavil predlog v zbornici, da bi se dala podpora ( romakom v Šlovenjemgradcu, katere je zadela vsi velikega požara taka grozna nesreča, glasovali so \ (izvzemši enega) zastopniki kmetov na Spodnjem Št jarskem proti tej podpori. Edini R o b i č je bil podporo! To so vrli Slovenci, saj nam je znano. je zadela ta nesreča tudi dovolj ljudi slovensko km Kaj ne, »svoji k svojim?" Nasprotno pa darujejo v nemška društva brez izjeme, koliko jim je najb mogoče za te reveže, vsi nemški poslanci so glasov za podporo! Klerikalec pač svojemu bližnjemu n pomagati, ako ga je zadela nesreča, naj si bode bližnji te ali druge narodnosti. Seveda, ako b jMo zahteval za farške kuharice penzijon, potem bi m spodnještajerski klerikalci kričali: „Le, dajmo, le dajmo za Bprijateljice" naših črnih — volinih [agentov !a Pobiranje med kmeti. Duhovniki vsako leto pobirajo [med kmeti različne pridelke, a vendar dobijo dovolj [plačila /a svoje malo delo od države in je zbirca že [skoraj povsodi spreračunjena v denarje. Konjedercom rom) pa, kateri imajo težavno in gotovo neljubo jdelo. se zbiranje krme i. t. d. zabranjuje. Kmet, daj [raje imenovanim, kakor pa farju! Dohtorji in duhovniki- Neki prijatelj našega lista [nam piše med drugim to-le: „Že več let imam opra-riti z dohtarji in farji, zatoraj jih vse prav dobro poznam in tudi imam najbrž pravo sodbo o njih. [Tudi med tema dvema stanovoma se najdejo po-Bnjaki od pet do glave, tudi med njimi so zares najti gospodje, kateri nas kmete ljubijo. Tako imamo [ni prav pridnega gospoda župnika, kateri že živi nad 30 let med nami. On nam je, da se tako izrazim, tiekak oče! Vsaki čas ima dober svet ali dober nauk za nas. Ljubeznivega starčeka vsi ljubimo, a on nam nr goreče povrača našo ljubezen. Nekoč sem imel Bdi z nekim dohtarjem opraviti, i njega sem spoznal lot blagega moža. Bil je ta dohtar — sicer Nemec I-za mene Slovenca prav izvrsten zagovornik in mi t kaj mnogo za to računil. Moral sem nekaj Bati, a dal sem rad, ker mi je bilo poinagano. To ■pišem, dragi „Stajerc": kot tvoj prijatelj in na-mlnjak. J. P." (Opomba uredništva: Drugi J. P. pri-Kili smo Vaše pismo, ker se nam tako nekako zdi, Ka nas niste prav razumeli. To pa smo storili tem ■ji, ker hočemo zabraniti, da bi se to zgodilo še pogodi Vedite, da mi nismo bili nikdar proti pra-lemn dušnemu pastirju, toraj proti takemu, kakor i i omenite. Nikdar tudi nismo bili proti p o-| emu stanu „dohtarjev" sploh. Ako pa bičamo m in tam izrazke teh stanov, ako krtačimo brez-^Hjne farje, ako udrihamo po takih Bdohtarjiha, Bi zares kmeta samo gulijo, potem je to storjeno luno kmetu v prid! Mislimo, da ste nas razumeli? ■ Bogom!) Našim cenjenim odjemalcem! Vse tiste, ki še pajo plačati zaostanek, uljudno prosimo, da nam fcljejo dolžno nam svoto, ker bi jim drugače morali piljatev lista ustaviti. Toda brez zamere! Z Bogom! Zunanje novice. I Revolucija na Hrvaškem. Plameni silnega upora h Hrvatskem švigajo vedno višje in višje. Ječe, iz- ■mno stanje, nagli sod, vislice obešena trupla in s Rjo nasitena zemlja, to so izrazi madžarske pra- Bnosti. madžarske kulture, sezidane v dolgih sto- ttjih. Dobro je, da nastopa ta madžarska kultura Kdo sedaj v časih pogodbenih razprav, v časih, ko H zanima naša zunajna politika za zmešnjave na banu. Na tisoče ljudi že tiči po ječah in še ni fcec aretovanja. V Zagrebu že ni hiše, iz katere bi ■ bil kdo v ječi. In vedno še letajo banovi (ban je na Hrvaškem cesarjev namestnih [deželni predsednik]) biriči po noči in po dnevi po hišah in vlačijo največkrat popolnoma nedolžne ljudi v zapor. Banovi ljudje bi radi narodovo nevoljo odvrnili od bana in jo osvedočili nad Madjare. V ta namen hodijo med Hrvate in govorijo, da ban ni ničesar kriv, samo Madjari so krivi in da bi bilo treba nad Madjare udariti. Tako mislijo, da se jim bode posrečilo madjarski narod proti Hrvatom dvigniti in rešiti bana. PIrvatje seveda pa si nočejo na te limanice vsesti. V Zagrebu stanujoči Madjari imajo svoj naroden dom na Zrinjskem trgn, a tam ni bila ne ena šipa razbita. V hrvatskem Primorju so se zopet vršili veliki nemiri, tako v Karlobagu, v Dragi, kje so ljudje že začeli razdirjati železniško progo in jih je moralo vojaštvo razgnati — v Hreljinu in v Zlohinu, kjer je tudi moralo priti vojaštvo na pomoč, ker je narod razdiral železniško progo. V Spletu je velika množica Hrvatov zahtevala, da se mora s parnika nZagreb" odstraniti madjarska zastava. Neki potnik je, zastavo snel in jo vrgel med množico, ki jo je raztrgala. Iz Dubrovnika so škof, razne korporacije in ženstvo brzojavno prosili cesarja, naj odredi kar treba, da nastanejo na Hrvatskem druge razmere. V Zagrebu so včeraj teden ljudje madjarskega poslanca dohtarja To-masicha na cesti opljuvali. Vse te nemire je zakrivil ban Khuen Hedervary, a bili so že davno v ljudstvu zreli za izbruh, ker izvirajo iz glada in političnega zatiranja Hrvatov. Ogri so pač brezsrčni napram vsem drugim narodom. Tudi Nemci, ki žive med Ogri imajo od njih mnogo trpeti. Tako je bilo v prejšnem tednu v Križovacu ustreljenih čez 40 kmetov. Več jih je bilo obešenih. Bog daj, da bi vladal na Hrvatskem zopet mir, Bog daj, da bi se stališče ubogim kmetom in teptanemu ljudstvu zbolj&alo! Nadškof Kohn. Olumučki nadškof Kohn, je pač imel čast citati svoje ime v skoraj vseh avstrijskih časopisih. Seveda v klerikalnih ne, ker ti ne smejo resnice pisati. Sicer ta katoliški nadškof ni vreden, da bi se bavili na dalje ž njim, a vendar hočemo, da bodejo bralci „Štajerca" tudi o njem kaj zvedeli, njemu posvetiti par vrstic. Kdo je ta nadškof? Kohn je nadškof, kateri ima na leto več sto tisoč kron dohodka, on je tisti nadškof, kateri ima posestvo, ki je na miljone vredno, on pa je tudi tisti nadškof, ki je pred kratkim par siromakov, kateri so v njegovem gozdu pobirali suhe veje, ki niso imele morda vse vkup niti par krajcarjev vrednosti, izročil sodniji, Češ, kaznujte te tolovaje, ki so meni — „siromaŠ-kemu" nadškofu za par krajcarjev škode napravili. Farški žep in konjsko črevo, kedaj bodeta polna? Srečen mož. Pač vsakdor med nami pozna vrečico (žaklec), s katero hodijo mežnarji pri vsaki maši po naših cerkvah ter jo pomolijo vernikom. Navadno je to lična torbica iz rndečega žameta na dolgem drogu. Na Nemškem pa so nekateri kraji, kjer te „bi-sagice" ne poznajo. Tako je prišel, kakor poroča magdeburski list, iz goratih krajev neki stari delavec obiskat svojega brata v Heiligenhafen. Šel je seveda tudi k maši in tam je videl, kako je prišel mežnar —■ 8 — z neko rudečo rečjo na palici, ter jo vsakomnr pod nos pomolel. V njegovi bližini 80 vsi moški odkimali in mežnar je šel dalje. Ko je tudi temu tujcu stvar pomolel pod nos, odkimal je tudi on rekoč: „Moja kapa tudi ni!" Srečen mož ni poznal torbice in je mislil, da nosi mežnar zgubljeno kapo okoli! Koliko premoženja imajo Rothšildi. Preracnnilo se je, da znaša premoženje vseh Rothšildov križem sveta najmanj 10 milijardov frankov t. j. deset tisoč milijonov! V srebru bi tega bilo oO milijonov kilogramov, v zlatu 3 milijone 225 tisoč kilogramov; v papirju po 1000 frankov 17.800 kilogramov, v papirju po 100 frankov 115.000 kilogramov. Za prenašanje toga ogromnega zneska — recimo, da zamore mož nesti 100 kilogramov — potrebovalo bi se 180 mož samo za papirnati denar po 1000 frankov, 1500 mož za denar po 100 frankov, 32 tisoč 250 mož za nošenje denarja v zlatu in 500 tisoč mož za nošenje v srebru! Ljudje božji, kje je denar? Ni čudo, da Rothšildi vse vladajo, ni čudo, da imajo j udje vse v rokah in da je vsem gorje radi judov. Eden teh Rothšildov napravlja sedaj zbirko (razstavo) — bolh. Spravil je skupaj teh lepih živalic že nad 10 tisoč. Ljudstvo pa umira lakote. Samomorilci v živalstvu. Da so tudi med živa-!imi samomorilci, ve vsakdor. Konji in govedo beže v goreč hlev, vešče obletavajo luč tudi še potem, ko so si že napol osmodile peruti, dokler ne zgore. Vjet ptič se zaletuje čestokrat ob kletko, dokler se ne ubije. Zaprti vodni kos si izvoli smrt vsled lakote ter ne zavžije niti najboljše hrane. Najbolj značilen samomor je pri škorpijonu. Že v starem veku je bilo znano, da se škorpijon med gorečim ogljem zahode z lastnim želom ter pogine. Novejši naravoslovci so o tem dvomili, zato so se nekateri angleški učenjaki hoteli sami prepričati. Tako pripoveduje angleški učenjak Biddie, da mu je prinesel neko jutro sloga velikega škorpijona, ki se je- zamudil po ponočnih sprehodih ter se pozabil skriti. Poveznil je nanj stekleno obločnico ter jo postavil na solnce. Svetloba in gorkota sta bili škorpijonu nevšečni. Sedaj se je spomnil Biddie na pravljico o škorpijonovem samomoru, prinesel povekšalno steklo, ga nastavil na ob-solnčeno škorpijonovo stekleno hišico ter napeljal žarke prav na škorpijonov hrbet. Takoj je začel škorpijon ves besen tekati po prostoru ter togotno sikati. Hipoma pa privzdigne rep ter si zasadi želo parkrat v hrbet in glavo. Iz rane je pritekla neka tekočina in v par minntah je bil škorpijon mrtev. Gospodarske stvari. Prašičje uši se najložje odpravijo, ako se ušiva mosta dobro in večkrat na dan drgnejo z močno to-bakove vodo. Vsaka od tobakove vode zmočena nš takoj pogine, ne tako pa gnide; zato je to sredstvo čez kakih pet dni ponoviti, da se UDičijo še uši, ki se iz gnid izležejo. Krvna UŠica. Na nekterih krojih se je zadnja leta na sadnem drevju pokazala že v veliki množini lonce i krvna nšica. Da se pokonča, vzame se en v tega se vlije 10 dek petroleja in ta se zmeša pol litrom vroče vode, potem se z mehkim čopko napadene debla in veje namažejo. Uspeh je velikanak Tudi za visoko drevje je ta pripomoček na ta način dobro rabiti. V primerno posodo se vlije nan reč en liter petroleja in s petimi litri vroče vod tarthol dobro pomeša in potem, ko je hladno, se z brizga njno nico drevje poškropi in krvna ušica se no bodo ve aazilm prikazala. Treba je samo skusiti. Uspeh je sigurer isamo Odstavljenje žrebet. Kakor hitro začno žrohej r. _'() jemati seno ali travo in pokažejo željo po čvrsti hram ~~f^\ morajo dobivati po malo ovsa (v prvem času najbolj Beli. ko strtega) in tndi drobnega sena. Kolikor bolj ras J^rova? žrebe in kolikor več slasti kaže, treba mu je raj Bife * merno dajati tudi več ovsa in sicer v deležih d Ej.aT< 2l/a do 3 kg, zraven pa po f> do (> kg sena. Cenrai »Tka. starejše žrebe uživa slamo, korenje itd., mu venda I ne smemo dajati nič manj ovsa, vsaj v prvem letu m Ako žrebe že med sesanjem dobiva primerno mm Trst, žino ovsa. se vedno bolj odvaja materinega mlel fcrad in si s tem odstavljanje močno olajša. Oves, ki g — že zgodaj dajemo mladi živali, jo tudi krepi. Po pri vici pravimo: „Oves daje kostem trdost, mišicam ii kitam pa moču. Na vprašanje, koliko časa naj žreo sesa, se da odgovoriti le v obče in sicer i %o-le: C je žrebe močno in je med sesanjem dobivalo prim postranske hrane si v 13 do 15 tednih opomon toliko, da mu smemo popolnoma odtegniti materia mleko; če pa je žrebe slabotno, naj pa dalje seveda, oe daljše sesanje ne slabi preveč kobile. Vaj B kakor pa je treba skrbeti, da odstavljeno žrebe peša. Ce bi bilo treba, moramo poleg sena in oi dajati vsak dan še po 5 do 6 litrov kravjega mleka.! svežega, kakor ga namolzemo. Zato se pa tudi pril poroča, da žrebeta že med sesanjem vadimo na kravje] mleko. Kolikor rajši se odstavljeno žrebe loči od svoj matere, toliko bolje je. Kjer je mogoče, naj se dm na tak kraj, da ne bo slišalo razgetajoče matere. to ni mogoče, bo žrebe še dolgo hrepenelo po m materi, kar nikakor ni dobro za njegov razvoj. HI« za žrebeta ne sme biti temen in vlažen, tenrn zmerno svetel in suh. Razen tega pa mora biti tat napravljen, da se žrebe v njem lahko prosto sprehaj Odstavljenega žrebeta ne smemo privezati, ker bi prav neugodno vplivalo na razvijanje udov; prive; žrebe lehko postane neokretno in hromo. Kjer mogoče, naj bo zraven hleva tekališce, in čepra] je le toliko, da se žival more nekoliko prosto v sf žem zraku gibati. Nikakor pa zato niso spodobni gnojišča, kajti gnojišče je brez trdnih tal, ki ji mora imeti tekališce; pa tudi čistega, svežega z raw ni tu. ki tako zelo ugaja mladim živalim. O prosi gibanju žrebet v svežem zraku bodi tu še omenjei da morajo žrebeta na vsak način imeti priliko, rabijo svoje ude. jih urijo in pravilno razvijajo. mikanje v svežem zraku utrdi žrebetom zdravje, pešuje jim razvoj sopil, dela globokejše prsi in beta sploh utrjuje. Le tedaj, če se žrebe vsak di zadostno premika na prostem, more porabiti prej 9 — Rano množino ovsa. kakor je treba. Ako moremo (stavljena /.robota poleti pasti na dobrem pašnika. ko najbolje, toda tu je treba dajati mlajšim živalim Imerno množino ovsa, če hočemo, da krepko uspe-jjo. — „ Kmetovalec" Preselitev trgovine. Kemična tovarna Mihael fhel & Comp. na Dunaju, X. (specialitete: po-[bo apno^ karbolinenm, strešna lepinka, olje in filne masti, antimerulin proti hišni gobi) je svojo jrao in skladišče dno 12. t. m. iz X., Keplergasse 20 preselila v X 3 Siccardsburggasse 44. Pri zdravljenju različnih ran se mora pazili, da se rana šele takrat J ko so je že odstranilo iz nje vse nezdrave dele. Kratko povedano, [jK mora obvarovali pred vsako nesnago in so mora uporabljati za »vanje pred vnetjem sredstvo, ki hladi in olajšuje bol. Staro dobro sredstvo, ki k temu dobro »luži, je najbolj znano „praško fiače mazilo" iz lekarne B. Kragner, c. kr. dvorni založnik v To sredstvo se dobiva tudi v tukajšnji lekarni gosp. Ign, Ber- ilka Glej inserat. Loterijske številke. a $v. birmo! Trst, dne 16. maja: gradeč, dne 23. maja cftindler, Dunaj, molitveniki od RnczošRofiistoa preskusni, lepo in močno vezani, se po najnižjih c?nab dobilo pri Ki. BlarttHi o Ptuju Knjigoveznica nasproti nemške farne cerkoe in nasproti velike vojašnice (kasarne). TTT/i, erdberg-strassc 12 že veliko Jet dobre znane stroje vsake vrste za poljedelske in obrtne potrebe: 900 mline za sadje, mlini- za grozdje, stiskaJiiice za sadje in grozdje, škropilnice, poljska orodju, mlatil- nice, vitle, trije rje, čistilnice za žito. luščilnice za koruzo, slamoreznire. stroje za rezanje repe. stiskalnice z;i seno. mline za golanje. kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake. sesalke za gnojnice, železne ni i. vodovode i. t d. od sedaj vsakomur po zopet izdatno znižanih cenab! Ravno tako vse priprave za kletarstvo. medene pipe, sesalke za vino, gumijeve ploče. konopljene in gumijeve cevi. priprave za točenje piva. omare za led. stroje za sladoled. priprave za izdelovanje sodavode in penečih, se vin, mline za kavo. dišavo i. t. d., stroje za delanje klobas. namizne tehtnice, sleherske tehtnice. tehtnice na drog, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, železno poliišivue Dte, Franco-Hongroise v Grad( po njenem zastopniku v Ptnjn škodo po poža^B dne 19. aprila t. 1., ko nama je bilo uničeno stal vanje in gospodarska poslopja, tako hitro in vi polno zadovoljnost izplačala, da ne morem op« se tej hranilnici za njeno hitro izplačanje najine k\m najtoplejše zahvaliti. Župe5kav3S pri Ptuju, dne 12. maja 1903. j Fr. Schoschteritsch priča. Ignac Spritzey priča. .___-UC m\j^ Matevž Predikafjit.r Simon Mlakar« i Razglas. Za v porabo proti strupeni rosi na trsju (oidirj.^, Taekeri) oddaje deželna postaja za poskuse v UradE (Landes-Versuchsstation Graz), Hcinrichstrasse št. fl kakor tudi deželna postaja za poskuse v Marin (Landes-Versuchsstation Marburg a. D.) žveple^H prah in sicer v vrečah (žaklah) po 50 kilogramovl 8 kron. (Vreča, ki drži 100 kilogramov velja IG kroH| Manj kakor 50 kilogramov se ne odda. Žvepleni prah je najfinejši (90 do 95 stopi« in se prej, ko se razpošlje, od strokovnjakov poski I ako je dovolj čist in dovolj fin. ^ Naročilci maj vpošljejo svoja, naročila, v kara H se mora razločno napisati naslov (adres), zadnja po^H in zadnja železnična postaja, eni gori omenjeni postB* za poskuse. K poslanemu žveplenemu prahu se priloži h kratek poduk, kako je žveplo rabiti. Gradec, v maju 1903. , Štajerski deželni odbor. 915 Edmund grof Attenu* ™. pfl —., H Šafar j vešč v sadje- in vinoreji se takoj sprejme. Naslov po^J ' Suppanz, Pristova. '•*■ 11 hranilnica (šparkasa) mestne občine Celje. c vlog interesentov dne 31. dec. 1901 K 9,316.93582 C od 1. januarja 1902 do 31. decembra 1902 v, obrestmi vred...... . * 3,169.459 11 0d tega je odračuniti : ;, katere so se od 1. januarja do 31. de-cembra 1902 vzdignile....... K 12,4*6.394-93 K 2.677.84372 e vlog interesentov dne 31. dec. 1902 » 9,808.551 21 ;Hipotekarna posojila.....•.....K 6,085.8 78.029-14 'Posojila na vrednostne efekte.......» 20.601-83 iEfeklni zaklad .............* 2,919.611'— | Posestva................> 184.000 — Imeteb, katerega ima hranilnica za dotacijo pri kreditni zadrugi......... 800.000 — ! Vloge pri kreditnih podjetjih.......» 107.20199 | Stanje blagajne (kaše)..........» 40.823-46 Glavni reservni zaklad..........> 553.57422 [Posebni rezervni zaklad za kurzne diference • 298.150H9 (Zaklad za penzije............> 31.22762 Visokost za obresti: Pri vlogah 4° „ in se plača fotni davek od hranilnice (šparkase) same. IShranjevalne vloge se sprejmejo. Pri ..Zvezi kmetijskih zadrug Štajersko popolniti je mesto pre- tednika Raiffeisenovih posojilnic ter Igih kmetijskih zadrug. | Prosilci morajo biti vešči navadnega dvojnega knjigovodstva ter zmožni nemili slovenskega jezika v besedi in >vi. Mesto se popolni proti službeni polhi in ohestranski trimesečni odpovedbi. Plača znaša 2400 kron na leto in se mejo posebej potovalni stroški. Prosilci imajo se obrniti pismeno do jjinija t. 1. na „Zvezo kmetijskih zadrug [Štajersko" v Gradec (Metilplatz 1) ter esfi njih študije, znanosti in dosedanje :vanje. [iradec, dne 11. majnika 1903. »83 Načelnik zadružne zveze. parna žaga. novem lent nem trgu (Lendplatz) v Ptuju klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. ti se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raz-[Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa* hali i. t. d. 30 Z dne 1. oktobra 1903 pričel se bo na državni gozdarski šoli.v Gusswerku pri Marija Zeli 11-mesecui tečaj (knrs) in se bode v ta namen razdelilo šest deželnih podpor (štipendij) in sicer dve po 500 kron, ter štiri po 400 kron. Prosilci za te štipendije morajo svoje prošnje vložiti pri štajerskem deželnem odboru najpozneje do 1. julija toga lets. Tem prošnjam je priložiti: 1. Krstni list, s katerim se dokaže, da je prosilec že 17 let star in da 22. leta svoje starosti še ni prekoračil. 2. zdravniško spričevalo od okrajnega zdravnika o popolni sposobnosti za službo gozdarja v visokih planinah, osobito tudi, da imajo prosilci dobre oči in posluh. To spričevalo ne sme biti starejše kakor z dne 15. junija t. 1. ali od poznej. 3. Potrdilo, da je prosilec dovršil z dobrim uspehom kako meščansko šolo, ali 3 razrede spodnje realke ali spodnje gimnazije. To se mora dokazati z dotičnimi spričevali. 4. Potrdilo, da se je prosilec vsaj eno leto praktično vporabljal pri delu različnih opravil pri gozdarskem, gospodarskem in njega postranskem obrt ti. 5. Domovinski list. 6. Spričevalo o nravnosti in dobrem zadržanju, če ta dokaz že ni doprinešen pod točko 4. 7. Spričevalo, da prosilec nima premoženja. 8. Svojci ali pokrovitelji prosilca se morejo zavezati s pravomočno izjavo, da bodejo, ako bi morda še bilo treba vzlic dosežene štipendije za ednajstme-sečni pouk plačati več kakor štipendija znese, to poplačali iz svojega. Ti zneski se bodejo po določilu šolskega vodstva in ravnateljstva plačevali v obrokih. Ta izjava mora se podpisati od tistega, ki so je zavezal plačati in še od dveh prič. Mora se sod-nijsko ali pri notarju legalisirati. Dalje je na tej izjavi od občinskega urada potrditi, Če je dotični zavezanec zmožen plačati prispevek, kateri bi se v zgoraj omenjenem slučaju zahteval. Na prosilce, kateri zgoraj pod 1—8 navedenih pogojev ne morejo po~ polnoma izpolniti, se pri podelitvi štipendij ne bo oziralo, ker se taki pogoji tudi za sprejem v c. kr. gozdarsko šolo v Gusswerku zahtevajo. Opomniti je še, da skupni stroški za hrano. oskrbovanje, snaženje perila, potrebščine za poduče-vanje v teku ednajstmesečnega poduka znašajo približno 600 kron. Približna določila, o uredbi te šole, poduku, hišnega reda in disciplini, zamorejo se pozvedeti pri Bk. k. Forst- und Donuinen-Venvaltung in Gusswerk bei Maria-Zell\ Gradec, dne 9. maja 1903. Štajerski deželni odbor. — 12 — Hans Wouk vinski trgovec $£ v Poljčanali na kolodvoru (banliofn) naznanja slavnemu občinstvu, posebno kmetovalcem in -posestnikom, da je z dne l. okt. otvoril v svoji hiši trgovino t mešanim blagom«! Ima vsakovrstno špecerijsko, sukncno, platneno in galanterijsko blago ter želcznino v obilni zalogi. Blago je popolnoma novo in frišno ter se dobiva vse po najnižjih, cenah. Knpuje fcndi jajca in vsakovrstne druge poljske pridelke po najboljših cenah. Na obilno prodajo in kupovanje se priporoča slo Hans Wouk. fa v Moi Brata Slawit v Ptuju priporočata izvrstne šivalne st (Nahmaschinen) po sledeči Singer A . . . 70 K Singer Medium 90 „ Singer Titania 120 „ Ringschifchen . 140 ,. Ringschifchen za krojače . . 180 „ Minerva A............100 „ Minerva C za krojače in čevljarje . . .160 „ Howe C za krojače in črevljarje ... 90 „ Cylinder Elastik za čevljarje.....180 „ Deli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cen| pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. Svarilo! Naznanjam slavnemu občinstvu v Ptuju in v okolici. se I. ptujska, mehanična delavnica za popraiH Šivalnih strojev, bicikelnov, glasbenih avtoma in hišnih telegrafov ler delavnica za. poniklanj« nahaja več v Poštnih ulicah (Postgasse) št. 14, tudi ne vež Florijanskem trgu, ampak so fr*ve v Barvarskih ulicah (Farbcvgasse) štj Vsakovrstni deli za šivalne sli .je se dobijo po najofl spoštovanjem Gertrud Spružina firma je c kr. državi lje /l-;t lljo Od rj pismen JSmlilu ctm vii em nil ,v glas: asom ii za presti o.t srei . kr. i Styria= becikelni novi modeli 1903 ki so sedaj najboljši in najimenitnejši fabrikat, veljajo samo 80, 100, 120 in 140 gold. Na obroke (rate) prodajava po ugodnih pogodbah samo zanesljivim kupcem. Dobre, že rabljene bccikeliic prodajava po 40 do 00 gold. 831 Brata Slawitsch v Ptuju. Za sv. birmo priporočova sledeče najnovejše reči: Jako lepe vence (kraneeliie), trakove iz svile in atlasa, ravno tako vsakovrstne fine čipke (špice), beli batist.potem nogavice, rokavice, križece, ki se nosijo okoli vrata in različne igle za lase. Prosiva, pridite naju obiskat, ker vas zagotoviva, da so najine cene jako nizke in da je postrežba, kakor obče znano, točna in dobra. Brata Slawitsch 805 trgovca v Ptuju, Florijanski trg. Najizvrstnojše in najboljša tanihuriee (glasbeno orodje) izdeluje in raz Prva sisečka tovarna tamburic J. Stjepušisi Sisek (Hrvaško). Ta tovarna je bila odlikovana na Pariški eta 1900 in na Milenijski razstavi leta U Razven vsega glasbenega orodja so vsakovrstne sekirice (note) za razlii štrumente v zalogi. Priporočajo xe u gosli, citre. kitare, mandoline harmonil okarine. Za vsaki inštrument se jaij Veliki eenik (Preiskurant) s slikali] pošlje na zahtevanje zastonj. Kari Pentek urar, srebrar in zlatar glavni trg št I Ptllj glavni trg: tik mesarja gospoda Luttenbergt priporoča svoje ure, prstane, vei žice za ure in uhani Vse po najnižji ceni] Za vse ure se jamči. Švi< žepne ure iz nikclna za] tri goldinarje in dražje. Srebrne Žepne ure od 4 gold. 509 naprej. Budiluice za 1 gold. 50 kr. in više. Vsa popravila] se točno in hitro izvršijo in se /a nje jamči. Opozarjam Šc mojo bogato zalogo Uhanov in prstanop iz srci zlata in drugih kovin. Srebrni prstani za zaročence od 40 kr. napr hi Gotoi Posoj Mejni Teko« Lasla V redi Zaost K BS ■ najcenejša nakupovalnica dobribTur s triletnim pismenim jamstoom. mfifinj je odliKovmi.. s Kb. d.'iavnim orlom. Biadoje zlale in srebrne ■(■bije od raz-tav in na Rt pismtnihiTJTizFianj. Vse blago je od c kr. de-narn. zav. preakošeno in kolkovano. Neugaj. blago se zamenja ali na zahte-vaHje denar vrne. Novost! IHANKTS KONRAD fabrika za ure in razpošiljalnica zlatnine v Mostu (Briix) štev. 194 na Češkem. Bntlilnica z zvoncem visoka, v krasno poli- r nikelnastim oboju, s |-glasnim dolgolrajajoČim bi in masivno pripravo estavljanje, gld. 2 85- [fni! trefirna verižice za ura, puncirane Bkr. novcuega urada, 30 cm dolge, Bracer 15 grauiov lo/ke gld 1'20 20 „ „ „ 1-50 30 „ „ 2 20 « „ „ .. 2-61» Pristna srebrna remonter- ura za dame gld. 675, ista z zlatim obrobkoni gld. 7 50, ista s dvojnim pokrovom gld. 8*75. Št. *MOi. Nikelnasta remontev-ura. odprta gld. 2*50, 3—, 350. Št. 3404. Remonter-ura iz goldina z dvojnim pokrovom gld. 5'75. Št. 3405. Remontev-ura iz jekla, odprta gld. 5—. Št. 3407. Nikelnasta tula-remon-ter-ura z dvojnim pokrovom gld. 6*50; št. 3413, srebrna remonter-ura, odprta gld. 4-80 in št. 3425, pristna srebrna remonter-ura s dvojnim pokrovom, gld. 6-75. Srebrna remonter-ura za dame /- dvojnim pokrovom, dobre vrste gld. 8"75, z zlatim obrobkoni gld. 950, najboljše vrsie gld. 1075. Budiliiica % zrcalom ^Vvaval*, HO cm \isoka, % budilno pripravo gld. 3 20. s kazalnikom, ki sveti po noči gld. 3"50. Zvoni prav glasno, toraj ni mogoče, da bi koga v spanju ne za m ogla zbuditi. St. 3724. 14 Up. zlati prstan gld- 6u0. in novega data C kar. gld. 250, iz double-zlat't punci;an gld 1*25. St. 3723. 14 kar. »lati prstan gld. "i.25. \t. novega zlatu G kar. pld. 2*80, a double- »lata, punciran gld. l-iu. Prava srebrne verižice za ure, puuclrane o.l & kr. novčnega urada, 30 cm dolge, in sicer 50 gramov tcžtce gld. 3*25 60 „ „ „ 380 70 „ „ „ 4-60 80 „ „ „ 5*0 100 „ „ „ G-8(. 150 „ „ „ 350 175 „ „ „ 11-- 879-A *°° " » - ,r* W Kožica $ cenami, Katera itna 60$ podobic, $c posije na zafttevanje y$aKemu brezplačno. Sklepni račun ■hranilnega in posojilnega društva (Spar- und Kreditvorein) V Konjicah za leto 1302- K Pasiva. K v K v Aktiva. ^BjOa na posestva . . 766 48587 57289 8878 3504 424 70 60 76 96 96 4480 844 — 5324 110222 539 37 87 Hranilne vloge............ Obresti glavnih deležev, ki se za leto 1901 • 480 59 71 16 Hdnost pohištva . , . Obresti opravilnih deležev, ki se za leto 1901 niso vzdignile....... ■»»tale obresti . , . 865 78 Glavnica kakor je bila 1. januarja 1902 . . Vpisnine za 1902........ Stanje dne 31. decembra 1902 . . 37 755 13 ^v 2105 90 J \x 2195 i 37 1281 ! 02 Skupaj . . 120317 j 76 Skupaj . . i 120317 76 Hranilne vloge se obrestujejo po 41/a°/0. Število sodružnik ov je 236 z 323 deleži. m Karl WVst'iiscIn-^ Hans Baumann Alois G. Weixlcr Gottfried Ha »enbichel knjigovodja. predsednik. knjigovodja. kn Ta račun je s knjigami in izkazi popolnoma enako glas Kari Rerger vodja ljudske banke Siidniark v Gradcu. igovodja okrajne bra eč. Dilutee v Konjicah. Pregledniki ra ■"'11 nov : Dp. J [ichael Lederer. LoreflZ Lanritsc i. Os kar T rban. 90fi — 16 — Vsak, kdor ima prašiče naj da zdravemu prašiču vsak teden eno polno žlico med krmo Kranjske redilne moke za prašiče doktorja pl. Trnk6czy-ja krmilno in hranilno sredstvo ssboljšuje, ponmožuje: meso! mast! ivjo! zdravje I Dobi« se 1 zavoje k tX> 5o vinarjev pr trgovcih ali pa 5 'zavojčkov poštnine prosto 7. všeio /avojnino za 3 krono proti povzetju v tovarniški zalogi lekarne Trnkoczy, Ljubljana. Na stotine aahvalnic, tudi uradne pove jenih o dobrih uspehih pri zdravili in bolnih prašičih prihaja vsak tlaii. Iste so vsakemu na razpolago in 8« na za- hltv.nije po£|ljajo poštnine prosto. Uradno poverilo. Predloženi prepis U popo'numa strinja psanemu. originalu nit o»pi-niei. katera ima znamke za 4 li erje in 2 vinarja. Ljubljana, tretjega oktobra odenlisocdevetslii.ua. (Notarjev pečat.) Ivan Plantan, C, kr. notar. Spoštovani gospod! Moji prašiči niso žrli, ludi so biii sila revni Slučajno sem dobil od jednega mojih ljudi za poskušnjo 1 zavojček rcililnega praška (moke) za prašiče. Človek sq mora kar čuditi! Ne morem svojih prašičev dovolj krmili, strašansko veliko požero, tako da so se čez nekoliko dni močno izredili, hvala temu izbornemu sredstvu. Morem isto vsakemu najbolje priporočiti in ga bodem tudi priporočal. Prosim 7. obratno poŠto 5 zavojev rcdilnega praska (moke) za praSiče. Belišče. Slavonija, SI. oktobra 1900. z vclNpoituvanjem 691 Josip Englisch, £eIeznUki nadziratelj. :*XKKKKKKX*KftXftXKXX*ftK Hranilnica (šparkasa) * mestne občine v Brežicah g ima pisarno v 8voji lastni hiši št. 27 ter ura-5 d nje vsak pondeljek in četrtek od 8. do 12. ure ** dopoldne. Vloge se polmesečno po štiri od sto obrestujejo, nevzdignjene obresti se vsacega pol g leta h kapitalu pripišejo in trpi rentni davek +* od teh obresti hranilnica sama. Posojila se oddajajo na zemljišča (nekret-S nine) po 5°/q, na menice in proti zalogam S državnih zadolžnič in dragih listin vrednosti S pa po 6°/o. Koncem leta 1902 je bilo stanje vlog: 5 K 740158-42 in reservnegazaklada K74029 96. 925 Ravnateljstvo. nnnnnnunnnnnnnnnnn g Čudovito glasbeno orodj Trombino Novo! je najbolj zenzečna iznajdba sedajot To glasbeno orodje, ki se je v vse venih krogih tako hilro priljubilo! vrstno in1 elegantno narejena tron močnim glasom, na katero moremo] ako se pridenejo k temu pristojni! z notami, torej brez učenja, brez znanja not in brez napora, takoj] melodijo. Trombino vzbuja povsod velikanski efekt in to tombol kdo v kaki družbi naenkrat nastopi kakor kak uajizvrstnejši godecj prej o taki spretnosti nihče ničesar ni slutil. Najlepša zabava društva, veselice, izlete (tudi s kolesi). Vsak trak z notami ima 1 do 2 igri (pesmi, plese, koračnice i. vsakemu inštrumentu je priložen bogat imenik pesmii. Trombino stane z lahko umevnim navodilom: I. vrsta, jako fino] lana, z 9 glasovi 3 gld. 50 kr.; II. vrsta, jako fino poniklana. t sovi gld. 000. — Trakovi z notami za prvo vrsto 30 kr., za drv] 860 oO kr. — Razpošilja po poštnem povzetju Henrik Kertesz, Dunaj i., Fieiscbmarkt n OOOOOOOOOOIOI ooooooo Vsakovrstne rane se morajo skrbno varovati pred vsako nesnago. ker m pvri C/7 Oh. Jungwirth, Kraki Ako ne ugajajo čevlji, se zamenjajo in se pošlje drugo pa na zalitevanje denar nazaj. — 17 — G. kr. priv. 1 tovarna za cement Trboveljske preniogokopne drnžhe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten Ponland-C«m*nt v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise gled6 tlakovne in odporne trdote dalCČ nadkriljajoči dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitejsih tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, III/3 Rennweg 5. 744 ki FRANZ SOOIA m llOrBica pušk (Gewehrfabrik in Ferlach Karnten) mtofa izvrstne puške, kakor puške za šrot iu kroglje, najizbomejša za streljanje; ročno delo z jamstvom. — Velike iluslrovane ce- - s podobami pošiljam vsakomur, kdor mi pošlje 15 kr. v markah Stniiie prosto. — Moja tovarna prejela je že silno veliko pohval. bi mojim ne bil zadovoljen, tistemu ga zamenjam ali pa vrnem denar. Moja zaloga je jako velika. Pravo domače platno jjnhe in perilo priporočava po sledečih cenah: , C«!a sešit« rjuha (plahta) za posteljo 2 ali 2l/> metre dolga, velja m S Id., oziroma 1 £M. 20 k r. — Najfinejša sešita rjuha iz tenkaga ga platna 2 m dolga, velja samo 1 H. 50 kr. To domače platno se tudi prodaja na metre in sicer velja, čeprav platno Itll) (in široko, meter samo 75 krajcarjev. — Domače platno Ptrozoke" velja meter 20 ali 25 kr., za obleko meter 28 ali 35 kr. Brata Slawitsch ^89 trgovca v Ptuju, Florijanski trg. Zaradi smrti se prav po ceni takoj proda promlin (Dampfmiihle) p prav dobro uspeva. K temu paromlinu spada za tleske, kakor tudi trgovina za špecerijo in (0 ter trgovina z deskami. Ta mlin se nahaja v lovcih, 25 minut od mesta Radgone. Vpraša se pri gospodični BBti GottSChebBP, grajščakinja OrehOVClh, pošta Radgona. 897 Carl Hantich no izprašani nadlogar, gozdarski zemljemerec in oblastveno potrjeni civilni zemljemerec v Mariboru iroča se v zanesljivo izvrševanje vseh v geu-•ično in gozdarsko svrho spadajočih del. no? Razglas. Na deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru se bodeta vršila od 15. do 20. junija dva letna naučna tečaja. 1. tečaj za sadje- in vinorejo. 2. letni naučni tečaj za viničarje in sadjarje. V prvem se bode učilo delo, katero je potrebno po leti v vinogradih in sado-nosnikih, in sicer teoretično in praktično. Smoter poduku drugega pa je najbolj praktična izobrazba učencev (viničarjev in sadjarjev) strinjen s potrebnimi navodili. Število vdeležencev prvega tečaja, toraj za sadje in vinorejo ne sme z učitelji vred, katere bode poslal k temu pouku deželni šolski svet, biti višje kakor 40. V drugi, to je viničarski tečaj, se bode sprejelo 20 učencev. Za poduk ni teba plačati ničesar. Vdeleženci viničarskega in sadjarskega tečaja se bodejo, koliko dovoljujejo sredstva, gmotno podpirali. Podpirali se pa bodeje samo siromaški posestniki, njih sinovi ali viničarji. Prosilci morajo potrebo podpore dokazati s spričevalom, potrjenim od svojega občinskega predstojnika* Prosilci, kateri ne potrebujejo podpore, morajo to v pismu, s katerim se javijo za vdeležbo pri teh naučnih tečajih, naznaniti. Teoretični poduk v prvem tečaju se bode pričel 15. junija ob 9. uri predpoldan. Tisti, kateri se hočejo vdeležiti drugega, t. j. nančnega tečaja za viničarje in sadjarje, morajo biti ravno isti dan ob 8. uri zbrani v sadje- in vinorejski šoli v Mariboru, Za sprejem se je oglasiti do 1. junija pri omenjenem ravnateljstvu. Maribor, v mesecu maju 1903. Ravnateljstvo sadje- in vinorejske šole v Mariboru. 9i:f Pristna stara vina lastnega pridelka iz let 1897, 1898, 1899, 1900, 1901 iz vinogradov Veliki Okič, Gruškovec in Janzi vrh, liter po -W vinarjev in višje, kakor tudi pristna rtOVJI vina lastnega pridelka, liter od 3* vinarjev naprej, priporoča posebno gospodom kramarjem Kari Kasper trgovina z mešanim blagom, prodaja smodnika in pridelovanje vina 933 V PtUJU. 18 — Icvs-asn-ei za ©;pel£© in peči F. P. Vidic Sl Comp. v Ljubljai ponudi poljubne množino zarezane strešne opeke (Strangfaiz-Daehziegei) j rudeče iu črne in glinastih peči v raznih barvah in oblikah. Na željo pošljemo drage volje vzorce in nastavimo najnižje cene. Solidna, dobra in točna^postrežba. Važno za čebelarje! V zalogi knjigotržnice W. Blanke-ja v Ptuju se dobijo Nauki o čebeloreji po Celestin Schachinger-ju poslovenil Avgust Lukežič, učitelj. Obsega vse podatke o razvoju čebele, njenem delovanju Ud. Cena 20 h., po pošti 25 h. Prosim brati! Podpisani priporočam svojo bogato zalogo posebno v Švici zakupljenih Klatili m srebernih ur, veliko zalogo zlatnine in srebernine po čudovito nizkih _^^^^^^^^^_^^_^^_ cenah. Sreberna oklepna verižica 30 cm dolga. lf> gramov težka gld. 1*10 . 30 , „ 20 „ „ „ 1-40 n 30 „ „ 50 „ „ „ 3-20 30 jqq > 5*__ Ura budilka gld. 1*50 in 190. — Sreberne žepne ure od gld. v— dalje. nikelnaste gld. 250. Prosim zahtevajte veliki cenik, katerega pošiljam zastonj in poštnine prosto urar in trgovina zlatnine in srebernine, delničar prve Švicarsko tovarniško družbe ur v Bllu In Genovi, zalagalelj 0. kr. dolenjske železnice. Franz Čuden, Ljubljana, glavni trg. Vse blago je pri c. kr. kontrolicnentu uradu puncirano. 746 Še nikoli take priložnosti. 500 kosov za samo I gld. 80 kr. Ena krasno pozlačena, 36 ur tekoča, precis, anker-ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, 1 mod. kravata za-gospode, 3 fine žepne rute, 1 prstan za gospode z imit. žlahtnim ka-menoni, 1 nastavek za smodke, 1 eleg. broša za dame, 1 lepo žepno zr-calo, 1 usnjati~»iošnjiČek za denar, 1 žepni nožiČ, 1 par raanšetnih gumbov, H gumbi za na prša; vse iz double-zlata s patentovano zapono 1 lepi album s 36 slikami, 6 komadov smeh vzbujajočih premetov za mlade in stare, 1 jako koristno navodilo za zlaganje pisem, 20 pisarniških predmetov in še 400 različnih predmetov, ki so jako potrebuj. To vse skupaj z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, velja samo 1 gld. 80 kr. Razpošilja se proti povzetju ali če se denar poSlje naprej. skozi Dunajsko razpošiljalnico Ch. Jung-wirth., Krakau f 14. NB. Za neugajajoče se denar vrne. Pri slabem prebavijanju in nj^oij postranskimi posledicami, kakor pri kolcaj pri zgagi, pri napenjanju želodca in sploh. \ se v človeku preobilno napravi kisline; j •ma čut, kakor da bi bil preveč napolnjeni se naj vzame na en košček sladkorja 20 d| kapljic ^ Thierry-jevega balzam S tem se doseže, da takoj nehajo bolečil se ukrepi Želodec iu poneha kašelj. Ti je tudi za zunanjo porabo ter vpliva naj tako, da kmalu zacelijo in več ne skeli," Posebno naj se pazi na zeleno, v žavah zaznamovano varstveno znamko nuno in na zavitek, v katerega so vi besede leh dien. Brez teh znamenj naj se1 drugo tako zdravilo kot nepravo ne Dobiva se ta balzam po pošti (fran brez vsakih drugih stroškov, in sicer 12 ali pa 6 večjih steklenic za 4 krone, katere se morajo prej Naslov je: Apotekar Thierry (Adolf), lekarna pri angelju ruiiu v Pregradi pri Rogački Slatini. iTMeny-jCTO pristno cenlifolijen vlačilno je najkrepkejSo vlačilno mazilo, katero s lei povzroči temeljito Čiščenje, bolečine olajšuje še pri tako zastarelih ranah. To mazilo skoz omehčanje v rani se nahajajoča tuja vsake vrste. S pošto 2 lončka 3 kome 50 vi Apotekar Thierry (Adolf), lekarna pri gelju varuhu v Pregradi pri Rogački-Slat Ogiblje naj se ponarejenja in pazi na gor vsakem loi-Čeku vžgano varstveno znamko in firmo- Allcin ectaBalsam au* trn E-iat»ttrt**o«'!*'" LTkisnj in Pregrada U PiHiiwIi-SiuuWi™. Vozičke za otroke v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata Brata Slawitsch 770 V PtUJU. Cena: 12, i6,20, 30, 36 do 40 kron. £V. ibere •ogi bi m: ta bi Izdajatelj iu odgovorni urednik: Michael Bayer. Tisk: W. lilauke v Ptuji 4