Št. 260 (14.351) leto XLVIH. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5". do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600____ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190____ 7200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 SOBOTA, 14. NOVEMBRA 1992 ITALIJA/ DVA TABORA Volilna reforma buri duhove RIM - Medtem ko je Poslanska komisija za ustavne zadeve včeraj, zjutraj odobrila poenoteno besedilo o postopku za neposredno izvolitev županov, ki ga bo vzela zdaj v pretres zbornica, se je Se razplamtela polemika okoli preosno-ve volilnega sistema. Tajnik DSL Occhetto se le spravil nad Bossija, ki ga napadajo tudi neo-tasisti, »pannellovec« Pannella in vodja SKP Libertini sta se lotila liderja referendumskega gibanja Segnija, Andreotti predlaga »konklavo političnih fil« za dosego skupnega' imenovalca in tako naprej. Skratka, težko je naleteti na parlamentarca. ki bi verjel, da se bodo politične sile kaj kmalu sporazumele. In vendar je se pred štirimi dnevi (ko je Occhetto javno podprl Segnijevo strategijo) izgledalo, da Je dogoVor rekoč Pred durmi. V resnici ni ako, za mrzlo prho pa so poskrbeli voditelja RD Martinazzoli in PSI Craxi, šef Severne lige Bossi in tudi sam Segni. Kljub vsemu se teden j6 ni iztekel docela brezkoristno: če že ni bilo soglasja, sta vsaj Prišla do izraza dva jmtanko opredeljena abora: zagovorniki pro-Porčnega sistema na eni ln Poborniki večinskega na drugi strani. Za pro-Pmcnega se zavzemajo ^artinazzoli, Craxi, Iranka komunistične Prenove, misovci, social-emokrati, del zelenih 11 Alreže, za izrazito eCinski volilni mehani- zem Pa se ogrevajo (četudi z različnimi utemeljitvami) Segni, Pannella, Occhetto, nekateri demokristjani, socialist Martelli, liberalci, Bossi, drugi del zelenih in Mreže ter mnogi republikanci. Kakšno je dejansko razmerje moči, je zaenkrat težko povedati, saj so med posegi v dvozbornični komisiji vsi zapovrstjo strogo branili svoja gledišča in to brez vsakršnega kompromisnega odtenka. Ne samo, Craxi, Segni in Bossi so celo postavili vsak svoj ultimat: ali se opredelimo za proporčni sistem ali pa se vsa zadeva vrne v zbornico (Craxi); ali izberemo večinski sistem ali pa čimprej okličemo referendum (Segni); ali se odločimo za federalizem ali pa bo Severna liga izstopila iz parlamentarne komisije (Bossi). Kaj čaka sedaj komisijo? Njen predsednik De Mita (KD) je včeraj potrdil, da se bo prihodnjo sredo nadaljevala splošna razprava, po zaključku le-te pa naj bi izglasovali listino, ki bo vsebovala načelna določila glede institucionalnih reform, kakor jih namerava sprožiti ta komisija. Zatem bodo zadevo poglobili na ravni dvozborničnih odborov'in črno na belem zabeležili okvirni normativ. Tedaj bo ponovno na vrsti komisija, v kateri bodo glasovali o posamičnih reformnih besedilih. Osnutek volilnega zakona naj bi tako romal v zbornico prihodnji četrtek ali kvečjemu petek. Ce pojde vse.gladko. GORENJSKA / KONVOJ OBTIČAL NA MEJI Drama beguncev Šest avtobusov z begunci iz Bosne je ustavilo birokracijo Komisarko Michelle Voyer noče izdati potrebnih potrdil Erika Repovz, Vine Bester KORENSKO SEDLO -Drama beguncev, ki so v sredo dopoldne prispeli na mejni prehod Korensko sedlo, še ni končana. »Sest avtobusov beguncev je ustavila birokracija. Izčrpani in bolni ljudje morajo čakati na papirje,« je položaj na mejnem prehodu ocenil Borut Beus, slovenski koordinator humanitarne akcije za pomoč beguncem, ki so namenjeni v Veliko Britanijo. Štirje slovenski in dva angleška avtobusa s 181 begunci, med njimi je 120 žensk in otrok, so že tri dni prepuščeni negotovemu čakanju. Ljudje so fizično in psihično izčrpani, mnogi med njimi so preživeli taborišče. Minulo noč je nekaj več kot 100 beguncev, povečini mater z majhnimi otroki, in bolniki, preživelo v hotelu Špik v Gozd Martuljku, ostali pa v avtobusih na mejpem prehodu. Posebno negotova je usoda dveh dializnih bolnikov in petletne deklice s cisto na ledvici, vsaj za te bi bila potrebna takojšna zdravniška pomoč. Akcija se je zataknila zaradi nedavno sprejete odredbe britanske vlade, po kateri morajo imeti begunci vizume in ustrezna potrdila Visokega komisariata za begunce oziroma mednarodnega Rdečega križa. Kot nam je povedal Borut Beus, pa visoka komisarka za begunce v Sloveniji Michelle Voyer noče izdati potrebnih potrdil. Gospa Voyer nam je pojasnila, JTRST / ZAČETEK KONCERTNE SEZONE GM V znamenju domačih avtorjev in izvajalcev Kot solistka je nastopila Jasna Corrado-Merlak TRST . y znamenju Pozornosti do domačih JLUTjalcev in poust-arjalcev se je sinoči v lptnC™?m domu začela pl rJa koncertna sezona „Jbe“e matice. Prvi v I6 kil orkester slo-nske filharmonije, ki ga vodil dirigent Marko ntl?n|a’,kot s°Bstka pa je Ca!*°Plla harfistka Jasna ormdo-Meriak. Največje Snovanje je bilo ^merjeno po eni strani v C0pimlade tržaške har-z n j . se )e Predstavila de j g?1™ Conciertom v m Ian]P?Z po drugi pa" Praizvedbo Kogojevih 5 ‘^enkosti, ki jih je orke-PaPal tržaski skladatelj * Merku. S sinočnjo Podstavitvijo skladb s£")a K°g°ia Pa je Gla-jj. na matica že uvedla *z Pobud v čast temu s,.Prečnemu« tržaškemu madatelju ob stoletnici Jfgovega rojstva. Pro- ie k skmčnjega koncerta Vn°r8al Se Beethovno-Str Letrto simfonijo in fia,!Ussove Vesele pote-gla Clne krha Eulenspie- *, . . P« -j* •A' "" Jt - *>A * t a ' 1 J C. ' " ..-MM Šest avtobusov z begunci je obtičalo na mejnem prehodu (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO) da ne ve, za kakšna potrdila gre in da ni v njeni moči, da bi kar koli storila za begunce na Korenskem sedlu. Po njenih besedah so za reševanje tega problema pristojne edinole britanske oblasti. Dejala je še, da sama ni odšla v Podkoren, vendar da se je prepričala, da dobijo begunci štiri obro- ke hrane na dan in da ne zmrzujejo. Visoki komisariat za begunce torej ostaja pri svojem - za te ljudi ne morejo storiti ničesar. Pred koncem redakcije smo' izvedeli, da je po odločitvi koroškega deželnega glavarja Zernatta Koroška pripravljena sprejeti tiste begunce, predvsem otroke, ki so potrebni zdravniške pomoči. Takoj ko bodo dobili dovoljenje z Dunaja, jih bodo namestili v be-1 jaški in drugih koroških bolnišnicah. Medtem pa se v njihovi domovini boji nadaljujejo kljub podpisanemu premirju. Predsednik predsedstva BiH Alija Izetbegovič je obtožil srbske sile, da kršijo premirje in o tem obvestil VS OZN. Izetbegovič omenja predvsem fronto pri Gra-dačcu in Brčkem na severu Bosne in okolico Travnika v osrednji Bosni. . Po hrvaških virih pa so srbske sile do tal porušile stari del mesta Olova. ZDA / PRVI NASTOP Bill Clinton še ni razkril strategije Predstavil pa je prehodno vlado Barbara Kramžar LITTLE ROCK - Američani vedo, da je njihov bodoči predsednik izjemno sposoben predvolilni strateg, da obožuje kikirikijevo maslo ter da rad bere Gabriela Garcio Mar-queza. Njegova resnična, pragmatična politična usmerjenost pa je opazovalcem kljub neštetim predvolilnim govorom še vedno skrivnost. Tudi s svojim prvim nastopom po zmagi Bill Clinton ni zavrnil očitkov, da je hkrati keynezi-janec in občudovalec prostega trga ali borec za človekove pravice Carterjevega sloga in Kissingerju podoben zagovornik ameriških nacionalnih interesov. Novi ameriški predsednik je na četrtkovi tiskovni konferenci ponovil, da se bo zavzemal za zmanjšanje proračunske črne luknje, izboljšanje gospodarskih pogojev in zaposlenosti z javnimi deli ter s črtanjem nekaterih davkov za Američane iz srednjega razreda in za investicijske kredite. Bill Clinton si bo še naprej prizadeval za takšno zmanjšanje stroškov za obrambo, ki ne bo ogrozilo ameriške moči, za razoroževanje in svetovno gospodarsko rast. S Clintonovim prvim povolilnim govorom so lahko zadovoljni predvsem haitski ljudje iz čolnov, ki jim je George Bush brez milosti zaprl vrata v ZDA, Clinton pa jim bo dal zatočišče. Vsi, tisti, ki so v Little Rocku pričakovali predloge zakonskih sprememb, s kakršnimi sta na primer Lyndon Johnson ali Ronald Reagan že v predsedniškem medenem mesecu in ob še nepripravljenih kongresnih lobby-jih zakoličila svojo prihodnjo politiko, pa bodo morali počakati. Morda na jasnejša znamenja, da ima predsednik Bill Clinton v glavi taktiko in strategijo velikih sprememb. Slovenska pošla prvič izdala božične znamke LJUBLJANA - Letos bo slovenska pošta prvič izdala božični znamki, s katerima bodo lahko popestrili božične in novoletne čestitke sorodnikom in prijateljem. Na znamki za 6 tolerjev so jaslice, na znamki za 41 tolarjev pa vitraž iz bovške podružnice cerkve Device Marije v Polju. Izbira zadnjega motiva ni naključna; najstarejši najdeni dokument, v katerem papež Celestin potrjuje pravice bovške župnije, je označen z datumom 24.11.1192. Cerkev je znana tudi po freskah mojstra Jerneja iz Loke, ki imajo letnico 1530 in so bile restavrirane leta 1923, kajti med prvo svetovno vojno je v neposredni bližini cerkve potekala fronta in je bila cerkev močno poškodovana. Letos so izdelali sedem novih vitražev, Z upodobljenimi dogodki iz Marijinega življenja, njihova avtorica je Veselka Šorli. Avtor znamk je Marjan Paternoster. (O. mA a<žgrr .teK ..L ' ^ £ • V\ ■ t# m w.r.vnnaivu - -...... ... Moja Banka Brlim DvIInD BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Osimo: Colombo napovedal revizijo Zunanji minister Emiiio Colombo je predsi-nočnjim v rimskem parlamentu potrdil, da bo v kratkem prišlo do revizije Osimskih sporazumov. Šef rimske diplomacije je v svojem posegu omenil le odprta vpašanja italijanske manjšine v Sloveniji in Hrvaški, medtem ko je popolnoma spregledal slovensko manjšino v Italiji. stran 8.. Osimo: manjšina je nezadovoljna Predstavniki slovenske manjšine so nezadovoljni, ker zunanji minister Colombo manjšinske problematike ni omenil v svojem posegu; zadovoljuje jih le pomirjujoče stališče o nedotakljivosti meja. Sicer pa so tržaški politični krogi precej hladno sprejeli Colombovo poročilo. stran 8 Osimo: Gorica razmišlja drugače Tržaške zdrahe in revanšizem tamkajšnjih nacionalisitčnih sil ne smejo pogojevati sodelovanja med Italijo in Slovenijo, je rekel senator Darko Bratina na goriškem posvetu o novih državah in zaščiti manjšin. Bratina je tudi menil, da je treba preseči Osimo, enkrat za vselej priznati nedotakljivost državne meje in nato z novimi sporazumi med državama razširiti in poglobiti sodelovanje. stran 12. Umor v Trstu Nasilen hrvaški državljan je v noči na petek do smrti zverinsko prebrcal svojo mlado ženo. 30-letna žrtev Patrizia Ferluga je umrla po mučni agoniji za posledicami številnih poškodb in ran, ki jih ji je v ihti prizadel 29-letni mož Dražen Kuljič po rodu iz Koprivnice. ....................stran 10.. Pravna osnova za preživetje Tako predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnok ocenjuje nedavno podpisani slovensko-madžarski sporazum o zaščiti manjšin. Hirnok je zadovoljen, ker je manjšina pri sestavi sporazuma stvarno sodelovala. stran 7. Cesarstvo ne more biti večno Rusija utegne doživeti odobno usodo, kot je doletela bivšo Sovjetsko zvezo. V Moskvi namreč že napovedujejo skorajšnji prevrat in se sprašujejo, kako blizu je razpad države. ..................stran 4. Nobenih neznank o predsedniku? Po rezultatih pravkar končane obsežne visokoreprezentativne terenske raziskave Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri FDV, je v predsedniški tekmi ostalo bolj malo neznank. stran 7, Izšel je ATIAS LOVENDE dragoceni priročnik za delo izobraževanje in potepanje po Sloveniji! Naročilo po telefonu : (061) 102 407 MNENJE 2 Sobota, 14. novembra 1992 m. ; KOMENTAR Kam gre denar za politične namene Brane Zihrl Če naj kot dobri državljani verjamemo političnemu spominu, ne da bi kasneje obžalovali svojo naivnost, potem nihče ne pride na oblast zlahka. Kajti politiki se radi spominjajo skoraj vsega, kar krepi njihovo priljubljenost, od besednih dvobojev, vročih spoprijemov na ulicah in po parlamentih, skrivnih sestankov in svoje premetenosti, pa vse do bolj ali manj krvavih bojev za edino in dokončno osvoboditev, to maskoto popolne kreposti. Podobni so zmagovitim generalom. Redko omenjajo, kje počivajo kosti nesrečnega infanterista. Vendar resnična slepa pega niso ne pešci in ne preostali lahkoverneži, temveč neka komaj slišna snov. Tiho in gladko se seli iz roke v roko, tako da nikoli ne popaca bojaželjnih spominov. Za denar gre! Slovenci pogumno stopamo na prizorišče demokracije. Ni nam mar, Ce cveti divja privatizacija, nedovoljena trgovina z orožjem in mamili, Ce naš liberalni kozmos označuje redukcijo na provincialno eksistenco, branjevsko logiko, podobno kot nekoč znameniti svetovnozgodovinski proces. Ne moti nas, da je politika daleč najdonosnejše podjetje, kronični podkapitaliziranosti navkljub. Niti ni pomembno, kakšne so razlike med programi strank, saj so vsi prežeti z demokratičnostjo in zaverodompredsedništvom. Bistveno pa je, da smo za predvolilno propagando pripravljeni porabiti naravnost fantastične vsote denarja, Čeprav marsikomui sploh ni jasno, odkod se je vzel. Kdo ga je daroval posamezni stranki in zakaj? Ali so njegovi viri legalni? Katera stranka prejema denar iz tujine? Čemu še danes nimamo zakona o financiranju! političnih strank? Kakšne so povezave med številnimi stečaji, odlivi denarja na tuje in stroški za politično agitacijo pred volitvami? Kolikšne bodo zato dodatne obremenitve volilcev in davkoplačevalcev? Kakor da ni nedvoumnih odgovorov. Poznamo vse polno umazanih zgodb o političnem financiranju, družabništvu med političnimi in mafijskimi vrhovi, korupcijskih afer, zaradi Cesar zveni kot precej utemeljeno vprašanje, ali se demokracija sploh lahko obdrži nekje, kjer se prikrito in nenadzirno troši denar v politične namene. Se zlasti v obdobju, ko politične stranke pomenijo komaj kaj veC kot orodje v rokahi vplivnih interesnih skupin, ki šele akumulirajo moC. Morda je mlada slovenska demokracija res bolj ranljiva kakor večina svobodnih družb, a naši načini, kako si stranke zagotavljajo denar, skrivajo mnogo globlje pomene. Zadržanost pred odkritim priznanjem je namreč varovalni mehanizem, saj denar lahko zlahka zruši sleherno demokracijo. Zakon o financiranju! političnih strank je zato imkperativ demokracije, njkegovo izvajanje pa njena potrditev. S pomočjo javno razgaljenih računov strank bi nemara le ugotovili pomembne različnosti med njimi, a to je samo stranski produkt demokratičnih struktr. MNENJ A 13 vprašanj Slovencem o beguncih ■1111111 Svetlana Slapsak 1. Ali menite, da je v redu, Ce mora biti med približno 80.000 begunci v Sloveniji samo tistih 15.000 najmanj priviligiranih - v glavnem žensk, otrok in starcev - obsojenih na popolnoma omejeno gibanje? 2. Ali menite, da bi število 2000 žensk, starcev in otrok veC na ljubljanskih ulicah bistveno ogrozilo harmonični slovenski bolt? Bosanke, ki se na primer opijajo po barih, otroci, ki napadajo po ulicah, starci, vanjem izložb? Tako hvaležni, da ne potrebujejo niti minimalne žepnine za kino in torte, kadar 'si to sami zaželijo? 5. Ali menite, da je Bosancem v zbirnih centrih treba odvzeti sleherno možnost komuniciranja s Slovenijo, družabnosti, ljubezni, kulture, uživanja naravnih lepot, zaslužka? Ali menite, da je to najustreznejši način, kako lahko Sloveniji izkažejo svojo hvaležnost in kako jo lahko vzljubijo? 8. Ali se bojite slovenskih fašistov? Ali se tudi oni bojijo javnosti? 9. Ali znate razvleci testo za »pito«, »kadaif« in »urmaši-ce«? Ali veste, kako si s kan o barvamo lase? Ali veste, kako v Bosni vlagajo gobe? Ali veste, kako pražijo kavo? Ali poznate sarajevski humor? Ali prav zdaj berete Iva Andrica in Mešo Seli-moviCa? 10. Ali menite, da imajo poleg Srbov in Hrvatov tudi Bosanci ki ropajo banke? 3. Ali menite, da so med njimi vendarle tudi takšni, ki so vajeni boljšega življenja? Menite, da obstajajo Bosanke, ki vedo, kaj so francoski parfumi, svilenio perilo in italijanski Čevlji? 4. Ali menite, da morajo biti vsi ti ljudje hvaležni za hrano, osnovno nego in staro obleko? Tako hvaležni, da ne potrebujejo veC običajnega sprehoda z ogledo- 6. Ali menite, da se bo večina teh ljudi sploh kdaj vrnila na svoje domove? Ali mislite, da si vsega tega želijo samo zato, ker se vam zdi tako najbolje? 7. Ali menite, da je njihov obup najboljši naCin, da jim tujina pomaga, namesto da bi koga teh ljudi uvrstili v delegacijo, ki išCe pomoč? Ali zares mislite, da je izsiljevanje najuspešnejše prav pri humanitarni politiki? pravico do kulturnega doma? 11. Ali ste pripravljeni enkrat na teden odpreti vrata hiše za obisk, nedeljsko kosilo ali preprost pogovor, če bi se vam oglasil kdo iz centra za begunce? 12. Ali bi se poročili z Bosanko/Bosancem? S katero drugo? S kom drugim? 13. Ali znate uživati? Gospod Jakobson: Prijateljski monolog Milan Maver Fot Christ’ s sake, kaj je z vami, moji dragi Slovenci? Also, bom kar naravnost povedal: moj prvi vtis je mizerabel. A zakaj? Pričakoval sem, da vas bo razganjalo od sreče, da boste tako rekoč utelešena radost, duhovna in materialna. V spominu vas namreč nosim zaradi vaših vehementnih dokazovanj, kako vas vsi po vrsti izkoriščajo in prepričujejo, da bi lahko polno razvili svoje, od praslovanov do Avstro-Ogrske podedovane vrline. Za vse tegobe ste imeli vselej pri roki dežurnega krivca, to je zvezno obvlast, tisto birokratsko-bizantin-sko, neučinkovito, Slampasto in sebično, s svojo absurdno zakonodajo, v kateri je bilo že med snovanjem zakonskih osnutkov toliko lukenj kot v najbolj švicarskem siru. O.K. Bilo pa prošlo. Bomo rekli: De mortuis nil nisi bene. Ampak, dragi moji, kdo, za božjo voljo, vas zdaj tako zlobno tišči nazaj? Mislil sem, da vas bom našel žvrgo-leče kot slavčke v svoji mili materinščini brez skupnih jeder in srbizmov, osvobojene vseh birokratskih spon, skratka nezadržne v svojem ustvarjalnem izbruhu - namesto tega pa vas poslušam, kako se od jutra do večera obkladate z očitki. Boste že priznali, da to pač ni odraz kakšne posebne blaženosti. Ali pa vas jaz, senilnež, ne morem več dohajati v vašem burnem razvoju. Bom poskusil razložiti drugače: ne gre mi v glavo, da nisem v teh vaših logih srečal še nikogar, ki bi prekipeval od optimizma, ko bi snoval in razmišljal vedro, daljnosežno, visoko nad vsakdanjo pritlikavostjo in provin-cionalnim zaplankarst-vom. Tega preprosto ne razumem. Morda imate kje tudi takšne, a ne vem, zakaj jih skrivate? Pri nas doma sem vas na vsa usta hvalil in pojasnjeval dvomljivcem, kako bosta slovenska nadarjenost in pridnost - osvobojen nesrečnega dogmatizma in z juga uvoženega šarlatanstva - preplavili svet s svojo bistro domiselnostjo. Pa ne samo z domiselnostjo, tudi s svojim občutkom za red, točnost in spoštovanje dane besede. In tudi s svojimi izdelki, jasno, da bo Zahod s panično naglico hitel postavljati protekcionistične okope, da reši, kar se še rešiti da pred vami... Bullshit! Vi pa nič. Ko vas takole poslušam, samo bevskate in se grizete: komunizem in antikomunizem, klerikalizem in liberalizem, narodnjaštvo in Evropa, predvsem pa zavist in ljubosumnost in nestrpnost do vseh, ne samo do tujcev, tudi do svojih, ki niso prave branže. Celo vaši nekdanji cimeri - pa čeprav tačas v gromozanski godlji - ne omedlevajo od zelene zavisti zaradi vaše fantastične produktivnosti, vaše briljantne inovativnosti in sploh nezadržne gospodarske ekspanzije; namesto tega se vam privoščljivo hehetajo (kadar jim razmere seveda dopuščajo to razkošje) in vam strgajo korenjček. To ni dobro, vam pravim, res ni dobro Ne vem, če boste lahko tole vzeli zares, a veliko ljubše bi mi bilo, če bi se, takšen kot sem, malo tečen, malo skeptičen, s svojo pokvarjeno pametjo počutil med vami kot održe-na galoša. To bi me utrdilo v prepričanju, da naša Zahodna civiliza- cija, v kateri sicer živim kar znosno dobro, čeprav kajpak vidim tudi vse njene senčne strani in vse lumparije, ki jih ni malo, dobiva obetaven izziv iz doslej povsem po krivici prezrtega evropskega podeželja. Iz tistega nekdanjega Kandidove-ga vrtca, v katerem ste se v pesku igrali zidanj.e najboljšega izmed vseh možnih najboljših svetov. Ne, nič ne bom več rekel; že tako me je ob tem prvem ponovnem snidenju ogabno zaneslo v pridiganje. Nadejal sem se, da bomo kot nekoč sedli za mizo in lepo rekli kakšno protirežimsko. Zdaj pa se je izkazalo, da nimam s kom debatirati, ker vsi že nekaj debatirajo... Ne vem, če v svoji ihti sploh opazite, da se pri vas ne krešejo mnenja, ampak udrihate drug drugega po butici. Zagrizeno in nepopustljivo. V nekem smislu me spominjate na tiste pasje štirinožce, ki ne morejo več razkleniti gobca in spustiti, ko enkrat popadejo. In še to sem opazil, da v zasebnih pomenkih sploh ni več debat, ker se vsi skupaj samo še strinjajo in se složno pridušajo, ali složno stokajo, nave- ličani, jezni in skoraj do uniformiranosti poenoteni v prepričanju, da je tudi pod novo firmo boj za oblast pomembnejši kot sreča prebivalstva. Ja, vem, to so slaba izhodišča za pisanje veselih zapažanj, kar naj bi bilo tole naše kramljanje. Na prste lahko poimensko naštejem svetle izjeme, ki znajo pri vas na javni pozornici svoj catch-as-catch-can opravljati športno, spretno in elegantno, z iskrico zadovoljne pokvarjenosti v očeh, ki razodeva, da uživajo, ko lahko vsevprek nagajajo. Vidite, na vašem mestu bi se prav zaradi taksnih vznemiril - pa ne zato, oprostite izrazu, ker se zajebavajo -marveč zato, ker gredo edini ljudem na živce. Zame je to alarmantno, ker mi kaže, da vas zanima samo še zagrizen boj na življenje in smrt, bojevitost brez milosti in odpuščanja. Veselo nastavljanje zank in limanic je za vas španska vas. Ce pade v parlamentu vlada, je to za vas puč, državni udar, zmaga temnih sil, skoraj sve-tokrunstvo. In ko bo nekega dne odkorakala tudi ta vlada, bo spet jok in stok in zamera na drugi strani, češ, pa tako smo se trudili... Moram priznati, da prav pogrešam tistih rutinskih besednih igric, ki sem jih vajen doma, čeprav seveda nihče ne verjame vanje, nihče jih ne vzame na smrt zares, pravzaprav jih nihče niti ne posluša, so pa vendarle del čisto prijetnega življenja, ki zna biti tudi duhovito, včasih tudi malce osladno sentimentalno, kar je pa še vedno bolje, kot od jutra do večera ena sama mora. Pa brez zamere, prosim. Mogoče bi bilo bolje, če bi raje eno zapeli. Sem slišal, ne vem, če je res, da je imel prejšnji predsednik Peterle navado reči, kadar je v ožjem krogu postalo besedovanje neprijetno: Fantje, ali ne bi ene zapeli! Meni se zdi to pametno. Ne vem, zakaj večkrat ne poje in se sili z govorjenjem? Pa ne samo on. Ni ga čez lep tenor, bariton ali bas, komur je ta božji dar dan. Politikov je pa tako na svetu kot listja in trave; eden več ali manj se še pozna ne. KULTURA Sobota, 14. novembra 1992 Mlada umetnica, ki se v Rusiji šola za klovna, se bo doma preskusila kot režiserka. V ljubljanskem Šentjakobskem gledališču se danes začenja tudi sezona tudi za najmlajše. Premierno bodo uprizorili otroško igrico Pavla Golie Srce igrač, ki jo je za oder priredil Tone Partljič. Razgibani in veseli predstavi je dala poseben pečat mlada štiriindvajsetletna režiserka Eva Škofic-Maurer, ki je kot edina dijakinja iz Slovenije (in bivše Jugoslavije), končala klovnovsko šolo v Moskvi, zdaj pa končuje študij na igralski akademiji v St. Petersburgu. Srce igrač je zanjo tako ne samo režiserski prvenec, temveč tudi diplomska naloga. Prav zato smo izrabili to priložnost za kratek pogovor z njo. Se nam lahko v nekaj stavkih predstavite? Povedati moram, da sem si že od malih nog želela v cirkus. Ko me je mama prvič peljala na ogled cirkuške predstave, sem se takoj zaljubila v klovne. Pa vendar sem se po končani osemletki znašla na srednji pomorski šoli, najprej v Piranu nato pa še v Bakru. S pomočjo Zveze kulturnih organizacij Slovenije se mi je nato vendarle uspelo vpisati na klovnovsko šolo v Moskvi- ki sem jo tudi dokončala. Zdaj pa, kot veste, končujem študij režije Igralski akademiji v ' k^tersburgu. Ni preskok s pomor-ske na klovnovsko šolo malo nevsakdanji? Mogoče, vendar se je kar nekaj znanih slovenskih igralcev najprej vpisalo na pomorsko šolo. Kaže, da nas morje in avanture privlačijo. Vedno so mi bili všeč bolj ‘moški" poklici, zato se je najbrž tudi tako razpletlo. Kako poteka šolanje na klovnovski šoli? Čeprav ime mogoče zveni malce smešno, je to vendarle povsem resna šola. Traja štiri leta, poudarek pa je na strokovnih Predmetih - aerobiki, tepdfiraniU’ P^esu’ Pre' Od drugega letnika naprej sem imela tudi _____OBLIKOVANJE / EVROPSKI KONGRES_ Nove poti Letos med 12. in 14. novembrom v Essnu prvo srečanje evropskih oblikovalcev Soke Dinkla svojega mentorja, bivšega klovna, s katerim sva tudi naštudirala diplomsko predstavitev - ciganski ples z vsemi klovnovskimi elementi. Po diplomi so me vabili k sodelovanju v jugoslovanskem cirkusu, ven- dar sem namesto tega končala študij v St. Petersburgu. Tam ste se prvič preskusili v režiserski vlogi. Lahko potegnete kake vzporednice med gledališčem v Rusiji in Sloveniji? Da, vendar ni šlo za čisto “ta pravo" režijo. Bila sem na praksi v nekem manjšem profesionalnem gledališču in tako smo skupaj z štirimi igralci, s katerimi smo se dobro razumeli, pripravili enodejanko Slika v naslovu: Eva Š. Maurer (foto: Toni Laznik) Draga, ne sliSim, kaj govoriš, ko teče v kopalnici voda angleškega avtorja Andersona. Vendar je nikoli nismo javno predstavili, dogovarjamo pa se, da bi pripravili celovečerno predstavo s še dvema enodejankama istega avtorja. Sicer je gledališče v Rusiji podobno kot tu. Opažam le, da so igralci tam nekoliko bolj občutljivi kot tu, zaradi česar moraš zelo paziti na vsako besedo. Pa tudi odnos igralcev do vloge je v Rusiji bolj poglobljen kot pri nas. Igralci v Rusiji veliko razmišljajo o vsaki svoji vlogi in prav zato jih vsaka beseda ali kritika še bolj prizadene... Zdaj je pred nami tvoj režiserski prvenec Srce igrač. Da, in vesela sem, ker delam to igrico v amaterskem gledališču. Imam občutek, da so amaterski igralci bolj pri stvari. Skozi vaje je tako lahko opazovati njihov postopni razvoj, ko se vživljajo v svoje vloge še bolj kot profesionalci. Kar zadeva predstavo samo, moram reči, da sem bila sprva malce skeptična glede postavitve, v času vaj pa sem to predstavo vzljubila in prepričana sem, da bo dobra in zanimiva. To je tipična predstava, ki potrebuje aktivno sodelovanje publike. Celotna igra je grajena za publiko, zato jo toliko bolj potrebujemo, in prepričana sem, da se bodo otroci in tudi odrasli ob predstavi lepo zabavali. Kakšni so vaši načrti za prihodnost? To je v tem trenutku težko povedati. Želela bi si še malo ostati tu, zlasti v novoletnem času, ki nudi dovolj možnosti za zaslužek v vlogi klovna. Nato pa se bom vrnila na šolanje v St. Petersburg, kjer bom dokončala študij in na oder postavila že omenjeno predstavo v enem tamkajšnjih gledališč. Kasneje pa upam, da bom lahko režirala tudi kako predstavo v katerem izmed naših profesionalnih gledališč. Mogoče pa se odpre tudi kaka možnost za klovna, kaj se ve, življenje je nepredvidljivo... Danes se je oblikovanje znašlo v zelo zmedenem in hkrati prelomnem položaju. Za modernizem je bilo značilno industrijsko oblikovanje, “industrial design“, čeprav se ga takrat ta oznaka še ni čisto prijela. Oblikovanje, ki je šlo vštric s tehničnim napredkom, se je ukvarjalo predvsem z zunanjo podobo proizvodov. Ko pa so postmodernistični oblikovalci, na primer skupina Memphis, začeli oblikovati neuporabne predmete, kar je bila reakcija na do takrat prevladujoče oblikovalsko načelo, da mora “oblika predmeta ustrezati njegovi funkciji", se je celotno oblikovanje znašlo v slepi ulicil. Pot iz nje pa mu ponuja instrumentarij t.i. “cor-porate identity“, ki je sicer prišel iz teorije vodenja (menedžmenta) in po katerem je nova oblikovalska naloga oblikovanje informacij in celostnih podob. Zato se naslov prvega Evropskega kongresa oblikovalcev, ki ga prireja vestfalsko-severno-porenski Center za oblikovanje, upravičeno glasi: Quo vadiš, design? Pobudnica kongresa in naročnica večine evropskih oblikovalskih projektov Evropska skupnost od razpravljal-cev pričakuje, da bodo vsaj v kali razvili načrt prihodnjega vseevropskega pospeševanja in subvencioniranja oblikovalskih storitev. Udeleženci bodo razpravljali o vlogi oblikovanja v novih ekoloških in življenjskih razmerah Evrope prihodnosti. Sedanji oblikovalski Znak kongresa koncepti, ki naj bi jih v prihodnje vodila skupna evropska politika oblikovanja, so tako raznoliki, da jih je tako rekoč nemogoče obvladati. V Essnu bodo govorili o ekoloških oblikovalskih konceptih in komunika- cijskih sistemih prihodnosti, pa tudi o temah, kot so “arhitektura prihodnosti", “elektronske kominukacije" in “oblikovanje kot strategija vodenja (menedžmenta) “. Oblikovanje se bo moralo v prihodnje spopasti s kompleksnimi tehnološkimi, družbenimi, ekološkimi in gospodarskimi problemi, zato se bo, naj to hoče ali ne, nujno približevalo filozofiji. Očitno bo oblikovanje vse bolj postajalo svetovalna dejavnost, ki bo morala še naprej izpopolnjevati strategijo “corporate identity“, se pravi, da v prihodnje ne bo več oblikovalo materialnih surovin, temveč nematerialne informacije (podatke). Zato bo -implicitno ali eksplicitno - osrednja tema kongresa strategija komunikacije oz. komunika-bilnost tehničnih in družbenih sistemov. V prehodnem obdobju, dokler izobraževalne ustanove svojih programov ne bodo prilagodile novim zahtevam, bodo tovrstne naloge lahko ustrezno reševale le delovne skupine ekspertov: arhitektov, oblikovalcev, inženirjev, specialistov za softvvare in gospodarstvo ter ekologov. Zahteva po karseda hitri in pravilni orientaciji v novih sistemskih sklopih se verjetno ne postavlja le pred oblikovalce, temveč pred vso Evropo. Pri tem bodo v Evropi prihodnosti pomembno vlogo, tako na makro- kot tudi na mikrosistemski ravni, imela načela oblikovanja razvejanega prepleta raznolikih sistemov. Kongresa v Essnu se bodo udeležili oblikovalci iz Slovenije. Pomočnik direktorja vestfalsko - severnopo-renskega Centra za oblikovanje je tudi Slovenec - Vito Oražem. Pogovore z njimi boste lahko prebrali v naslednjih številkah. LIKOVNA UMETNOST / SEJEM ART COLOGNE Sladke sanje in poln želodec Ocf 12. do 18. novembra je v Kolnu 26. sejem sodobne umetnosti, ki sicer ni največji in najpomembnejši v Evropi, vendar ima glede na številno udeležbo nemških galerij in njihovo kupno moč močan vpliv na okus tako kupcev kot prodajalcev Nemšk že nekaj umetnik svoji vis< tantnost in kom galerijah s° se sp bate o 1 niči, zai Se odp: Projel tovo Glav: Ana Kovač tržišču in prevladujoče principe trgovanja. Letos bo v tej predstavitvi sodelovalo 260 galerij in 21 držav: Avstrije, Španije, Nizozemske, Italije, Velike Britanije, Avstralije, Madžarske, Luksemburga, Belgije, Irske, Estonije, Francije, Švedske, Finske, Poljske, Češke in Slovaške federacije, Švice, Združenih držav Amerike in seveda Nemčije, ki se predstavlja s kar 180 galerijami. Organizator sejma, Združenje nemških galerij (BVDG), želi zadovoljiti tako zahteve izkušenih poznavalcev kot zanimanja občasnih kupcev. V zadnjih letih se galeristi pogosto odločajo za predstavitev posameznega avtorja, za katerega verjamejo, da jim bo prinesel zaželeno slavo in bogastvo. Organizatorji pa se so, glede na novi zemljevid Evrope, odločili predstaviti posamezne regionalne ali nacionalne u-metnosti. Tako si bomo na Art Cologne lahko ogledali sodobno rusko, madžarsko , češko in slovaško umetnost; torej umetnosti, ki so bile še pred nekaj leti zavite v mehko vato, že naslednji trenutek pa prepuščene na milost in nemilost pretkanim zahodnoevropskim galeristom in trgovcem z umetninami. Organizatorji ponujajo tudi poseben spremljevalni program. Združenje nemških galerij in Gotha muzej sta lani na dobrodelni prireditvi zbrala 200.000 nemških mark, namenjenih dvema kiparskima kolonijama. Več kot petdeset u-metnikov, v glavnem mlajše generacije je ustvarjalo na gradu Frie- Linda Sutton: VVhitechapel 1888 denstein pri mestu ture tudi na ogled. Na jekt in začeli zbirati Gotha, kjer bodo od 4. Art Cologne pa bodo denar za naslednje leto. do 11. novembra skulp- predstavili Gotha pro- V kolnskem paviljonu ob Renu bodo predstavili tudi Center za u-met-nost in tehnologijo medijev, ki deluje pri Državni akademiji za oblikovanje v Karlsruheju. Center velja za pnega najboljših v Evropi, tako po profesorski zasedbi kot po izdelkih študentov. Pravijo, da skušajo izčrpati vse možnosti, ki jih ponuja sodobna tehnologija in hkrati zavračajo očitke zagovornikov klasične umetnosti: “Računalniška grafika ne bo mogla preplaviti umetnosti, kot tudi syntesizerji niso mogli nadomestiti velikega koncertnega klavir) a.“ Muzej za medije, ki je prav tako v Karlsruheju, je za obiskovalce sejma Art Cologne pripravil kratek pregled zgodovine medijev in tehnologije, na kateri temeljijo. Predstavili bodo tiskarske, fotografske, kinema- tografske in holografske tehnike in njihov razvoj kot tudi tridimenzionalne in video simulacije. Spremljevalni program 26. sejma Art Cologne promovira mlade, še nerenomirane umetnike. Združenje nemških u-metnostnih galerij verjame, da bodo čez nekaj let umetniška smetana Združene Nemčije. Letos bodo predstavili 20 u-metnikov, rojenih med leti 1953 in 1968, ki širši javnosti še niso dovolj znani: fotografe G. Bula-cherjevo, O. Raucha, U. Schmitta, B. Streulijevo in C. Terstappenovo, slikarje A. Bissiga, D. Ha-beggerja, M. Kleina, S. Kiirtena, M. Noela, J. Schrotta in C. Mzas-muthovo, kiparje M,-Gostnerja, T. Knotha, R. Wolfovo in G. Zeya, instalacije C. Rihsa in S. Ungersa ter tako imenovane C-Printe T. C. De-manda. Kot pravijo organizatorji, gre za “še nez- nano, vendar osvežujočo in donosno umetnost". Kot vsako leto bodo tudi letos podelili nagrado Art Cologne. Tokrat gre 20.000 nemških mark, ki sta jih zbrala Združenje nemških u-metnostnih galerij in kolnski sejem, v roke francoski galeristki Denise Rene, ki je v zadnjih štiridesetih letih iskusila že mnogotere vzpone in padce. Svoje življenje je posvetila predvsem konstruktivistični in njej sorodnim umetnostim. Kot je značilno za sejme, bo tudi letošnji Art Cologne predvsem spektakel. Mediji bodo polni lepih besed, galerije bodo pripravile številne razstave, hoteli bodo polni, trgovine bodo povečale svoj dnevni zaslužek, ladje, ki vozijo turiste po Renu, bodo veselo trobile v pozdrav. Skratka, volk bo sit, pa tudi kozi verjetno ne bo hudega. SVET Sobota, 14. novembra 1992 NOVICE Avstrija sklenila gospodarski sporazum s Slovenijo in Hrvaško Spodnji dom avstrijskega parlamenta je soglasno sprejel sporazum o gospodarskem sodelovanju s Slovenijo in Hrvaško. Na sprejetje sporazuma se je kritično odzval predstavnik svobodnjakov Alois Huber. Rekel je, da je avstrijsko kmetijstvo zelo skeptično gleda na takšen sporazum z mladima državama, kot sta Slovenija in Hrvaška. Poslanec Ljudske stranke Andreas Kohl pa je na to odgovoril Huberju, Ceš da avstrijsko gospodarstvo in kmetijstvo ne bosta propadla, Ce bosta poleg lepih besed Sloveniji in Hrvaški ponudila tudi trgovinske olajšave. (APA, Hina) Tekmovanje posvečeno zaščiti človekovih pravic V caenskem Memorial muzeju miru bo 2. april 1993 posvečen obrambi človekovih pravic. Zato so po celem svetu razposlali razpis, v katerem vabijo odvetnike, da sodelujejo pri tem pomembnem dogodku. Komisija bo zbrala 12 odvetnikov, od katerih si bo vsak izbral po en dogodek iz leta 1992 in ga javno branil. Tekmovanje se deli na dva dela: vsak odvetnik mora pripraviti 10 strani dolgo pisno poročilo v angleščini ah francoščini ter povzetek v petnajstih vrsticah. Naslov poslanega besedila naj bo: "Kateri primer iz leta 1992, ki zadeva člo-. vekove pravice, bi želeli braniti? ”. Žirija bo nato izbrala 12 primerov, njihove avtorje pa o svoji odločitvi obvestila do konca januarja. Tekmovanje bo potekalo v francoskem Caenu, vsak udeleženec pa bo imel na razpolago 20 minut, da predstavi in obrani svoj primer. Strokovna žirija bo podelila tri nagrade: 50, 25 in 10 tisoč francoskih frankov. Poleg tega bodo organizatorji krili potne stroške udeležencev in stroške dvodnevnega bivanja v Caenu. Izbrane primere bodo objavili v posebni brošuri in bodo ostali last caenskega muzeja. In še naslov, na katerega se morate prijaviti do 31. decembra: MEMORIAL A MUSEUM FOR PEACE COMPETTnON: The Defence of Human Rights P.O. Box 6261 14066 CAEN France Za potovanje v Grčijo le vedno potrebujemo vizume LJUBLJANA - Slovenci v nekatere evropske države Se vedno lahko potujejo samo z vizumi. To so Severna Irska, Grčija, Francija in države Beneluksa, so povedali pri slovenskem zunanjem ministrstvu. Z državami Beneluksa potekajo pogovori o podpisu sporazuma o odpravi vizumov, postopek teCe tudi s francijo, za Albanijo pa so že predlagali enostransko ukinitev vizumov. (STA) Obe strani na jugu Libanona kopičita nove enote MARJAVOUN - Po večdnevnih spopadih med izraelsko vojsko in pripadniki proiranskega Hezbo-laha je na jugu Libanona razmeroma mimo. Ker obe strani kopičita nove enote in orožje, se bojijo, da bi Se hujši spopadi lahko izbruhnili v vsakem trenutku. Izraelska vojka je že v Četrtek prenehala bombardirati položaje pripadnikov Hezbolaha na jugu Libanona. (Hina) Nboaemska ratificirala sporazum h Maastrichta HAAG - Nizozemski parlament je po enotedenski razpravi z veliko večino glasov ratificiral sporazum iz Maastrichta, je povedal tiskovni predstavnik parlamenta. Sporazum je podprlo okoli 130 poslancev v 150-clanskem parlamentu. Danci so sporazum iz Maastrichta na referendumu že zavrnili, Velika Britanija pa je sklenila maastrichtiski sporazum ratificirati Sele po novem referendumu na Danskem, vsekakor pa ne letos, kot to predvideva temeljna lisatina političnega združevanja evropske dvanajsterice. (Reuter) Landsbergis je optimist pred drugim krogom volitev v Litvi VILNA - Predsednik litovskega parlamenta Vytau-tas Landsbergis meni, da volilci v nedeljskem drugem krogu parlamentarnih volitev v Litvi ne bodo v tolikšni meri glasovali za nekdanje komuniste. Landsbergis je prepričan, da bodo ljudje izbrali predstavnike Sajudisa, ki je v prvem krogu 25. oktobra dobilo le 20 odstotkov glasov, medtem ko so nekdanji komunisti oziroma Demokratična stranka dela dobili skoraj 45 odstotkov. V nedeljo bodo volivci v 61 volilnih enotah izbrali še preostalih 70 poslancev za parlament, ki ima 141 sedežev. (AFP, Hina) Nesreča vojaškega letala v ZDA JUNEAU - Letalo ameriške Nacionalne garde je stmogalvilo v gorah na Aljaska, pri Čemer je življenje izbubilo vseh osem potnikov. Med žrtvami je tudi poveljnik Nacionalne garde Aljaske general Thomas Carroll. Vojaško letalo vrste “C-12F“ je poletelo iz vojaškega oporišča Anchorage in ko se je približevalo mestu Juneau, je izgubilo stik s kontrolnim stolpom.Vzroki nesreCe še niso znani. (AFP, Hina) Pogreb Aleksandro Dubčka PRAGA - Posmrtne ostanke voditelja Praške pomladi Aleksandra Dubčka, ki je prošnjo soboto umrl za posledicami prometne nesreče, so z vojaškim letalom iz Prage prepeljali v Bratislavo. Danes ga bodo z vsemi častmi tam tudi pokopali. Slovaška je današnjo soboto razglasila za dan žalovanja. Pogreba se bodo udeležili predstavniki Evropskega parlamenta, ameriškega Kongresa in voditelji socialističnih in socilademokratskih stranki. (AFP) ig* ' 11 6 ji) §|| ji RUSIJA / KAKO BLIZU JE RAZPAD Cesarstvo ne more biti večno Napovedujejo skorajšnji prevrat MOSKVA - Po državi se plazi pošast po imenu "izredno stanje”. Čeprav gospodarsko-socialna podoba Rusije že spominja na izredne razmere, se vse glasneje zastavlja vprašanje, ali grozita še neposredna predsedniška uprava in u-vedba izrednega stanja. Navsezadnje bi bil to lahko katalizator popolnega razpada države. Rusija utegne doživeti podobno usodo kot bivša Zveza sovjetskih socialističnih republik. Razpad pa tokrat ne bo operetna predstava kot lanski avgustovski prevrat. Jelcinov aparat z boljše-viškimi metodami brani lastno politiko, ki bolj spominja na improvizacijo kot na jasen koncept državnosti ("Rusija je bila, je in bo velika država.”). Boj za dediščino cesarstva Zveze sovjetskih socialističnih republik se šele začenja in v tem kontekstu je potrebno presojati tudi usodo Ruske federacije. Moskva noCe razumeti, da se usoda političnega boja za oblast prvič v zgodovini rešuje zunaj "centra”, to je v ogromnih, bogatih nacionalnih državah in regijah. To je spodbudil tudi predsednik Boris Jelcin Aleksander S. Terehin z izjavo: "Vzemite si toliko suverenosti, kot je lahko prenesete.” Čeprav ima predsednik Jelcin vselej v ustih boj proti imperiju, se v praksi to v ničemer ne pozna. V Kremlju se krepi novo politično krilo "državnikov” (gospodarstvenikov). Ker približno 25 milijonov rusko govorečih državljanov zaradi razpada Sovjetske zveze živi v tujini oziroma za matičnimi mejami Rusije, linija "državnikov” po svoje pomeni razumljivo skrb za usodo "bratov na tujem”. Hkrati pa to dopušča reprizo t. i. srbske poti reševanja nacionalnih vprašanj. Vojaški konflikti se s Kavkaza širijo na ozemlje Rusije. Vojna se prvič po letu 1945 seli na območje Ruske federacije, Moskva pa na to ni pripravljena. Čeprav je Boris Jelcin, ko je bil še v opoziciji, vselej uspešno nasprotoval tedanjemu predsedniku Mihailu Gorbačovu, zdaj ponavlja njegove napake. Mrzlično podpisuje ukaze, ki jih na lokalnih ravneh ne uresničujejo, to pa povzroča brezvladje. Naivno bi bilo misliti, da bo to rešila razglasitev izrednega stanja. Mihail Gorbačov nekoč ni hotel sprejeti teze o "demokraturi” (prek diktature do demokracije), ki bi bila leta 1988 še uresničljiva. Čeprav bi Jelcin danes temu na vse kriplje rad verjel, se nima na kaj opreti. Lojalnost armade je že drugo poglavje. Logika izrednega stanja pa bi tudi sicer odvrnila subjekte Ruske federacije na podoben naCin, kot so bivše sovjetske republike zapustile "center” Mi-haila Gorbačova. Razpad Rusije in državljanska vojna z možnimi elementi jedrske vojne potemtakem nista izključena, kar bi bil še najslabši razplet. O bolj sprejemljivih poteh prihodnjega razvoja bi aparat predsednika Jelcina moral operativno in učinkovito razmišljati na skupnih, vsenarodnih, koalicijskih temeljih. Državna himna Mihaila Glinke Ko zadrhtijo ruska srca bo sicer romala na smetišče zgodovine, kot se je to Ze zgodilo z državno himno pokojne socialistične SZ Neuničljiva zveza. Nekoč cesarstvoij, zdaj tempirana bomba (Foto:Jože Suhadolnik - TRIO) Skupni hg bi rešil SND Če Skupnost neodvisnih držav ne bo uspela vzpostaviti skupnega gospodarskega območja, je njen propad neizbežen, je v intervjuju za agencijo Reuter izjavil beloruski predsednik Suškevic. V zadnjem letu, odkar smo samostojna država, za ljudi nismo uspeli narediti Cisto nic, je poudaril Suškevic. Za neurejene razmere v gospodarstvu so po njegovem mnenju krivi voditelji desetčlanske Skupnosti, ki niso imeli dovolj poguma in moči, da bi se lotili sicer nepriljubljenih a več kot potrebnih gospodarskih ukrepov. Če skupnost ne bo uspela oblikovati skupnega gospodarskega rubeljskega prostora, Ce Clnaice SND ne bodo ustanovile centralne banke in rubelj ne bo postal trdna valuta, potem se bodo naši odnosi zares zaostrili, je bil dramatičen Stanislav Suškevic, ”Ze zdaj so napeti do skrajnosti”. Problem je v tem, da ima formalno edino Rusija nadzor nad tiskanjem denarja, vendar pa so v hudi gospodarski stiski, ki je sledila razpadu SZ, tudi vse druge države SND za financiranje gospodarstva odobravale kredite, ki so bili denominirani v rubljih, česar pa ruska banka ni bila sposobna veC nadzorovati. VELIKA BRITANIJA / UKREPI ZA OŽIVITEV GOSPODARSTVA NEMČIJA / NOVE DEMONSTRACIJE Vlada spodbuja rast bogatih, plačali pa jo bodo reveži Strateški načrt za boj z doslej najdaljšim obdobjem recesijei Finančni minister Lamont napoveduje dramatične spremembe LONDON - Finančni minister Norman Lamont je napovedal novo zman-šanje osnovne obrestne mere za en odstotek (zdaj je sedemodstotna). To je olajšanje za gospodarstvenike in za približno 9 milijonov Britancev s hipotečnimi posojili. Za pomoč gradbeništvu je Lamont med drugim zagotovil 750 milijonov funtov za nakup zaseženih domov in hiš, ki jih zdaj ni mogoCe prodati. Napovedal je tudi gradnjo novih cest, kjer naj bi sodeloval zasebni kapital, in obljubil izgradnjo nove linije londonske podzemske železnice, ki naj bi zagotovila približno 12 tisoC novih delovnih mest. Avtomobilski industriji naj bi pomagali z ukinitvijo davkov pri nakupu avtomobilov, zaradi Cesar naj bi bil povprečni avtomobil za 400 funtov cenejši. Cena za vse te ukrepe ni majhna. Plačali naj bi jo tudi uslužbenci javnega sektorja, ker je minister Lamont prvič v 13 letih določil zgornjo mejo za povišanje njihovih plaC. Dovoljuje jim le 1, 5 - odstotno povišanje (letna inflacijska stopnja pa je trenutno 3, 6 odstotnkov). To bo prizadelo pet milijonov uslužbencev, med katerimi so tudi bolničarke, učitelji in gasilci. Minister Lamont je napovedal tudi zamrznitev ministrskih plač in zmanjšanje Izdatkov za obrambo (za 570 milijonov funtov). Manj denarja bo odslej za pravno pomoč revnim (240 milijonov funtov manj). Alja Košak Ukrepi, ki naj bi spod- vo, silijo vlado tudi k za-budili gospodarsko obno- dolževanju, ki naj bi letos Rudar pred premierovo hišo v Londonu (Foto: Reuter) doseglo že 37 milijard funtov. Prav to pa skrbi poslance konservativne stranke.Opozicija trdi, da so ukrepi nezadostni, ker ne bodo zmanjšali brezposelnosti, izboljšali plačilne bilance in zaustavili propadanja podjetij. Industrialci in londonski City so previdnejši z ocenami. Po njihovem so novi ukrepi spodbuden začetek industrijske obnove, niso pa prepričani, da je to dovolj. Finančni minister Lamont je za prihodnje leto obljubil komaj enoodstotno gospodarsko rast. Ugledni dnevnik Financial Times je zapisal, da je to napoved obnove,ki jo bodo Britanci občutili kot recesijo, prišla pa bo po recesiji, ki jo zdaj občutijo kot depresijo. UKRAJINA / BONI NAMESTO DENARJA Ukrajina se skuša ločiti od Rusije tudi z uvajanjem lastnega denarja Barbara Kramzar Z objavo, da bodo v bankah uporabljali samo še svojo valuto, je ukrajinska vlada v petek tudi dejansko ukinila staro plačilno sredstvo, nekdanji sovjetski in sedanji ruski rubelj. Kot poroča Reuter, celo armada ukrajinskih Črnoborzijancev ne kupčuje vec z rublji, pac pa menjajo 640 ukrajinskih bonov za ameriški dolar. Vlada v Kijevu je 2e januarja delno uvedla novo valuto, da bi rešila hude finančne težave zaradi pomanjkanja rubljev, toda do zdaj so kupčevali tudi z rublji. Res pa je, da majavemu ukrajinskemu gospodarstvu ob nenehnem spreminjanju neučinkovitih gospodarskih načrtov tudi državni boni niso pomagali. Mesečna inflacija se giblje okrog 30 odstotkov in še narašCa. Vladni strokovnjaki zato napovedujejo tudi druge gospodarske in politične ukrepe, potem ko so z Moskvo Ze sklenili za Ukrajino ugodni dogovor o plačilu vec sto milijard dolarjev skupnih sovjetskih dolgov. Kijevska vlada trdi, da se je tudi o uvedbi svojega denarja dogovorila z Moskvo, zato ne bo meddržavnih sporov. Ze v ponedeljek naj bi določili Se novo tečajno razmerje med rubljem in ukrajinskim bonom, da bi spodbudili nove naložbe. O pravem denarju pa Ukrajinci še ne razmišljajo. Ta bo moral počakati na stabilizacijo gospodarstva. Odnos do tujcev deli nemško javnost Skoraj tretjina Nemcev je prepričanih, da nacizem pravzaprav sploh ni bil tako slaba stvar BONN - Nemški politiki se bodo morali končno odločiti, ali bodo še naprej dopuščali nenadzorovano prihajanje tujcev v Nemčijo, ki prosijo za politični azil, ali pa bodo sprejeli ustavno dopolnilo, ki bo možnosti za sprejem tujcev v državo močno zaostril. Vsak dan nemško mejo prestopi okrog tisoC tujcev, po zadnjih podatkih pa naj bi samo letos v Nemčijo prišlo 500.000 ljudi, ki zahtevajo politično zatočišče. Hitro in učinkovito odločitev nemških politikov zahteva tudi nemška javnost, saj se neonacistično gibanje iz dneva v dan bolj razrašča. Svojevrsten poziv nemški vladi so bile tudi protinacistične in protifašistične demonstracije, ki so jih konec tedna pripravili v veCih nemških krajih. Jutri naj bi se na podobnih demonstracijah v Bonnu zbralo veC sto tisoC ljudi. Kako se bodo sporazumele glavne nemške stranke, bo kmalu jasno. Krščanski demokrati se zavzemajo za to, da bi Cimprej sprejeli ustavni amandma z ostrejšimi pogoji za pridobitev političnega zatočišča, proti temu pa so socialisti, ki so najmočnejša nemška opozicijska stranka. Vodja Socialdemokratske stranke Bles-sing je dejal, da bodo podprli predlog krščanskih demokratov, prav tako pa naj bi se odločili tudi socialisti. Vodja socialistične stranke Jana Petkovšek Bjoern Engholm je dejal, da bo odstopil, Ce elani njegove stranke ne bodo hoteli podpreti sprejema ustavnega dopolnila. Notranji minister Sei-ters je Ze ostro kritiziral socialiste, ki ne dovolijo, da bi obmejne oblasti imele pooblastilo, po katerem bi lahko zavračale tujce, ki ne izpol-nujejo pogojev za pridobitev političnega zatočišča Ze na meji. Upamo, da se bomo prihodnji teden o tem sporazumeli, je dejal predsednik SDP Bles-sing. Vendar pa ni samo imigracij ski zakon trn v peti in rak rana nemških politikov. Socialni demokrati naj bi že v ponedeljek na dvodnevnem kongresu govorili tudi o ukrepih, ki naj bi jih sprejeli za rešitev težke gospodarske krize, ki Nemčijo pretresa že dve leti, vse od padca berlinskega zidu in ponovne združitve. Govorili pa naj bi tudi o sodelovanju nemške vojske v okviru mirovnih sil ZN. Bonski institut za raziskave javnega mnenja je vprašal Nemce, kaj menijo o nacizmu. Kar tretjina vprašanih je menila, da se je v Času Nacizma v Nemčiji zgodilo tudi kaj dobrega, desetina pa, da so bili Židi sami odgovorni za to, da so jih preganjali. Ostri ukrepi vlade ne bi ustavili neonacističnega nasilja BONN - Nemška pravosodna ministrica Sabine Leutheusser-Schnarrenberger je izjavila, da poostritev nadzora demonstracij neonacistov ne bo zavrla njihovega delovanja, ki je v zadnjih mesecih preplavilo državo. S tem je ministrica odgovorila na zahtevo Kohlove kršCansko-demokratske stranke, ki se zavzema, da bi pred napovedanimi demonstracijami policija dobila posebna pooblastila, po katerih bi lahko začasno omejila gibanje vseh, ki izzivajo nerede, in priprla protestnike, ki se na njeno zahtevo ne bi hoteli raziti. »Namesto teh preventivnih ukrepov bi morala nemška vlada poskrbeti, da bi bili ze obstoječi zakoni za ohranjanje reda, predvsem v vzhodni Nemčiji, bolj učinkoviti, »je poudarila nemška ministrica za pravosodje. (Reuter) SVET Sobota, 14. novembra 1992 HRVAŠKA / MEDSEBOJNA OBTOŽEVANJA V TUDMANOVI HDZ Samo navidezna enotnost v vladajoči stranki Filmi, udbaprojugoslovanstvo in politični obračuni Gojko Marinkovič ZAGREB - Hrvaška demokratična skupnost ni bila nikoli klasična stranka ali partija, ampak svojevrstno gibanje, ki je poskušalo igrati podobno vlogo kot nekdanja Socialistična zveza, vendar s strankarsko disciplino in z demokratičnim centralizmom. Kljub temu pa Hrvaška demokratska skupnost zdaj tudi v javnosti kaže znake neenotnosti. Podatek, da vse bolj pogosto kritizirajo predsednika vlade Hrvoja Sariniča, vodjo tajne policije Josipa Manoliča, pa tudi samega predsednika Tudmana, kaže, da ne gre samo za nedolžna nesoglasja okrog posameznih vprašanj. Tisti, ki napadajo, so zelo ugledni prvoborci HDZ-ja iz njenega naj-ožjega vodstva. Tako je na zasedanju sabora dr. Sime Dodan zelo kritično pcenil zakon o amnestiji in ženevska pogajanja, kar je očitno letelo na naj-višji naslov. Posmehoval se je tudi politiki »natura-iiziranega Francoza« Sariniča. Dodan je trdil, da vlada podpira ali vsaj gleda skozi prste očitnemu ropanju pod plaščem lastninjenja in da je predsednik vlade nesposoben, sa) naj bi bil njegov pro-mm*n ponovitev utvar Milke Planinc in Anteja Markoviča. Drugi jastreb HDZ-ja je Vice Vukojevič, avtor škandaloznega filma o hrvaškem emigrantu Brunu Bušiču, ki ga je jugoslovanska udba pred štirinajstimi leti umorila v Parizu. Toda gledalci niso izvedeli nič novega o tem »hrvaškem mučeniku«, slišali so samo vrsto nedokazanih obtožb. Mateja Meštroviča, enega najbolj znanih hrvaških emigrantov, ki je bil nekoč pravi sinonim za ustaštvo, Vukojevič obtožuje projugoslo-vanske usmerjenosti. Menda ni nikoli delal za Hrvaško, ker je bil v službi velikih sil in CIE. Projugoslovanski naj bi bil tudi Jakša Kušan, dolgoletni urednik časopisa Nova Hrvatska, ki je izhajal v Londonu. Najhujše obtožbe pa letijo na račun dr. Ivana Cesarja, predsednika Hrvaške krščansko-demokratske stranke in na Ivana Cerovca, sedanjega direktorja Zagrebške filharmonije. Oba sta obtožena vohunstva za jugoslovansko tajno policijo. Take nedokazane obtožbe je v glavnem obsodila samo opozicija. Oglasil se je le še predstojnik predsednikovega urada za zaščito ustavne ureditve Josip Manolič, ki je bil v bivšem režimu visok policijski uradnik. Po njegovem je za vse kriv bivši režim, ki je imel popolno nadzorstvo nad ljudmi. Vice Vukojevič zatrjuje, da je »prišel čas, da povemo resnico o stvareh, ki so nas tako peklile«. O Manuličevih in Suškovih izjavah pa pravi: »Pravico imajo do svojega mnenja. Gre pa za materialna dejstva, medtem ko o etiki sploh ni bilo govora.« Tako se je navkljub zgodbam o amnestiji, spravi Hrvatov in vsem drugim velikim besedam, ki so hkrati tudi uradna politika HDZ, neki radikalni hrvaški nacionalist odločil, da vzame pravico v svoje roke, marsikdo pa se na Hrvaškem sprašuje, kam to pelje? Kdo bo naslednji, čigava imena se bodo pojavila v naslednjem filmu in ali je Vukojevič res tako osamljen pri svojem brskanju po preteklosti? Predsednik Tudman zaenkrat o vsem molči, a tisti, ki ga dobro poznajo in spremljajo njegovo politiko, so prepričani, da bo kmalu prisiljen spregovoriti in narediti rez, saj bi bil to edini način, kako bi lahko zaustavili razpadanje enotnosti stranke - gibanja,- V Zagrebu so proslavili obletnico M. Krleže (Foto: HINA) VOJVODINA / NA OBROBJU Volitve po srbsko Za mesto poslanca bodo zadostovali trije glasovi Milena Putnik NOVI SAD -Skupščina Vojvodine je razpisala volitve za pokrajinske oblasti. Poslance bodo volili po večinskem načelu v kar 120 volilnih enotah. Zmagal bo tisti, ki bo dobil največ glasov, celo v primeru, če se volitev udeleži minimalno število volilcev. Do oblasti se bo mogoče dokopati že z glasovi lastne družine.Pred razpisom volitev ni bilo nobene okrogle mize med oblastjo in opozicijo, nihče ni govoril o medijih ali omenjal težav tiska, še posebej manjšinjskega. Ves vplivni tisk v Vojvodini je podržavljen, TV Novi Sad pa je vključena v sistem RTV Srbije. Lokalnih televizijskih postaj ni.Vojvodinska avtonomija je pač samo formalna. Ze ob sprejemanju najnovejše srbske ustave so opozarjali, da ima vojvodinska skupščina manj pooblastil kot beograjska, da je brez vpliva in denarja. Težko je napovedati, kakšni bodo vojvodinski volilni izidi. Vojvodino je prizadela nedavna vojna. Prišlo je veliko beguncev, veliko Vojvodincev, pravijo, da sto tisoč, pa se je izselilo in se tako izognilo vpokličem v vojsko. Vpoklici se spreminjajo v prefinjeno metodo poli- tičnega čiščenja. V Novem Sadu so na prejšnjih volitvah v srbski parlament za sedem poslanskih mest izvolili šest opozicijskih kandidatov in Radomana Božo-viča, o katerem nihče ni verjel, da je res lahko premagal protikandidata, znanega boksarja Tadijo Kačarja. Za opozicijo se je takrat izrekla tudi Subotica. Beograjska, se pravi srbska vlada je pred kratkim organizirala referendum, da bi se izognila volitvam, po mnenju nekaterih pa tudi zato, da bi lahko kot stranka na oblasti na državne stroške preverila javno mnenje. Referenduma 'se je samo v Vojvodini udeležilo več kot pol volilnih upravičencev. Izrekli so se za spremembe, ki pa jih ni in jih bržkone še ne bo. V Vojvodini je seveda odločilen glas podeželja. Nihče si ne upa napovedati, ali se bodo dali kmetje zapeljati srbski oblasti, ki za neplačane pridelke obtožuje zvezno vlado, češ da noče tiskati denarja, ali pa bodo bolj prisluhnili številkam, ki jih navajajo opozicijske stranke, na primer podatku, da akumulator za traktor v Vojvodini stane toliko kot 4.000 litrov mleka. BIH / NAPOVED MINISTRA JAHIČA Mednarodno sodišče za vojne zločine v Bosni Pobudo že podpirajo v Organizaciji združenih narodov . »Čeprav vojna v Bosni in Hercegovini še traja, anko že zdaj organiziramo mednarodno sodišče za vojne zločince in za mte zločine, ki so jih s °rili zoper civilno pre-Pjvaislvo,« je za Repu-. izjavil Munir Jahič, minister v vladi BiH, ki j uPai s Stjepanom Klju-em vodi Državno ko-lsijo zn preiskovanje Vo!mh zločinov. »Udeležil sem se več ^sedanj, mednarodnih ganizacij v Evropi in sto STeit!1’<< Prayi mini-„ r mhič, »in predložil 1110 del dokazov o agresorjevih zločinih, ki se zJ® Ph ie posrečilo zt>rati v BiH.« nnPnV3 dosie> ki zaie" ma nekaj tisoč strani, in im S^1S, 6 z nekaj sto nneni zločincev iz vrst Dragan Miškovič srbsko-četniških napadalcev. »Zdaj bi lahko organizirali sojenje po nuern-berškem načelu zoper zločince na vrhu spiska,« zatrjuje minister Jahič. »Takšno je spoznanje vseh zasedanj, ki sem se jih udeležil po vsem svetu. Poleg sklepov, da bi lahko hitrejši mednarodni poseg, zlasti Združenih narodov, preprečil genocid in množične zločine v BiH, sta v svetu dozoreli tudi zavest in potreba, da je treba, dokler vojna še traja, nujno začeti z mednarodnim sojenjem zoper množične agresorske zločine. Znano je, kdo so posamezniki z vrha spiska, znano je, kje so, znano je tudi, kateri zločini jih bremenijo.« Zadnji koraki, ki so jih storili Komisija varnostnega sveta ZN za vojne zločine, organi Evropske konference o varnosti in sodelovanju, pa tudi sprejem BiH v Interpol, so po mnenju ministra Jahiča naravnani na začetek kompleksnega procesa sojenja, ki naj bi preprečil nadaljnje trpljenje prebivalstva in dosegel konec vojne v BiH«. O času sojenja ter o sedežu mednarodnega razsodišča minister ni povedal nič določnega. »Vse bo močno odvisno tudi od pobud organov BiH, od katerih svet pričakuje veliko več iniciative v smislu kakovostnega oblikovanja obtožnice in predstavitve tis-stih dokazov, ki so zbrani doslej,« je povedal Munir Jahič. »Svet je pripravljen pomagati Bosni in Hercegovini, da bi to nalogo uspešno opravila. Za tiste vojne zločine, ki so na spiskih obtožb razvrščenih nekoliko niže, naj bi s sojenjem še nekoliko počakali. Prepričan sem, da bosta svet in BiH znala izrabiti to priložnost za pravičen obračun z agresorjem in za zaustavitev genocida nad narodi BiH,« je za Republiko povedal minister Jahič. BIH / BODO POMAGALI MUSLIMANI? Ali Hrvaška preprečuje oboroževanje Bosne? Varnostni svet Organizacije Združenih narodov še enkrat o prodaji orožja Bosni in Hercegovini Nuaz Hamza 2ocin. 'Cem bodo morda sodili, beguncem in sirotam pa to ne bo vrnilo domov in staršev. (Telefoto: AP) SARAJEVO - Varnostni svet Združenih narodov skoraj zanesljivo ne bo niti tokrat preklical prepovedi uvoza orožja v Bosno in Hercegovino, čeprav to zahtevo podpirajo številne bogate članice Ogranizacije islamskih držav. V Združenih narodih so namreč začeli razpravo o predlogu nove resolucije, s katero naj bi tudi tej članici mednarodne organizacije dopustili, da se brani. Se pred tem so v svetovno javnost pricurljale informacije iz t. i. dobro obveščenih krogov, da s preklicem embarga ne bo nič. V nasprotnem primeru bi bili v Sarajevu verjetno najbolj presenečeni. Po nekajmesečnem prepričanju, da sta Vzhod in Zahod Bosno pustila na cedilu, so namreč v bosanski javnosti začele prevladovati ocene, po katerih naj bi islamske države trpljenje Bošnjakov najprej izrabljale za utrjevanje oblasti, z zahtevo po preklicu prepovedi uvoza orožja pa naj bi predvsem poskušale umiriti vse bolj kritično domačo javnost. Dogajanje v Bosni naj bi bilo prvo znamenje umiranja ideje o Evropi “od Urala do Rokavskega preliva". Evropa namreč Bosni ni sposobna pomagati, hkrati pa ji tudi ne more ali noče preprečiti, da se sama ne bi obo-roževala. Na to kažejo dogajanja na bosansko-hercegovskih bojiščih. Tudi vodilni bosan- sko-hercegovski politiki so o nakupih orožja začeli odkrito govoriti, zadnje čase pa so bili, zaradi konfliktov med enotami hrvaškega obrambnega sveta in armade BiH v osrednji Bosni, prisiljeni povedati nekaj več tudi o ozadju odnosov med Sarajevom in Zagrebom. V bistvu gre za svojevrstna izsiljevanja med “zavezniki". Bosna je prometno povsem zaprto ozemlje in država, ki je odvisna od dobre volje sosedov, v tem primeru od Hrvaške. Ta je res sprejela nekaj sto tisoč bosansko-herce-govskih beguncev, med prvimi priznala BiH, ko pa gre za pošiljke orožja, zahteva ustrezno politično protiuslugo. Najprej naj bi to bil že pozabljeni “sporazum o konfederaciji BiH in Hrvaške", ki so ga predstavniki Izetbe-govičeve Stranka demokratične akcije in Tud-manove HDZ pomladi podpisali v Splitu, potem naj bi bile to Izet-begovičeve izjave, da Hrvaška ni agresor na BiH, zadnje čase pa Izet-begovičevo “priznanje" tako imenovane Hrvaške skupnosti Herceg-Bosna. Nekateri opazovalci trdijo, da je Hrvaška, tudi po teh izrazih “dobre volje" v Bosno spuščala le manjši del tistega, kar bi bila “dolžna". Razlog naj bi bil strah hrvaškega vodstva, da bi“dobro oborožena armada BiH“ ogrozila njene interese v tej državi, v tem trenutku pa gre predvsem za o- menjeno Herceg-Bosno. Samo Sarajevo pa razen grožnje, da bo tudi Hrvaško poimenovalo za agresorja, na domnevna hrvaška izsiljevanja skoraj nima pravega odgovora. Zato je tudi bosanske zahteve po preklicu prepovedi uvoza orožja treba razumeti kot klic nekaterim zahodnim državam, naj Hrvaško prisilijo k “zavezniškem obnašanju", če je to le v njihovi moči. Baje so se nekatere države že odzvale. NOVICE Slovenska delegacija kmalu v Sarajevu LJUBLJANA - V prihodnjih dneh se bo v Sarajevu mudila delegacija zunanjega in notranjega ministrstva Republike Slovenije. V glavnem mestu Bosne in Hercegovine se bo sestala s predstavniki tamkajšnjih oblasti. Poglavitna naloga delegacije je poskrbeti za vrnitev slovenskih državljanov, ki trenutno še prebivajo v okolici Sarajeva Delegacija bo pripravila vse potrebno za varno vrnitev Slovencev iz ogorženih območij, je sporočila informativna služba slovenskega zunanjega ministrstva. (STA) Bosanski zunanji minister v Nemčiji BONN - Zunanji minister BIH Haris Silajdžič in njegov nemški kolega Klaus Kinkel sta danes tudi uradno izmenjala dokumente o diplomatskih odnosih med državama, kar je od evropskih držav doslej naredila samo Danska. Haris Silajdžič je vlado v Bonnu zaprosil tudi za diplomatsko pomoč pri ukinitvi prepovedi uvoza orožja. Povedal je, da so srbski napadalci v BIH ubili že 140 tisoč ljudi in posilili 30 tisoč žensk. Domnevnih 20 tisoč žrtev, o katerih govorijo v tujini, je po Silajdžičevem mnenju hudo podcenjevanje vojnih strahot v Bosni in Hercegovini. (Reuter) Kiro Gligorov zaprosil za prihod mirovnih sil SKOPJE - Predsednik Makedonije Kiro Gligorov je po vrnitvi iz Združenih držav Amerike povedal, da je generalnega sekretarja Združenih narodov Butrosa Galija zaprosil, naj pošlje mirovne sile ZN tudi v Makedonijo. Makedonski predsednik meni, da samo opazovalci ne zadostujejo več. “Z generalnim sekretarjem sva se dogovorila, da bo srožil tudi postopek za sprejem Makedonije v svetovno organizacijo, “ je povedal Kiro Gligorov. (Hina) Grški tanker z nafto za ZRJ PARIZ - Iz francoske prestolnice so sporočili, da so evropske vojaške ladje v Jadranskem morju opazile grški tanker z veliko količino nafte za Zvezno republiko Jugoslavijo. Tanker Thita Triton, ki pluje pod malteško zastavo, naj bi z 200 tisoč sodi nafte doslej najbolj očitno nasprotoval mednarodnim prepovedim, čeprav so že pred tem opažih vsaj 55 kršitev. Reuterjevi diplomatski viri so še povedali, da ladje za nadzorovanje embarga niso ukrepale, saj so želele Grčiji prihraniti mednarodne obtožbe. (Reuter, Hina) Imenovanje bosanskega veleposlanika na Hrvaškem ZAGREB - Po dveh mesecih ugibanj je zdaj znano, da bo veleposlanik Bosne in Hercegovine v Zagrebu profesor dr. Asim Kurjak, ginekolog svetovnega slovesa ter osebni prijatelj Butrosa Galija in številnih državnikov po svetu. Zanj se je zavzemal tudi hrvaški predsednik Tudman, saj je dr. Kurjak znan po svoji hrvaški usmerjenosti, ima pa tudi hrvaško državljanstvo. Tudi predsednik Bosne in Hercegovine Alija Izetbegovič, ki so mu bili doslej v diplomatskih predstavništvih ljubši Muslimani, Kurjaka ceni kot razsodnega in zmernega človeka, ki ne bo zbujal dvomov o fundamentalistični in islamski naravnanosti. Pri njegovem imenovanju so zavlačevali zato, ker je voditelj HVO v Bosni Mate Boban čakal na kadrovske spremembe v Sarajevu. Bosansko veleposlaništvo v Zagrebu bo predvsem pomagalo sto tisočem beguncem, ki so do zdaj le s težavo dobili potni list in pravno pomoč. Asim Kurjak tudi upa, da bo veleposlaništvo uspešno predstavljalo bosansko-hercegovsko politiko Evropi in svetu. »Včasih lahko zdravniki, slikarji, pisatelji in znanstveniki naredijo več od poklicnih politikov,« pravi Asim Kurjak. (Goran Milič) Belgija bo sprejela 200 beguncev iz BiH BRUSELJ - Belgija bo sprejela 200 beguncev iz nekdanje Jugoslavije, za kar jo je prosil Visoki komisariat Združenih narodov za begunce. Zunanji ministri Evropske skupnosti so v ponedeljek sklenili, da bodo države dvanajsterice sprejele skoraj šest tisoč ljudi iz koncentracijskih taborišč v Bosni in Hercegovini. Nemčija jih bo sprejela okoli tisoč. (Reuter) fARCO FINE CHEMICALS 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARCO I Fax (040)363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA Filiala v Gorici Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769 SLOVENIJA Sobota, 14. novembra 1992 NOVICE Še 13. konferenca Svetovnega slovenskega kongresa za BiH LJUBLJANA - V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa je bila včeraj opoldne tiskovna konferenca, na kateri se je predstavila delegacija Bosanskih Slovencev iz Kaknja in Zenice, v kateri so bili prof. dr. Božo Koželj, predsednika slovenskih združenj v Kaknju in Zenici Jože Springer in Franc Cilenšek ter predsednika obeh odborov za človekoljubno pomoč Jasna Cilenšek in Miroslav Kmetec. Opozorili so na slab položaj Slovencev v BiH in seznanili javnost z rezultati pogovorov, ki so jih imeli s predstavniki slovenskih oblasti. Namen njihovega obiska je bil tudi navezava stikov s Svetovnim slovenskim kongresom in Slovensko izseljensko matico. (B.L.) 11 Prvi učbeniki za begunske otroke Delegacija mednarodne Islamske humanitarne organizacije (ERO) je včeraj obiskala ministrstvo za šolstvo, kjer jo je sprejel minister Slavko Gaber. Na tiskovni konferenci so predstavili prve učbenike za begunske otroke iz BiH. V Sloveniji namreč že poteka skrajšan učni program za begunčke, tiskanje dela učbenikov zanje pa je omogočila prav IRO. Sku- Prvi učbeniki za šolanje begunčkov so že pripravljeni. (foto: Srdan 2ivulovič/TRIO) pna vrednost učbenikov za prve štiri razrede osnov-ne šole je 72.500 DEM, natisnili pa so jih v slovenskih tiskarnah. Predstavniki IRO so povedali, da niso nikjer v Evropi tako zgledno poskrbeli za šolanje I beguncev, zato so se še posebej zahvalili slovenskim oblastem. Natisnili bodo 42 različnih učbenikov v skupni nakladi 33.000 izvodov, denar zanje pa bo poleg IRO prispeval tudi Visoki komisariat za begunce. Učbenike naj bi begunčkom razdelili v prihodnjih treh tednih. (B.L.) Nadškof dr. Šuštar že okreva Kot so nam sporočili z nadškofijskega ordinariata v Ljubljani, se zdravstveno stanje ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja izboljšuje. Predvidevajo, da naj bi v prihodnjih dneh že zapustil gastroentereološko kliniko v Ljubljani. Nadškof se je zaradi krvavitev v črevesju predčasno vrnil iz Vatikana, kjer je bil skupaj z delegacijo slovenske škofovske konference na obisku pri papežu.(B.L.) VOLITVE / SKD, LDS, NDS Napad na bistvo volitev Za srečno Slovenijo-Hamurabi odgovarja-Usmerjena akcija SDK Tanja Fajon, Mua Gačnik, Majda Vukelič Kandidature za najvišja mesta v državi so znane, zato se zdaj začenjajo sklepna strankarska dejanja. Včeraj so bile novinarske konference, na katerih so SKD, LDS in NDS govorili o volilnem programu, napadu na bistvo strankarskih volitev, o rivalstvu med strankami in neprofesionalnem poročanju novinarjev. Krščanski demokrati v volilnem programu, ki obsega deset točk, poudarjajo, da bodo lahko svoje programske cilje -enakopravna udeležba mladih in žensk pri sprejemanju političnih odločitev, odprtost kulturnega prostora vsem ustvarjalnim tokovom, pravični red, socialna varnost državljanov, uveljavitev evropskih standardov - uresničili le s temeljitim nadzorom nad porabo proračunskega denarja. Obenem želijo sestaviti vlado, ki bo uživala mednarodno zaupanje in ki bo pritegnila tuj kapital. Liberalni demokrati so ravnanje Liberalnodemokratske stranke Slovenije (njeno sodelovanje na volitvah so s podpisi omogočili Franc Golja, Zvone Žagar in Vitomir Gros) označili kot napad na bistvo večstrankarskih volitev, saj bodo volilci zaradi skoraj identičnih imen, zavedeni in lahko se zgodi, da ne bodo vedeli, katero stranko volijo. Po njihovi oceni gre za manever Liberalne stranke, saj je statut LDSS, ki je bil vložen ob registraciji stranke pred dvema letoma identičen statutu LS. Predsednik LDSS Bogdan Oblak - Hamurabi, ki ga je slovenska javnost poznala kot pristaša LDS, je v pogovoru pojasnil, da je postal predsednik stranke po prepričevanju Danijela Malenška, generalnega sekretarja LS, s katerim sta, kot je dejal, v tihi navezi še iz časov prejšnjega parlamenta, ko sta kot delegata zahtevala uvedbo lastne valute. Dejal je, da je«njegova duša zapisana k liberalni demokraciji kot svetovnemu nazoru,« zato ni pristopil k grosovim liberalcem. Zase sicer pravi, da je »naiven«, a s tem ne misli, da je napačno ravnal. Pomembno mu je le ime LDSS. Svojim nekdanjim kolegom v LDS pa očita politični karierizem. Rajko Pirnat, vodja NDS, je tiskovno konferenco sklical predvsem zato, da bi ovrgel javna obrekanja, ki so se pojavila v medijih kot reakcija na poročilo SDK v ministrstvu za pravosodje in upravo. Pirnat pravi, da se v ozadju omenjenega primera kaže posebej usmerjena akcija določenih služb, z namenom blatenja drugih strank. Zaradi članka, ki je bil objavljen v Delu, in v katerem avtor med drugim Pirnatu pripisuje pridobivanje materialnih koristi za stranko, pa bo, kot je sam napovedal, »treba kazensko odgovornost za takšno pisanje ugotoviti pred sodiščem.« VOLITVE / ZAPLETENI POSTOPKI KANDIDIRANJA Stranke nimajo časa za prave predvolilne igre Volilne komisije zavrnile nekaj kandidatur za državni svet tudi Dušana Pluta - Vse pritožbe na vrhovnem sodišču Odločilni predvolilni spopad bo očitno šele zadnji teden pred 6. decembrom, prvim krogom volitev. Stranke se vedejo, kot da nimajo časa, da bi se resno posvetile predvolilnim igram. Začelo se je z iskanjem imen z vrha lestvic priljubljenosti, ki bodo strankam prinašala dragocene volilne glasove. Ko skoraj ni več ostalo znanih Slovencev, ki ne kandidirajo za to ali ono stranko, je postalo pomembno, kje bodo kandidirala najbolj znamenita imena. Ce bi se namreč v enem okraju srečali preveč močni kandidati, bi to za stranke pomenilo pravo katastrofo, saj bi »kradli« glasove drug drugemu. Predvolilno vohunjenje je očitno uspelo, saj je večina strankarskih predsednikov ali nosilcev list v takšnih okrajih, kjer jih ne ogrožajo močni protikandidati. Lojze Peterle kandidira v Trebnjem, Igor Bavčar pa v Novi Gorici. Njegova protikandidata sta Sergij Pelhan, tamkajšnji župan, ki ga kandidira Združena lista, in Vitomir Gros (Liberalna stranka). Janez Drnovšek je kandidat LDS v dveh okrajih v Zasavju, Jože Pučnik pa v Slovenski Bistrici. Dalje: Viktor Žakelj je kandidat v Škofji Loki tako kot Ivan Oman, vendar ne v isti enoti. V Kranju bo spopad med tremi vrstami demokratov: Francetom Bučarjem (Demokratska stranka), Petrom Vencljem (Slovenski krščanski demokrati) in Andrejem Sterom (Narodno demokratska stranka). Prava gneča je v Ljubljani, predvsem v občini Center. Tu bodo volilci izbirali med narodnim demokratom Rajkom Pirnatom, socialistom Jožetom Smoletom, demokratom Dimitrijem Ruplom in Radom Bohincem iz Združene liste. Na Viču bodo protikandidati Janez Kocjančič, Igor Omerza in Davor Valentinčič. In tako naprej; kandidatov je konec koncev več kot tisoč. Poslanskih mest pa - natančno 90. Strankarskih skrbi s tem še ni konec. Ko je potekel rok za vložitev kandidatur in so stranke zbrale vsa mogoča potrdila, so volilne komisije ugotovile celo vrsto napak in nekaj vlog tudi zavrnile. Gre predvsem za kandidature zastopnikov lokalnih interesov v državnem svetu. V volilni komisiji občine TANJA STARIČ Ljubljana - Center so nam povedali, da so doslej zavrnili štiri takšne vloge: v Ljubljani Dušana Pluta, člana zelenih, Poldeta Bibiča, kandidata Združene liste in Igorja Torkarja, socialdemokrata. V Vrhniki so zavrnili kandidaturo Hermana Boleta, Združena lista in v Logatcu demokrata Miroslava Puca. Razlogi so si, pravijo v volilni komisiji, v vseh primerih zelo podobni. Preprosto - stranke niso bile natančne pri postopkih kandidiranja. V zakonu je namreč zapisano, da morajo stranke svoje kandidate določati v skladu s svojimi statuti.Volilne komisije, pravijo v občini Center, so to določbo razumele dobesedno in so prebirale člene statutov »od vejice do vejice«. In ugotovile, da je, v primerih kandidatov Združene liste prišlo do iste napake. Lista je namreč koalicija, kar pomeni, da se morajo po njihovih lastnih pravilih z vsako kandidaturo strinjati vse štiri stranke v določenem okraju. V navedenih primerih v Vrhniki in v Ljubljani (gre za Hermana Boleta in Poldeta Bibiča), pa je kandidata predlagala ena sama stranka, namreč Socialdemokratska prenova. In tako je volilna komisija vloge zavrnila. Stranka se je takoj pritožila vrhovnemu sodišču, ki bo, tako pravijo, razsodil do ponedeljke. Znana pa je že odločitev v primeru socialdemokrata Igorja Torkarja. Tudi tu se stranka ni dovolj natančno držala določb statuta, vendar je vrhovno sodišče zavrnitev vloge razveljavilo. Ni pa še jasno, kaj bo s članom slovenskega predsedstva in predsednika Zelenih Slovenije Dušana Pluta. Ob zavrnitvi njegove kandidature so nekateri namigovali, da gre za politične in ne za pravne razloge, kar volilna komisija odločno zanika. Dušana Pluta so namreč kandidirali Zeleni Ljubljane, stranka pa ima v statutu izrecno zapisano, da mora kandidate določati republiška organizacija. Zeleni Ljubljane, pravijo v volilni komisiji, statuta sploh nimajo. Tudi ta primer je zdaj pred vrhovnim sodiščem. Zakon določa, da mora sodišče na pritožbe odogovoriti v oseminštiridesetih urah, zato ima v teh dneh posebno dežurno službo, ki mora očitno kar po tekočem traku reševati sporne primere. Problem je seveda toliko večji, ker gre za politično silno občutljive zadeve. Nekatere stranke že namigujejo, da so bili po krivici zavrnjeni prav njihovi kandidati, ne pa tudi kandidati drugih strank. Čeprav v volilnih komisijah sedijo večinoma pravniki in sodniki, ki se pač očitno zelo dosledno držijo določb zakonov in predpisov.Celo preveč -pravijo v volilnih štabih strank, kjer se morda bojijo, da jim bo tudi zaradi zapletenih birokratskih postopkov kandidiranja zmanjkalo časa in moči za prave predvolilne bitke. Vrhovno sodišče bo odločilo, če bo Dušan Plut lahko kandidiral v državni svet (foto:J. Suhadolnik/ TRIO) DOSLEJ ZAVRNJENI SAMO DVE KANDIDATURI Sele prihodnji pet,ek bo dokončno znano, koliko strank in koalicij bo sodelovalo na prihodnjih volitvah v državni zbor. Doslej so volilne komisije zavrnile dve kandidatni listi. V obeh primerih je šlo za SOPS, ki se je enkrat prijavila samostojno, enkrat pa v koaliciji z nekoliko nenavadnim imenom Demos - Krambergerjeva združena lista. Slovenska obrtniško-podjetniška stranka je nastopila že na prejšnjih volitvah. Nekaj mesecev pred volitvami leta 1990 se je razdelila. Vprašanje je bilo, ali naj se pridruži Demosu ali ostane »neodvisna« predstavnica (predvsem) stanovskih interesov. Zagovorniki priključitve Demosu so danes znani kot Liberalna stranka Vitomira Grosa, drugi del, ki je tudi obdržal ime, pa je vodil pokojni Rado Bergant. Liberalna stranka je pod pokroviteljstvom Demosa prišla v parlament, SOPS pa se je ponovno kasneje razdelil. Obe obrtni stranki zdaj skušata priti v parlament. Spor o tem, kdo je pravzaprav dedič nekdanje Obrtniške stranke, še ni pravno razčiščen, zato so volilne komisije zavrnile obe kandidaturi. Vrhovno sodišče bo razsodilo, kdo ima prav, pravniki pa se strinjajo, da bi zmedo in celo zlorabe lahko preprečil samo zakon o političnih strankah, ki ga parlament ni sprejel pravočasno. (T.S.) MEDIJI / RTV SLOVENIJA Neznosna lahkost volilne bitke na RTV Slovenija CELJE / ZAPLETI Iz skupščinske krize le z odstopom župana Celja? Boštjan Lajovic Brane Piano Z brezplačno objavo politične propagande v času predvolilne kampanje izgubi samo TV Slovenija vsak dan 1, 2 milijona tolarjev, je opozorilo vodstvo RTV Slovenija na včerajšnji seji Sveta, kjer so določili »pravila o načinu vstopanja političnih strank v nacionalne TV programe«. Dogovorili so se, da bodo gledalci vsak dan deležni 8 minut strankarskih spotov in telopov, dolgih največ 30 oziroma 15 sekund. Urednika Janez Lombergar in Lado Ambrožič sta povedala, da so v predvolilnih dneh pritiski na TV skoraj neznosni in da stranke poskušajo vse, da bi prišle v program, kar »Utegne ogroziti celo legitimnost volitev«. Zato so podprli predlog, da se politične vsebine lahko pojavljajo le v informativnem programu in da kandidati v predvolilnem času ne smejo nastopati na TV, pa čeprav gre za njihovo nepolitično delovanje. Celjski župan Anton Rojec je včeraj zaman poskušal, da bi se predsedstvo skupščine s strankami dogovorilo o tem, kako zapolniti izpraznjeni mesti podpredsednika skupščine in predsednika družbenopolitičnega zbora. Izvoliti bi morali tudi novega mandatarja.2e na začetku pogovora je Matjaž Železnik v imenu Slovenskih krščanskih demokratov, Slovenske ljudske stranke, Narodno demokratske stranke in zunaj- skupščinske Liberalne stranke povedal, da je edina rešitev skupščinske krize odstop župana Antona Rojca. Očital mu je nesodelovanje z mandatarjem Mirkom Krajncem, ki je sicer že od spomladi v odstopu. Borut Alujevič iz LDS pa je ugotovil, da bo imel Rojec nekakšno dosmrtno nezaupnico, saj ga zaradi nesklepčnosti skupščina ne bo mogla odstaviti. Predstavniki nekaterih strank so sestanek zapustili pred koncem. VOLITVE / JAVNO MNENJE Nobenih neznank o predsedniku? Vlado Miheljak komentira anketo Centra za raziskovanje javnega mnenja pri FDV Po rezultatih Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na predsedniških volitvah vprašanje »Kdo bo zmagal?« ni aktualno. Prednost sedanjega predsednika Kučana je vendarle tako izrazita, da bi mu morali nasprotniki dokazati vsaj, da je sodeloval v povojnih pobojih, če že ne, da je bil kar začetnik oktobrske revolucije. Nekoliko bolj aktualno je vprašanje ali bo predsedniška tekma končana pred objavo kandidature. Tomšičeva vloga v predsedniški dirki ostaja zato do naslednjega primerljivega merjenja neznanka, vendar po različnih (pretežno telefonskih) anketah, ki se pojavljajo v medijih, ne dosega pomembnega odstotka. V našem raziskovanju smo tudi simulirali situaciji drugega kroga, v katerem - ob predpostavki, da bo eden od udeležencev zagotovo Kučan - se zvrstijo ostali strankarskih volitvah v državni zbor. Po rezultatih Centra za raziskovanje javnega menja in množičnih komunikacij imajo zagotovljen vstop v parlament samo štiri stranke: LDS, DS, SKD in SDP. Nekatere od močnejših strank sedanjega parlamenta (Socialdemokrati, Zeleni in Ljudska stranka) se bodo - po naših rezultatih - za dosego potrebnega števila glasov za vstop minimalne strankarske trojke v par- KATERO STRANKO OZ. KANDIDATE KATERE STRANKE BI VI VOLILI, ČE BI BILE VOLITVE NASLEDNJI TEDEN? 45.1 20 25 30 35 40 45 50 (%) Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, oktober, november 1992 Se vedno se največ volilcev opredeljuje za liberalno-demokratsko stranko, zelo pa so se približali demokrati ^\kandidati stranke BIZJAK KACIN KUČAN DS 1.6 12.1 76.4 LDS 1.0 2.9 90.4 LS 5.0 20 70.0 SLS 8.3 5.6 66.7 NDS 11.1 11.1 55.6 SNS 5.0 11.7 56.7 SDSS 13.6 7.6 69.7 SSS 0.0 0.0 90.5 SKD 45.7 6.7 36.6 SDP 0.0 0.8 97.6 ZS 1.4 11.1 80.6 Odstotek glasov volilcev posameznih strank za vsakega od navedenih treh kandidatov skupaj s parlamentarnimi volitvami ali pa bo vendarle potreben še drugi krog. Sedanji presek rezultatov kaže na visoko verjetno odločitev v prvem krogu. Namreč, prednost Kučana se ne kaže samo v osnovnem vprašanju (glej prvo stran), ampak tudi v pregledu križanj po strankarski preferenci. Iz preglednice je razvidno, da je strankarska disciplina volilcev posameznih strank tako majhna, da bi - sodeč po naših rezultatih - od »svojih volilcev« dobil minimalno več glasov demokristjan Bizjak. Potencialni volilci vseh ostalih strank dajejo izrazito prednost Kučanu. Tako bi na primer Kučan dobil celo od volilcev Jelinčičeve SNS (Slovenska nacionalne stranke) kar 57 odstotkov vseh oddanih glasov. Zaradi izjemno nizke preference ostalih kandidatov, zmanjka v vsaki kombinatoriki združevanje glasov nekaj deset odstotkov glasov. In zato gre jemati Grosovo oddajo njegovih glasov oziroma njegovih volilcev Alenki Zagar-Slana bolj kot gentlemansko gesto. Dejanskih glasov bo Grosov odstop Žagarjevi prinesel bore malo. No, v naši meritvi ni socialdemokratskega kandidata Franceta Tomšiča, ker se je začelo terensko anketiranje dan kandidati. Opažen rezultat (13.5 odstotkov) doseže edino medijska zvezda desetdnevne vojne in sedanji minister za informiranje Jelko Kacin. V vseh ostalih kombinacijah je razlika veliko ugodnejša v korist Kučana. Če si na koncu zastavimo še ne preveč aktualno vprašanje, »Kdo lahko zaustavi Kučana?«, je odgovor več kot enoznačen: »Edino Kučan!« Veliko manj jasna in gotova je situacija na lament morale boriti tako kot še bolj ogrožene LS, NDS in SSS. Opazno visoko pa je uvrščena Jelinčičeva SNS, ki je edina izvenparlamentar-na stranka, ki dosega rezultat, ki ji obeta vstop v parlament. Naše spraševanje po strankah, ki jim bodo anketiranci dali svoj glas, kajpak ne meri učinka uglednih imen na posameznih listah. Takšna »volilna simulacija« je postala možna šele z objavo list s končnimi spiski osebnosti. Imena osebnosti na listah, pa bodo po izjavah anketirancev na zastavljeno vprašanje, na kaj bodo pozorni pri odločanju med listami, odigrale veliko vlogo: samo po imenu stranke se bo odločilo zgolj 7.8 odstotkov, po imenih kandidatov, ki bodo uvrščeni na strankarske liste 32:2 odstotkov, tako po imenu stranke, kot imenu kandidatov pa se bo odločilo 41.7 odstotkov. Podrobnejši pregled značilnosti odločanja med listami za državni zbor bodo predstavljeni prihodnjič. BIZJAK : KUČAN = 168 : 1556 BUSER : KUČAN = 168 : 1556 GROS : KUČAN = 168 :1556 KACIN : KUČAN = 168 : 1556 LEVTIZAR - BEBLER : KUČAN = 168 : 1556 ŠIRC : KUČAN = 168 : 1556 ŽAGAR - SLANA = 168 : 1556 Za katerega predsedniškega kandidata bi glasovali-če bi se v drugi krog volitev uvrstili naslednji pari (št.gl.) ancih. Veliki terenski vzorec polnoletnih rezultati so narejeni na osnovi 1924 obdelanih vprašalnikov, vendar se statistično pomembne razlike do končnega numerusa več ne pričakujejo. AVSTRIJA, KOROŠKA, PORABJE Sobota, 14. novembra 1992 PORABJE / PO PODPISU MEDDRŽAVNEGA SPORAZUMA AVSTRIJA / VROČA TEMA V PARLAMENTU NOVICE Končno pravna osnova za preživetje manjšine Predsednik zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnok o vlogi porabskih Slovencev pri pripravah na sporazum Marijana Sukič MONOŠTER - Pred kratkim so v Ljubljani podpisali Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji. Pri pripravah sporazuma so sodelovali tudi predstavniki obeh manjšin. Kaj pomeni (bo pomenil) sporazum - ki ga je dr. Dimitrij Rupel ocenil kot "vzorec za drugo” -porabskim Slovencem. O tem smo se pogovarjali s predsednikom Zveze Slovencev na Madžarskem, Jožetom Hirnokom. - V kolikšni meri je sodelovala manjšina pri izoblikovanju sporazuma? »Na začetku sta bila pripravljena dva osnutka, enega je pripravila madžarska, drugega pa slovenska stran. Pri končnem usklajevanju je madžarska stran sprejela kot osnovo slovenski osnutek. Pri vsebinskem snovanju sporazuma so v precejšnji meri upoštevaje tudi naše predloge, kajti razen tega, da so nam poslali oba osnutka, smo se en dan pred pogovori v Budimpešti ude-lezili tudi dela madžar-ske strokovne komisije.« ' Naštejte nam tiste člene sporazuma, kateri so prišli v osnutek izključno po predlogu ene ali druge manjšine. »Omenil bi le najbolj važne. Naprimer pri členu, ki govori o informiranju, smo dodali naslednje: "Pogodbenici bosta skrbeli za možnost sprejemanja domačih radijskih in televizijskih programov, kakor tudi radijskih in televizijskih programov matičnega naroda...” Osnutek zakona o manjšinah, ki je trenutno pred madžarsko skupščino, predvideva ustanavljanje narodnostnih samoupravnih organov, ki naj bi zastopali manjšinske interese. Delovanje le-teh bi finansirali iz državnega proračuna,. Za ostale manjšinske organizacije je pa vprašljivo, kdo in kako jih bo v bodoče finansiral. Sporazum na naš predlog določa, ”da bosta podpisnici zagotavljali pogoje za delovanje organizacij, ki zastopajo manjšinske interese na državni ravni. Med pogoji je zajeta tudi materialna podpora”.« - Kaj pomeni ta sporazum za tako maloštevilč-no manjšino kot je slovenska na Madžarskem? »V prvi vrsti to, da imamo vsaj pravno osnovo za preživetje, za ohranjanje jezika in kulture. Sporazum lahko vpliva tudi na razvoj gospodarstva v slovenskem Porabju, kajti brez gospodarske osnove se ne more ohraniti nobena manjšina.« - Eno je sporazum na papirju, torej mrtva črka, drugo pa praksa. Katere člene sporazuma bo najtežje presaditi v prakso na Madžarskem? »Sporazum dovolj konkretno govori o vzgoji in izobraževanju od vrtcev do visokega šolstva. Izvrševanje teh nalog je seveda odvisno od zavednih kadrov. Teh pa v Porabju ni prav veliko. Veliko pozornost posveča pravici manjšin pri uporabi lastnega jezika v sodstvu, upravi, javnih ustanovah. V Porabju pa ni nobenega slovenskega sodnika, tudi na upravah dela vse več Madžarov, da o stanju v cerkvi niti ne govorimo. Torej bomo pri rabi slovenščine v javnosti imeli velike težave. Tudi razvijanje gospodarstva ni odvisno le od nas oz. od členov sporazuma, tremveč od splošnega gospodarskega položaja na Madžarskem in v Sloveniji. Vseeno je pa razveseljivo, da imamo vsaj pravno osnovo za izboljšanja našega položaja.« * Nevtralnost se maje Maria Rauch - Kallat nova ministrica za okolje in družino DUNAJ - Avstrija ima novo ministrico za okolje in družino. Po odhodu dosedanje ministrice Feldgrill-Zankl je Ljudska stranka imenovala za njeno naslednico spet žensko, in sicer Dunajčanko Mario Rauch-Kallat. Nova ministrica prihaja iz komunalne politike. Na predstavitveni tiskovni konferenci je poudarila, da bo skušala dalje dvigniti zavest prebivalcev v vseh vprašanjih zaščite okolja. Zagovarjajo jo samo še SPO in Zeleni Ivan Lukan DUNAJ - Avstrijski parlament je na četrtkovi seji sicer zavrnil predlog Haiderjeve svobodnjaške stranke o razveljavitvi določila o nevtralnosti države, kljub temu pa se množijo znaki, da se leta že močno maje. Pokazatelj za to je predvsem izjava avstrijskega zunanjega ministra Aloisa Mocka, ki je v plenumu parlamenta dejal, »da nevtralnost države ni več potrebna in da je preživeta«. Edini dve stranki, ki še zagovarjata nevtralnost Avstrije, sta socialdemokratska in Zelena alternativa. Toda tudi pri vladajoči avstrijski socialistični stranki je opaziti odmik od pred kratkim še trdnega stališča. Njen zunanjepolitični govornik v parlamentu, Schieder, je poudaril, da je za njegovo stranko nevtralnost Avstrije »nepogrešljiva«, menil pa je tudi, da bo avstrijska vlada prisiljena v prihodnjosti razmišljati tudi o vključitvi v nekakšen nov vseevropski varnostni sistem. Tudi pri socialdemokratih, ki so formalno še prepričani, da je treba nevtralnost ohraniti, se to prepričanje še kar hitro ohlaja. Koalicijski partner, Ljudska stranka, se je očitno že odločila za tak korak, saj je vrsta njenih govornikov v razpravi menila, da mora tako vključevanje biti prednostni cilj avstrijske politike. Avstrijska nevtralnost je v preteklosti imela svojo pomembno funkcijo, toda velikanske spremembe v preteklih treh letih v Evropi in v svetu so privedle do tega, da je to svojo funkcijo izgubila. Ljudska stranka se s tem stališčem očividno približuje svobodnjaški stranki, edina razlika je v tem, da Haider svojo zahtevo jasno formulira, medtem ko si diplomat Mock tega ne upa storiti. Odločno avstrijsko nevtralnost zagovarja le še Zelena alternativa. Njeni govorniki so opozorili na dejstvo, da je prav nevtralnost močan steber avstrijske države, ki se nikakor ne sme podreti. Odprava nevtralnosti in vključitev v nekakšen nov varnostni sistem, ki bi bil po mnenju Zelene alternative hkrati tudi vojaški, državi ne bi prinesel prednosti, marveč jo omejil in bi še zlasti okrnil njeno suverenost. EL za manjšinski mandat v zboru CELOVEC - Mlada Enotna lista je po vsej dvojezični Koroški pričela s podpisno akcijo za samostojni deželnozborski mandat za slovensko narodnostno skupnostjo. Konkretno mlada EL zahteva v svojem pozivu, da se slovenski narodnostni skupnosti omogoči zastopstvo, če narodnostna lista na deželnozbor-skih volitvah doseže vsaj en odstotek oddanih glasov (če kandidira več list, mandat dobi tista narodna lista, ki je dosegla največ glasov), ali da se uvede za slovensko narodnostno skupnost virilni mandat, nosilca tega pa bi določal zakonsko urejen, od pripadnikov narodnostne skupnosti izvoljen parlament koroških Slovencev. Obnovili bodo Dobrolski samostan CELOVEC - Dobrolski samostan, dragocen, kulturni spomenik v Podjuni, bodo obnovili. Deželni kulturni referent in namestnik deželnega glavarja Peter Ambrozy ter župana tržne občine Dobrla vas sta v petek dala znak za začetek gradbenih del. Celotna revitalizacija nekaj stoletja starega samostana bo znašala nad 70 milijonov šilingov. V obnovljenem samostanu naj bi nastal nov kulturni in izobraževalni center. Koroška proti omejitvi tovornega prometa s Slovenijo CELOVEC - Deželni referent za cestni promet pri koroški deželni vladi, Mathias Reichhold, je omejitev cestnega tovornega prometa iz Koroške v Slovenijo, kot sta jo pred nedavnim sklenila Avstrija in Slovenija, ostro kritiziral. V posebnem pismu pristojnemu zveznemu ministru Klimi Koroška koroški politik meni, da sporazum ogroža gospodarske odnose med obema državama ter s sosednjimi državami. Za koroške prevoznike doslej veljala nikakršna številčna omejitev voženj, po novem sporazumu pa je do konca leta dovoljenih le še 2900. Posojilnica Zilja praznuje 100-letnico CELOVEC - V Ločile, ob začetku Ziljske doline na koroškem, danes praznuje tamkajšnja slovenska posojilnica 100-letnico svojega obstoja. Današnji, sodobno opremljen denarni zavod ob cesti na Korensko sedlo, ima svoje korenine na Bistrici na Zilji in v Sentlenartu pri sedmih studencih, s spojitvijo leta 1987 pa je nastala močna Posojilnica - Bank Zilja. Apple Computer prodaja, montaža in servis PELLEGRINI integrirani sistemi za urade Computer - Copying - Telefax - Telefoni - Software - Oprema Filiala: TRST - Ul. Radovan 4 - Tel. 040/948460 MESTRE: 041/5310122 - BENETKE: 041/5225004 - RIM: 06/5180732 - PADOVA: 049/8072288 - VICENZA: 0444/511688 ITALIJA, F-J K 8 Sobota, 14. novembra 1992 NOVICE RIM / ZUNANJI MINISTER COLOMBO O ODNOSIH S SLOVENIJO Italijansko-albansko gospodarsko srečanje TRST - Na pobudo Inštituta za študij in dokumentacijo Evropske skupnosti in Vzhodne Evrope - ISDEE in Studijskega zavoda za mednarodne odnose v Tirani se v ponedeljek v prostorih Tržaške trgovinske zbornice zaCne drugo italijansko-albansko gospodarsko srečanje. Eno leto od prvega srečanja, ki je bilo decembra 1991 v Tirani, se ponuja priložnost poglobljenega preverjanja možnosti sodelovanja z državo, ki se še vedno nahaja v težkem položaju, a kjer se že ponujajo zanimive priložnosti. Konkretizirati jih je treba v treh dneh gospodarskega srečanja, kar bo precej olajšano, saj so v albanski delegaciji kar trije namestniki ministrov, podžupan Tirane, predsednik Albanske trgovinske zbornice, generalni direktorji gospodarskih ministrstev, odgovorni pri raznih operativnih sektorjih in tudi albanski poslovneži. Italijansko delegacijo pa sestavljajo politični in vladni predstavniki krajevne in osrednje oblasti, predstavniki Evropske skupnosti in glavnih zainteresiranih ministrstev, predstavniki družb in gospodarskih organizacij iz raznih italijanskih Dežel, predstavniki denarnih in zavarovalnih zavodov, prevozniških in špedi-cijskih družb ter številnih proizvodnih podjetij. V PRI odkrita razprava o institucionalnih reformah RIM - Tudi v včerajšnji razpravi je bila v ospredju debata o reformi volilnega sistema. V glavnem je večina govorcev podprla La Malfov predlog, so pa bile tudi častne izjeme, ki imajo nedvomno precejšnjo politično težo.Tako je predsednik senata Spadolini odločno zavrnil vsako možnost predsedniškega sistema, po njegovem mora predsednika vlade izvoliti parlament. Neposredno je obsodil spogledovanje med PRI in Severno ligo, ko je poudaril, da kdor uvaja protijužnjaški rasizem, je s tem storil zločin, ki je podoben antisemitizmu in je kot tak »obsodbe vreden in pošasten«. Tega mnenja pa ni Luisa La Malfa, ki opominja, da se ne sme napraviti iste napake kot sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL, ki je s kriminalizacijo Cobasov v bistvu utrdila njihov položaj in jim nehote priskrbela nove privržence. Spadolinija pa je podprl Oscar Mammi, ki je republikance spomnil, da bi z večinskim sistemom leta 1948 prišlo do bipolarizma KD-KPI, Italijo pa bi doletela podobna usoda kot Grčijo. Tudi bivši minister za industrijo Battaglia opozarja na previdnost. Večinski sistem po anglosaksonskem zgledu je skrajno nevaren, kar zgovorno dokazuje dejstvo, da se zanj ogreva tudi Severna liga. V pogovoru z novinarji je Battaglia še navedel, da ob prehodu z unitarističnega v federalni sistem državi grozi razpad. Mednarodni simpozij Italijansko-slovenske trgovinske zbornice BENETKE - Italijansko-slovenska trgovinska zbornica bo 20. novembra v Martellagu pri Benetkah organizirala mednarodni simpozij, na katerem bodo sodelovali predstavniki političnega, diplomatskega, gospodarskega in industrijskega življenja obeh držav. Skupno trgovinsko zbornico so ustanovili februarja 1992 s sedežem v Rimu, kjer je njeno predsedsvo, operativni del pa je v Trevisu. To mesto so izbrali, ker podjetniki s tega območja zaradi zemljepisnih in gospodarskih razlogov težijo k večjemu sodelovanju s Slovenijo. Podpredsednik Zbornice Ivano Sgarbossa je poudaril, da so njeni cilji promocija in poglobitev gospodarskega, industrijskega in tehničnega sodelovanja med Italijo in Slovenijo. Na simpoziju bo spregovoril tudi bivši predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, italijansko vlado pa bo zastopal podtajnik pri zakladnem ministrstvu Piergiovanni Malvestio. Predstavili načrt obnove v vojni porušene Hrvaške VEDEM - Architekt Luciano Di Sopra je včeraj v Vidmu predstavil načrt o metodologiji obnove v vojni porušenih objektov na Hrvaškem. Na predstavitvi so predvajali tudi posnetke o bombardiranju Dubrovnika in posledice tega rušenja. Furlanski arhitekt, ki je v stikih s hrvaško vlado za sestavo mednarodnega programa kooperacije, je izhajal prav iz dubrovniškega primera, da bi prikazal probleme obnove. V pristanišču Slano je popolnoma uničenih 300 poslopij, v zgodovinskem središču Dubrovnika je teško poškodovanih 7 poslopij in del obzidja. Se hujši je položaj na drugih območjih, saj je vojna prizadela kar 600 nasehj, od teh jih je 35 popolnoma uničenih, 34 pa težko poškodovanih. Iz tega izhaja, da je na Hrvaškem kar 210 tisoč stanovanj neprimernih za bivanje. To pa še ni vse, saj ima Hrvaška 630 tisoč beguncev. Hrvaška vlada ocenjuje, da znaša vojna škoda 18 milijard dolarjev, ta znesek pa je po mnenju Di Sopra nerealen, saj so škodo podcenjevali in je torej precej višja. Sedaj glavno skrb posvečajo rekostrukciji turizma. Omeniti je treba, da je Hrvaška pred vojno imela kar 20 piilijonov nočnin in 700 tisoč turističnih postelj. Turizem je torej edina gospodarska panoga, ki lahko državi zagotovi v najkrajšem obdobju prepotrebna finančna sredstva za obnovo Arhitekt Di Sopra je nato prikazal metodologijo obnove, ki se zgleduje po izkušnjah pri obnovi v potresu prizadete Furlanije, Armenije, San Salvadorja in Mehike. Podobno izhodišče bodo poskusili tudi pri obnovi porušenega Bejruta. Ob vsem tem pa je treba vseeno omeniti, da marsikdo v teh kriznih časih vidi prav v obnovi porušene Hrvaške enkratno priložnost za delo in razvoj. lili I I §§ Meje so nedotakljive, gospodarski del osimske pogodbe pa je treba revidirati V razpravi so z izjemo misovcev in liberalca Sterpe vsi soglašali z ministrom glede mej Niti besedice o slovenski manjšini v sicer dolgem in razčlenjenem Colombovem ekspozeju RIM - Morda zaradi pozne ure, najbrž pa tudi zaradi dejstva, da gre vendarle za probleme, ki so večini italijanskih parlamentarcev precej daleč, je razprava o odnosih Italije s Slovenijo in ostalimi republikami bivše Jugoslavije, potekala v praznih dvoranah. Tako v poslanski zbornici kot v senatu je zunanjemu ministru Emiliu Colom-bu prisluhnilo le skromno število parlamentarcev, ki se je zmanjšalo, ko je minister prebral svoje poročilo in prepustil podtajnikoma, da sta sledila izvajanju tistih, ki so mu naslovili poslanska in senatorska vprašanja v zvezi z osimskimi sporazumi in glede odnosov s sosednjimi republikami. Za večino italijanskega parlamenta je Trst z njegovimi problemi in z njegovimi muhami, daleč. In to kljub dejstvu, da so vprašanja o Osimu naslovili vladi predstavniki malone vseh strank. Maloštevilčna prisotnost v dvorani pa ni preprečila misovskih predstavnikom, da bi v obeh dvoranah uprizorili svoj show. Precej ostri so bili predvsem proti ministru Colombu, ki so ga prekinili s številnimi medklici, včasih tudi neumnostmi, kot se je na primer zareklo Gastoneju Pari-giju, ko je generala Cadorno gladko prekrstil v Diaza. A preidimo k bolj vsebinskim vprašanjem. Minister Emilio Colombo je začel s pikolovskim obnavljanjem dogodkov, ki so privedli do uradnega priznanja Slovenije in Hrvaške in v tem okviru poudaril, da je tako prejšnja kot sedanja vlada stalno ravnala v skladu z mandatom parlamenta. V svojem izvajanju je šef italijanske diplomacije poudaril predvsem dejstvo, da so meje nedotakljive, ker se je Italija skupaj z ostalimi evropskimi državami s helsinško listino obvezala, da bo spoštovala obstoječe meje. In s tem stališčem so soglašali predstavniki vseh političnih skupin. Edina izjema so bili misovci, ki bi z besedami že vkorakali v Istro in Dalmacijo, in liberalec Sterpa, ki tudi obstoječih mej ne sprejema kot dokončnih. Glede osimskih sporazumov pa je Colombo poudaril, da je italijanska vlada že napovedala Sloveniji namen, da začne pogajanja za preseganje tega dogovora. Točke, ki jih je v tem ovkiru navedel so med drugim vprašanje odškodnine za dobrine istrskih beguncev, zaščita italijanske narodnostne skupnosti, odprava tistega dela dogovora, ki zadeva pro- sto cono na Krasu. V tem okviru je Colombo poudaril, da se namera pri vodenju pogajanj vlada namerava sproti posvetovati z italijansko manjšino, z begunskimi organizacijami in s krajevnimi ustanovami. V ekspozeju pa je Colombo nakazal tudi smernice svoje politike v odnosu do Slovenije. Ko bodo rešena odprta vprašanja, je dejal zunanji minister, bo treba skleniti sporazume, ki naj krepijo gospodarsko sodelovanje in naj ovrednotijo še zlasti vlogo Trsta in njegovega pristanišča. V tem ovkiru je Colombo omenil tudi, da je stopil v stik z evropsko komisijo v Bruslju in utemeljil nujnost finančnega centra*off shore«v Trstu. Vladne utemeljitve so bile sicer ocenjene kot nezadostne, vendar italijanska vlada namerava vztrajati in poglobiti problem v nadalnjih stikih s komisijo. Colombo je končal svoj ekspoze z zagotovilom, da je Italija v prvi vrsti v naporih za miroljubno reševanje krize v nekdanji Jugoslaviji, medtem ko ni v 13 stani dolgem govoru niti z besedico omenil slovenske manjšine v Italiji. Edini bežni namig je v enem od zaključnih stavkov, ko je povzel Zunanji minister Emilio Colombo obveze in dejal, da je treba začeti spet pogajanja o tistih odstavkih osimskih sporazumov, ki zadevajo pravice manjšin. Z izjemo misovcev in liberalca Sterpe so vsi diskutanti v svojih ocenah izhajali iz ugotovitve, da je meja dokončna in da je tudi v luči helsinške listine ni mogoče spreminjati. Prav tako je bilo precejšnje soglasje med predstavniki večinskih in opozicijskih strank v ugotavljanju, da je vlada o tem problemu premalo obveščala parla-met. Vsi so se zavzeli, da bi bila odslej problematika kontinuirano prisotna v parlamentu. In prav tako je bilo poudarjeno priporočilo, da mora vlada v večji meri upoštevati krajevne dejavnike, še zlasti deželo Furlanijo-Julijsko krajino. To sta podčrtala še zlasti predstavnika KD Coloni in Biasutti, pa tudi socialist Renzulli. V precejšnji meri je bila poudarjena nujnost ugodne rešitve finančnega centra »off shore« medtem ko so se diskutanti razhajali glede proste cone na Krasu. Nekateri so bili zato, da se jo odpravi, medtem ko je na primer Darko Bratina opozoril, da osimski sporazumi ne končajo veljati pri Trstu in da bi morda druge pokrajine bile zai-teresirane za neko podobno obliko sodelovanja. V vseh posegih je bila stalno prisotna zaskrbljenost za usodo in pravice italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem, medtem ko so bile pravice slovenske narodnostne skupnosti bolj v ozadju. Zelo načelno so to problematiko, kot zahtevo po zaščiti po evropskih standardih za obe manjšini, postavili v senatu Darko Bratina (DSL) in Vinci (SKP), v poslanski zbornici pa Gasparotto (DSL), Russo Spena (SKP), Fava (Rete), Boato (zeleni) in Renzulli (PSI), ki ni zavrnil možne recipročnosti v smislu, da bi morali Slovenija in Hrvaška imeti do italijanske manjšine isti odnos, ki ga ima Italija do lastnih manjšin. V tem pogledu pa bi bilo po Renzulli j e vi oceni za italijanski parlament lažje urediti vprašanje slovenske narodnostne skupnosti tako, kot pričakuje manjšina. Biasutti (KD) je bil bolj previden. Zavrnil je možnost recipročnosti in dejal, da po njegovem je treba poudarjati predvsem, da morajo biti zaščitni normativi povezavi z zakonodajo posameznih držav in v sozvočju z mednarodnimi načeli. Pri sodelovanju gre upoštevati tudi slovensko narodno skupino TRST-Slovenska kulturno-gospodarska zveza je ob poročilu zunanjega ministra Emilia Colomba glede osimskih sporazumov sprejela stališče, v katerem podčrtuje pomen vzpostavljanja dobrih in korektnih odnosov med Italijo in Slovenijo. Dejstvo, da obe državi izražata pripravljenost na konstruktivne pogovore o vseh odprtih vprašanjih nedvoumno izraža željo, da se med Italijo in Slovenijo vzpostavi visoka raven sodelovanja, v tem trenutku pa je še pomembno jasno stališče o nespremeljivosti meja. SKGZ ugotavlja, kako je bila ravno meja v preteklosti neprestan vir konfliktov. SKGZ je mnenja, da je povsem naravno, da se obnovijo pogovori o vsakršnem medsebojnem sodelovanju. Osimski sporazumu naj se torej presežejo v pozitivnem smislu, da se ob meji končno začnejo vzpostavljati pogoji za gospodarsko rast in izboljšanje življenjske ravni. To pa obenem pomeni pozornost do obeh manjšin in dosledno uresničevanje njihove zaščite. V poročilu zunanjega ministra pa Slovenci v Italiji sploh nismo bili omenjeni, kar meče senco nad njegovo izjavo. SKGZ poudarja, da si je težko zamišljati uspešno sodelovanje med sosedi, če se manjšinsko vprašanje ne bo reševalo v duhu doslednosti in večkrat izraženih namenov z italijanske strani. Slovenci v Italiji pričakujejo, da bodo odprta vprašanja manjšine našla ustrezno mesto v razgovorih med obema državama. V prepričanju, da je prav njihovo reševanje tudi edino sredstvo, da se dolgoročno preprečijo špekulacije in demagogija, ki jih nacionalistične sile ponovno uprizarjajo v naših krajih. Stranka Slovenske skupnosti pa je zelo zaskrbljena nad potekom nedavnih dogajanj v tržaškem občinskem svetu, ki je po maratonski razpravi (trajala je 14 ur) odobril politično resolucijo, iz katere žal izžarevajo predvsem nacionalistične skomine, pozablja pa na realne probleme tržaškega vsakdana. Mednje sodi tudi neurejen položaj slovenske manjšine. SSk poudarja, da je pravična zaščita slovenske manjšine v Italiji bistvenega pomena tudi za sožitje v tem prostoru in za dobrososedske odnose med Italijo in Slovenijo, zato znova poziva krajevne in državne oblasti, naj se odgovorno lotijo tega važnega vprašanja. Dokler republika Italija tega ne bo storila - ugotavlja še tržaško vodstvo te stranke - nima niti moralne pravice, da postavlja zahteve glede italijanske narodne manjšine v Sloveniji in Hrvaškem. Tudi v krogih Slovenske skupnosti vsekakor obžalujejo, da je minister Colombo v svojem posegu spregledal probleme naše manjšine. TRST / REAKCIJE NA COLOMBA Nedavna nacionalistična kampanja je bila jalova in popolnoma odveč Kdaj se bo mesto zamislilo o svoji krizi? Nekateri skušajo prikrivati rrealne probleme tržaške stvarnosti TRST-Protiosimska kampanja, ki so jo sprožile nacionalistične sile, je slonela na retoriki in, kot se temu pravi, na mlatenju prazne slame. Zunanji minister Emilio Colombo je predsi-nočnjim v parlamentu samo uradno ponovil to, kar smo že vedeli in kar je sam že nekajkrat povedal. Italija se zavzema za preseganje Osima, za ureditev odprtih vprašanj istrskih beguncev in za celovito zaščito italijanske manjšine, ob ugotovitvi, da so meje nedotakljive. Da je bila vsa ta kampanja nepo- trebna (razne za tiste, ki so jo izkoristili v jasne predvolilne namene) priča tudi dejstvo, da je Trst na splošno dokaj hladno sprejel ministrovo poročilo, ki ga je sicer eden izmed dveh tukajšnjih italijanskih dnevnikov zmagoslavno ocenil kot "veliko tržaško zmago“. V naprednih krogih in pri tistih, ki so se v občinskem svetu in drugod skušali zoperstaviti teh histerični reakciji, je opaziti veliko zaskrbljenost nad tem, kar se je zgodilo v prejšnjih dneh. Sindikalna zveza CGIL tako ugotavlja, da so neofašisti in nekateri konservativni krogi nalašč zaostrili debato o Osimu, morda tudi z namenom, da se prikrijejo realno krizo tukajšnje stvanosti. Italija, Slovenija in Hrvaška morajo res skleniti nove meddržavne sporazume s ciljem, da okrepijo dosedanje sodelovanje in sožitje v tem obmejnem prostoru. Industrijska cona na Krasu je že zdavnaj "mrtva in pokopana", treba je zato najti nove oblike ekonomskega sodelovanja in v tem sklopu stremeti po ovrednotenju tržaške luke. CGIL je mnenja, da je treba Italijanom v Istri zagotoviti enako zaščito, Rim pa vzporedno s tem ne sme pozabiti tudi na neizpolnjene obveze do slovenske manjšine Italiji. Po mnenju pokrajinske tajnice Demokratične stranke levice Perle Luše je iz Rima prišel poziv k razumnosti, saj je treba vse probleme reševati vzajemno in v strpnem vzdušju. Kampanja, ki smo jo bili priča v teh dneh, je samo zaostrila vzdušje, demokratične komponente tega mesta so povedale svoje mnenje in se niso izogibale tudi ostrega soočenja, posebno v tržaškem občinskem svetu. Prav je, da se je govorilo o Osimu, je še povedala tajnica DSL, isto vnemo, da bi lahko občinska uprava in nekatere vodilne stranke pokazale tudi za reševanje resničnih težav, ki pestijo naše mesto. Kot primer brezbrižnosti in površnosti je Luša omenila nedavno afero o finančni prosti coni (off-shore), ki jo je Evropska skupnost črtala iz zakona za obmejna območja. Mladinska levica je naslovila vsem Tržačanom in Tržačankam, "ki lahko še ohranijo mirno kri“, odprto pismo s pozivom, naj se ne zapirajo v domove in naj glasno in jasno povedo, kaj mislijo o tej "absurdni aferi Osimo". Okrepimo gospodarsko sodelovanje s Slovenijo in Hrvaško, nadaljnja razprava o mejah pa bi bila samo izguba časa. Morda pozno toda moško RIM- Najbrž ne bere redno, predvsem pa ne preveč pozorno Uradnega lista italijanske republike. In reagira včasih pozno. Toda, treba je priznati, odločno. Podtajnik Camber je v teh dneh spet v ospredju pozornosti. Kaže namreč, da ga je predsednik vlade Amato pismeno spomnil, da morajo biti njegovi nastopi prilagojeni njegovi sedanji funkciji člana vlade. Premier je menil, da podtajnikovo nastopanje v zvezi z osimsko pogodbo ni ravno v sozvočju s tem, kar misli vlada. A Camber se ni dal kar tako in baje predsedniku odgovoril, da je predvsem v službi domovine, v sozvočju z vlado pa dokler bo ravnanje vlade v sozvočju z interesi domovine. Ob takih trditvah je skoraj naravno, da se kot se je v četrtek vprašal v parlamentu poslanec VViller Bordon, ali ni samoumevno, da mora biti ravnaje državljanov, parlamentarcev in vlade v sozvočju z domovino in ali niso ravno dileme, ki si jih zastavlja podtajnik odraz njegovega, kako bi rekli, nekoliko svojskega obnašanja, (vt) RIM / PO DOBRODOŠLEM SKLEPU GUVERNERJA BANCE D'ITALIA Nova pocenitev denarja bo sprožila sveže naložbe Ura seje okrepila in borzni posli razcveteli, toda podjetništvo zahtevo do se uradna obrestno mero izdatneje zniža - Zdaj še evropsko posojilo ONESNAŽEVANJE DRAGO GAŠPERLIN RIM - Občutna okrepitev lire nasproti vsem pomembnejšim evropskim devizam pa tudi dolarju in nekakšen mali bum na milanski borzi: to sta najodmevnejši reakciji na predsinoCnji sklep Bance dTtalia o znižanju uradne obrestne mere (po kateri emisijski zavod financira bančni sistem) s 14 na 13 odstotkov. Odločitvi guvernerja Carla Azeglia Ciampija, ki je prišla le nekaj ur po dokončni odobritvi vladnega davčnega odloka, s katerim naj bi Giuliano Amato zagotovil državni blagajni svežih 53.000 milijard lir, so se nekatere večje banke že prilagodile in napovedale, da bodo pojutrišnjem temu primerno pocenile posojila oziroma ublaži-e prime rate (obrestno stopnjo na posojila najboljšim klientom) in top mte: Banca commerciale italiana s 15, 50 na 14, 50 m z 22, 25 na 21, 50 odstotka, Banco di Napoli prav tako tako na 14> 50 in 21, 50 odstotka ter Ambroveneto na 14, 50 in 21, 75 odstotka. To je kajpak dobrodošlo, toda stanovske organiza-C1ie industrijcev, trgov-C6v, obrtnikov in kmetovalcev niso posebno zadovoljne; trdijo nam- Vsi proti črni senci RIM - Stopetnajst Poslancev vseh strank, razen neo-ašistov, je včeraj Predložilo resolucijo proti antisemitizmu, v kateri zah-evajo dosledno izvajanje določil zakona, ki prepove-r^!e obnavljanje fašistične stranke. Uv\ podpisnik resolucije je posla-oc Orlandove »Mreže« Rino Piscrtello, podpisali kcW]i°llttiika- ten0lrneebe Taran- Del1 rSL)’ Mauro p . Bue (Psi), Gianni Mattioli (Zeiem), Antonio Rappalardo (PSDI) Gianni Rivera (BCD) SS?1, S»ritz„ IfsKP) ter mnogi bvUg!’ kl izražajo obsodbo ob zadnjih pobalinskih dejanjih, katerih žrtev je bila rimska židovska skupnost ter zaskrbljenost spričo možnosti, da bi obstajal mednarodni desničarski načrt, katerega namen naj bi bil ustvaritev splošnega vzdušja napetosti. Resolucija zahteva takojšen razpust vseh neofašističnih in neonacističnih strank in organizacij ter zaprtje njihovih sedežev, vlada Pa naj v teku 30 dni Poroča v poslanski zbornici o izvajanju določil zakona. Vlada mora upoštevati določila ustave. reC, da je denar še zmeraj predrag, ž njimi pa soglašajo domala milijoni ljudi, ki bi radi posojilo, denimo za stanovanje, kar velja še zlasti za mlade poročne pare. Diskontna mera je v Italiji občutno višja kot kjer koli drugje v zahodni Evropi, celo še zdaj tako visoka, da naravnost davi podjetja, tožita predvsem zveza velein-dustrijcev Confindustria in trgovcev Confcommercio. Res je, toda držati se je treba strogih ekonomskih pravil, odgovarjajo ugledni ekonomisti in s tem podpirajo Ciampijevo doslednost. Guverner je že ob zvišanju obrestne mere na 15 odstotkov izjavil, da je denarna politika tesno povezana s postopkom uveljavljanja vladnih ukrepov za pomašitev velikanske vrzeli v državni blagajni, iz katere se izteka neprimerno več denarja, kot ga priteka s pomočjo davčnega priliva. V Času najostrejše devizne krize, ko je trg dobesedno obrnil hrbet liri in »sistemu Italija« kot takemu, je guverner podražil denar, da bi obvaroval liro pred prevlado nemške marke; zdaj je vse to mimo, lira Guverner Bance dltalia Carle Azeglio Ciampi še svobodno niha, a bo kmalu spet vstopila v evropsko košarico, prav zato pa je bilo mogoCe denar vnovič poceniti. To bo dalo novega zagona proizvodnim naložbam v trenutku, ko je mednarodna konjunktu- ra zastala in recesija v Italiji na pohodu, po drugi strani pa zavrlo zle učinke (v zadnjem Času sicer pojenjajoCe) inflacije na proizvodne stroške in posledično tudi na maloprodajne cene. Nižanje obresti GELA / PROTI MAFIJI Protestni shod in srečanja proti strahu GELA (CALTANISET-TA) - V mestu je Čutiti strah; takšno oceno o stanju v Geli, kjer je zelo kruto občutiti zločinske metode mafije, so včeraj dali tako elani italijam ske parlamentarne komisije za boj proti mafiji kot njihovi sicilski deželni kolegi. Včeraj so namreč pokopali trgovca Gaetana Giordana, ki se je skušal upreti ustrahovanju. V poklon na pogum, ki ga je izkazal trgovec, so v Geli oklicali dan javnega žalovanja, kateremu se je pridružilo lepo število trgovcev. Vendar pa so trgovine v glavnem ostale zaprte le, dokler se je po mestnih ulicah vil protestni sprevod. V njem je bila v glavnem mladina, ki»še ni povsem zasvojena s strahom pred mafijo«: tako je izjavil eden vidnejših elanov posebnega združenja, ki se zoperstavlja izsiljevalskim metodam in njihovim krutim izvrševalcem. S precej bridko sodbo o položaju v Geli soglašajo elani predsedstva komisije za boj proti mafiji sicilskega deželnega parlamenta, ki bodo v kratkem pripravili ustrezno poročilo o njihovih včerajšnjih srečanjih s predstavniki gospodarskih kategorij in združenja, ki se zoperstavlja izsiljeval-nim metodam. V poročilu sicilski skupščini bodo prišle do izraza tako povsem negativna ocena o stvarnosti, ki ji »vladata nasilje in samo-volja«kot tudi zahteve prebivalcev Gele. Ti so v prvi vrsti zahtevali posebne varnostne ukrepe in vzpostavitev normalnega upravnega sistema v občini.Včeraj je imel vrsto srečanj v Geli tudi predsednik komisije obeh vej italijanskega parlamenta za boj proti mafiji Luciano Violante. Mali Rom zgorel v Rimu RIM - Včeraj zjutraj je v romskem taborišču v bližini mosta Marconi v stanovanjski prikolici zgorel dveletni otrok. Do nesreče je prišlo malo pred 8. uro, ko je otrokova mati prižgala mali gorilnik, na katerem je hotela skuhati kavo. Za trenutek je odšla iz rulotke, da bi poklicala ostala dva svoja otroka: vendar pa se je v hipu vnel požar, ki ga je lesena oprema prikolice še podžigala. Kljub takojšnjemu posegu je mali Ferit Sejdič, ki bi bil ob božiču star dve leti, v požaru izdihnil. V taborišču živi trenutno okrog 500 Romov, ki so večinoma iz Sarajeva. torej zmanjšuje stroške, a razvrednotena lira krepi konkurenčnost italijanskih proizvodov na tujem - ravno s tem »mixom« pa skušata Ciampi in Amato izvleči gospodarstvo iz kaše ter tako postopoma vtisniti izvršni oblasti ter institucijam tisto verodostojnost, ki so jim jo državljani na aprilskih volitvah tako odmevno odrekli. Do zdaj sta imela očitno prav, saj se je dobršen del kapitala, ki je poromal septembra in oktobra v inozemstvo, že vrnil, to pa seveda nikakor ne pomeni, da je vihar že mimo. Grozna zmešnjava z javnimi financami oziroma strahoviti obseg javnega dolga sta še nedotaknjena, sicer pa nam preti vse večja brezposelnost in dejanska okrnitev osebnih dohodkov. Izhod iz zdajšnje godlje so si Amato in njegovi kolegi omislili, kakor je znano, tudi s pomočjo evropskega posojila -kakih 14.000 milijard. Pristojni krogi Evropske skupnosti so jasno povedali, da bo dobila Italija ta denar šele tedaj, ko bo njen parlament dokončno odobril finančni zakon za leto 1993. Posojilo bo izzvenelo kot izrecna pohvala Amatovemu »manevru« - davkoplačevalcem v brk. V avtu vsaj trije Vlado bo kmalu krepko omejilo mestni promet NOVICE RIM - Strategija anti-smog je na pohodu: avtomobiliste, ki še do bližnje trafike niso zmožni peš, je strah, ljubitelji pešačenja pa so navdušeni. V petnajstih mestih z najvišjo stopnjo osne-snaženja bodo kmalu sprejeli stroge ukrepe za omejitev prometa z osebnimi vozili.Ustrezni zakonski odlok, ki so ga predložili včeraj ministri Ripa Di Meana (okolje), Tesini (prevozi) in De Lorenzo (zdravstvo), je na tem, da ga priobči Uradni vestnik - da stopi torej v veljavo. Župani v Turinu, Milanu, Genovi, Benetkah, Bologni, Firencah, Rimu, Neaplju, Bariju, Palermu in Catanii ter v eksperimentalnih predelih Lucce, Modene, Reggia Emilije in Pescare bodo dolžni v kratkem pripraviti tako imenovane naCrte operativnih posegov, ki bodo nujni vsakokrat, ko se bo kazalnik ustavil na »pozoru« ali na »nevarnosti«. Ministrski dekret predvideva kar dobrih 60 vrst ukrepanja - od vstopnine za v mestno jedro in t. i. inteligentnih semaforjev do prepovedi vožnje posa- meznikom (v avtu naj bi bile najmanj tri osebe, o čemer smo podrobneje že pisali), da bi ljudi na ta način privadili k smotrnejši rabi avtomobila. Dalje bodo pristojni dejavniki sklenili dogovor o izboljšanju oziroma proizvodnji in prodaji Čistejših pogonskih goriv (postopno bodo dali v promet plinsko olje z 0, 2 odstotka žvepla itd.), tovrstne ukrepe naj bi postopoma raztegnili na vse državno ozemlje, k sodelovanju pri strategiji antismog povabili meteorološko službo vojaškega letalstva, z uradi za civilno motorizacijo pa dosegli sporazum o dovolilnicah, ki jih bodo vozniki, za katere razne prepovedi ne bodo veljale, nalepili na vetrobran -šoferji javnih prevoznih sredstev, taksisti, vozniki rešilcev, varnostniki, šoferji tovornjakov s kvarlji-vim blagom in zdravili, spremljevalci han-dikapiranih oziroma same prizadete osebe in vozniki motornih koles do 125 kubičnih centimetrov (prosto pa se bo mogoče voziti z električnimi vozili in z neonesnažuj očimi avtomobili (katalizator, metan). WASHINGTON / PO REPORTAŽI NA TV V ZDA so začeli govoriti o Ustici VVASHINGTON Ameriške vojaške oblasti so doslej vedno trdovratno vztrajale pri trditvi, da nimajo njihova letala nic opraviti s sestrelitvijo italijanskega DC9, ki je pred dobrim desetletjem strmoglavil v morje pri Ustici v še vedno nepojasnjenih okoliščinah. Prav pred dnevi pa je ameriška TV mreža CBS oddajala prvič v tolikih letih reportažo o zaskrbljujočem molku mornariških in letalski oblasti ZDA. Morda bo predsednik Clinton le prinesel nov veter tudi v Pentagon in se bodo tudi tam odprli zaupni arhivi, da bi končno prispevali k razjasnitvi usode italijanskega letala in njegovih nesrečnih potnikov. IBM Zastopnik MURRI IBM PS/2 8555-041 Ul. Torrebianca 26/a 386SX TRST 4MB RAM Tel. (040) 630955 638018 16Mhz Fax (040) 638022 306209 HD 40MB samo 835.000.- lir Rop na pošti v Cordenonsu: odnesli 100 milijonov lir PORDENON - V Cordenonsu pri Pordenonu sta včeraj dva roparja z naperjenima pištolama prisilila štiri poštne uradnike, da so jima izročili nekaj veC kot sto milijonov lir. Roparja sta se omejila na gotovino, ki je bila namenjena izplačilom pokojnin, in se sploh nista zmenila za Čeke in druge vrednostne papirje. Po ropu je dvojica zbežala z avtomobilom milanske registracije v smeri industrijske cone pri Chiavorniccu. Varnostne sile so takoj postavile cestne zapore, a roparjev niso zaustavili. To je že tretji rop na poštne urade v pordenonski pokrajini v zadnjih treh tednih. Prvi je bil v Roraigrandeju, a je spodletel, ker na pošto niso še dostavili gotovine. Drugi je bil v Teorju, kjer sta roparja odnesla bornih 8 milijonov lir. Greenpeacov »blrlz« v zaščito ozonosfere RIM - Osem aktivistov naravovarstvene organizacije Greenpeace je včeraj dopoldne z bliskovito akcijo zaustavilo avtocistemo s 30 tonami kloro-fluoro ogljikovodikov, ki je komaj zapustila obrat Ausimonta v Spinetti Marengo pri Alessandrii. Nekaj naravovarstvenikov se je priklenilo na kolesa težkega vozila, drugi pa so na cisterno razobesili transparente z napisi: »Pozor vsebuje 30 tisoč kilogramov plina, ki žre ozon«, »Ausimond: Stop CFG Now«. Družba Ausimond je edini kemični obrat, ki v Italiji še proizvaja klorofluoroogljikovodike, ki služijo kot razpršilci v sprejih, kot hladilna sredstva za hladilnike in kot surovina za proizvodnjo polistirena. 30 ton klorofluoroogljikovodikov naj bi po mnenju znanstvenikov uničilo kar 24 milijard molekul ozona. Greenpeace ob tem poudarja, da Italija ponovno zamuja enkratno priložnost, da bi zaCela razvijati klorofluoroogljikovodikom alternativno tehnologijo. V Nemčiji bodo prihodnjega marca že poslali na trg hladilnik, ki za hladilno sredstvo ne bo rabil klorofluoroogljikovodikov. V Ausimondu pa so po podatkih Greenpeacea samo leta 1991 proizvedli 32 tisoč ton tega za ozonosfero usodnega plina. Projekt Zanussi: »Mladina in industrijska kultura« PORDENON - Pordenonska industrija Zanussi je včeraj v Cordenonsu predstavila svoj projekt: »Mladi in industrijska kultura«. Na predstavitvi, ki so se je udeležili minister za znastveno raziskavo in univerzo Sandro Fontana in drugi ugledni gosti, je spregovoril podpredsednik deželnega odbora in odgovorni za industrijo Fenuccio Saro, ki jepoz-dravil Zanussijevo pobudo v tem težkem trenutku za italijansko industrijo. Da se premosti sedanje težave, je treba po Sarovih besedah, dati novega zagona poslovni kulturi, tako da se bo lahko kos evropski konkurenci. Prav zato je Zanussi jeva pobuda dobrodošla, ker je treba doseči čimveCjo integracijo med šolskimi in industrijskimi struktu- Z verigo skušala preprečiti izvedbo stanovanjskega izgona LEGNANO (VERONA) - Da bi preprečila stanovanjski izgon, se je neka ženska v Legnanu pri Veroni z verigo priklenila na grelec. Vest sama po sebi ni vredna omembe, Ce ne bi izgona ukazal njen bivši mož. Obupana gesta pa ni zalegla, saj so jo karabinjerji osvobodili in izvedli predvideni izgon. Zenska pa je že napovedala, da se bo vrnila v stanovanje, če drugega ne, na povabilo svojih otrok. Zaradi salmoneloze zaprti rimski licej RIM - Kakih 170 dijakov rimskega liceja »Primo Levi« se je okužilo s salmonelozo. Po prvih ugotovitvah je do okužbe prišlo z obloženimi kruhki, ki jih prodajajo v šolskem baru. Dijaki so prve simptome z bolečinami v trebuhu, bruhanjem, drisko in v nekaterih primerih tudi z visoko temperaturo občutili v soboto. Krajevna zdravstvena ustanova je že odredila preiskavo, da bi ugotovili, ah je okužbo povzročil eden od zaposlenih v baru. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772618 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu; IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo - mesečna 23.000 LIT letna 276.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 Z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG TRST Sobota, 14. novembra 1992 NOVICE UMOR / V NOČI NA PETEK TRAGEDIJA DRUŽBENE EMARGINACIJE V VRTU UL. S. MICHELE Tržaška občina namenila 100 milijonov lir za naše gledališče Na zadnji seji je občinski odbor pod predsedstvom župana Staffierija razpravljal o proračunu za leta 1993. Praktično se je tako začel postopek za odobritev proračunskega dokumenta, ki je sicer že skoraj pripravljen v celoti. Občinski odbor ga bo občinski skupščini uradno predstavil na petkovi seji, medtem ko se bo razprava o njem začela v naslednjem tednu. Zupan Staffieri je z njim v zvezi izjavil, da gre za realistični proračun, v katerem ni prostora za velika in "faraonska ” dela glede na trenutni položaj, ko je treba v še večji meri kot doslej prih-ranjevati. Finančni posegi zadevajo torej najnujnejša dela, ki so po splošni ugotovitvi najbolj potrebna. Po županovem mnenju gre torej za j "uravnovešeni ” dokument, ki bi ga morala j skupščina sprejeti; poleg tega je dodal, da je bil proračunski dokument pripravljen v domenjenem roku. Sicer pa je občinski odbor na seji razpravljal in odobril številne sklepe. Med ostalimi gre omeniti, da je nakazal finančni prispevek v višini 100 milijonov lir Slovenskemu Stalnemu Gledališču; poleg tega je odobril posojilo v višini 795 milijonov lir za pokritje kotalkarskega igrišča v Ul. Boe-gan, občinskemu bazenu Bianchi pa je za vzdrževalna dela namenil 190 milijonov lir. Občinski odbor je tudi sklenil, da se občinski svet ponovno sestal v ponedeljek, 16. t.m., ob 18.30. Deželni svetovalec SSk Bojan Brezigar sporočil svoj odstop Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je na sinočnji seji deželnega tajništva SSk v Nabrežini sporočil strankinemu vodstvu, da zapušča mesto deželnega svetovalca zaradi zelo zahtevnih poklicnih obveznosti, ki jih je prevzel kot odgovorni urednik prenovljenega Primorskega dnevnika-Republike. Člani deželnega tajništva so to vzeli na znanje in Brezigarju izrekli zahvalo za vse opravljeno delo. Izrekli so mu tudi voščilo, da bi dnevnik kot samostojni in pluralistični izraz naše skupnosti prispeval k njeni rasti, k utrjevanju skupnega slovenskega prostora, ki z dosežkom državne suverenosti in krepitvijo demokracije doživlja nov polet, in k sožitju. Po pravilih SSk ostaja Brezigar član deželnega taj- j ništva SSk, na seji pa so obširno razpravljali o političnih in organizacijskih zahtevah, ki jih prinaša zamenjava strankinega najvišjega izvoljenega predstavnika. Pobuda DSL V tržaškem novinarskem krožku bo v ponedeljek, 16.11..ob 17. uri javna razprava o reformi državnih institucij. Srečanje bo uvedel deželni svetovalec DSL Roberto Viezzi. Predsedovala bo pokrajinska tajnica DSL Perla Luša. Odbornik Perelli na knjižni razstavi Občinski odbornik za kuluro Perelli in ravnatelj mestne knjižnice Anna Rosa Rugliano bosta danes predstavljala občinsko upravo na knjižnem sejmu "Libro 92”, ki jo bodo odprli v Osrednji vsedržavni knjižnici v Rimu. Letošnja je že deveta izvedba prireditve, ki se s sodelovanjem in pod pokroviteljstvom ministrstva za kulturne dobrine. Na razstavi bodo sodelovale tako javne kot zasebne knjižnice, v tem okviru pa bodo tudi bibliografske razstave, ki z raznimi prestižnimi imeni predstavljajo pravo privlačnost prireditve. Odbornik Perelli je v zvezi z raztavo izjavil, da bo poseben pomen imela tudi za Trst, ker bodo na njej razstavljena dela, ki govorijo o njegovi kulturi in zgodovini. Franco Tobacco odstopa z mesta deželnega tajnika PU Deželni tajnik PLI Franco Tabacco se je odločil, da se odpove tej strankarski funkciji. Svojo odločitev je obrazložil včeraj na seji deželnega vodstva stranke v Palmanovi ter jo utemeljil z dejstvom, da je v sedanjih, vse bolj zapletenih razmerah težko vsklajevati politične in javnouprav-ne funkcije. Tabacco je izbral pot javnega upravitelja vsaj dokler mu bosta zahtevni problemi Trsta in Furlanije-Julijske krajine to narekovali. Natečaj za tehnike v državni policiji V Uradnem listu je bil objavljen razpis natečaja, na osnovi naslovov in izpitov, za 22 mest pripravnika tehničnega izvedenca. Natečaja se lahko udeležijo vsi italijanski državljani, ki nimajo več kot 40 let in ki imajo srednješoslo izobrazbo druge stopnje. Prošnje je treba izpolniti na posebnih obrazcih, ki jih je mogoče dvigniti v uradu za natečaje na kvesturi; rok za vlaganje prošenj bo zapadel 5. decembra. Zainteresirani se za podrobnosti lahko obrnejo na kvesturo, na urad za natečaje, v Ul. Mascagni, št. 9, tel. 830533. Tiskovni urad kvesture nadalje sporoča, da je odprt javni natečaj za 200 mest pripravnika tehničnega operaterja. Tudi tega tečaja se lahko udeležijo italijanski državljani obeh spolov s srednješolsko izobrazbo, ki niso presegli 40 leta starosti. Rok za vložitev prošenj bo zapadel 9. decembra. V Nabrežini obletnica Oktobrske revolucije V dvorani KD Igo Gruden bodo v soboto, 28. novembra proslavljali 75-letnico Oktobrske revolucije. Na prireditvi bosta govorila Paolo Šema in Stojan Spetič, spomnili pa se bodo tudi intema-cionalca Adriana Olive, ki je bil tudi nabrežinski občinski svetovalec KPI. Ženo prebičal do smrti Žrtev, 30-letna Patrizia Ferluga, se je konec avgusta letos poročila z bodočim morilcem, 29-letnim Hrvatom Draženom Kuljičem - Moški se je zverinsko znesel nad drobceno žensko Marjan Kemperle «V svoji dolgi karieri sem poklicno sledil že mnogim umorom, a tako grozotnemu še nisem bil priča.»Tako je namestnik javnega tožilca Piervale-rio Reinotti včeraj malo po enih popoldne pred težkimi vhodnimi vrati tržaške kvesture komentiral nočni umor v vrtu v Ul. S. Michele. Moški, hrvaški državljan, je z .brcami in pestmi do smrti potolkel 30-letno ženo Patrizio Ferluga. Po umoru je poklical na pomoč na reševalno številko 118 in se oddaljil od prizorišča okrutnega umora. Agenti letečega oddelka so ga izsledili nekaj ur kasneje v neki podrtiji v Starem mestu, kamor se je bil zatekel. 2e med prvim zaslišanjem v koronej-skem zaporu je morilec, 29-letni Dražen Kuljič, priznal svoje dejanje, ne da bi pri tem pokazal kančka kesanja ali človeške milosti za žrtev. Po sobotnem umoru Irme Lubiana v avtomobilu na kolovozu pri Gabrovcu se je moral Reinotti drugič v pičlih šestih dneh spet spoprijeti z zločinom, katerega žrtev je bila ponovno ženska. Ge je bil prvi primer vsaj nekoliko zamotan (a so ga preiskovalci v teku 48 ur razvoz- lali), pa je bil včerajšnji vsaj na prvi pogled bolj linearen in enostaven, a ob tem tudi mnogo bolj srhljiv, surov, strahoten. Okrutna smrt Patrizie Ferluga je bila epilog 8-mesečne zgodbe, ki se je odvijala v emarginaciji, na robu družbe, v pogojih, ki jih lahko imenujemo življenjski samo zato, ker sta se v njih križali dve mladi življenji. Patrizia Ferluga je spoznala svojega bodočega morilca pred osmimi meseci in se brezglavo zaljubila vanj. Dražen Kuljič, po rodu iz Koprivnice, se je malo prej preselil v Trst. 29. avgusta, manj kot tri mesece tega, sta se poročila. Ferlugova je zapustila mamino stanovanje v Ul. D’Alviano, kjer je živela še s sestro in bratom, in se preselila z možem v nov dom v Ul. Battera 18. Njeno življenje je postalo kmalu po poroki neznosno. Patrizia je delala le občasno, Dražen je bil brezposeln, mnogo je pil in ženo tudi Cesto pretepal. Ker nista plačala najemnine sta bila pred kratkim prisiljena zapustiti stanovanje. Odtlej sta prenočevala ali pri znancih ali pa v podrtijah in praznih hišah, ki jih v Starem mestu ne Žrtev Patrizia Ferluga manjka. Preživljala sta se z manjšimi tatvinami, zaradi česar so ju na policiji nekajkrat legitimirali in prijavili sodstvu. V zadnjih tednih je postal Kuljič vedno bolj nasilen. Pred kakim tednom je med pretepom posegla tudi policija in pozvala Ferlugovo, naj se javi na kvesturi in naj prijavi moža. Patrizia se je naslednjega dne res javila, a le zato, da bi moža oprostila rekoč, da se je poškodovala sama med padcem. Policisti so se hoteli vsekakor znebiti nasilnega moškega: prav pred dnevi so sodne oblasti izdale nalog za izgon iz države, ker je bil brez dovoljenja za Morilec Dražen Kuljič Vrt Ul. S. Michele, prizorišče ponočne srhljive tragedije (foto Ferrari) bivanje v Italiji. Na žalost policiji tega naloga ni uspelo pravočasno izvesti. V noči na petek se je Kuljič spet surovo znesel nad ženo. Po večeru, ki sta ga prebila v nekaterih gostilnah, sta zašla v vrt v Ul. S. Michele, bedno zbirališče narkomanov in emarginirancev. Po izjavah, ki jih je dal med zaslišanjem, naj bi začel mož pretepati Patrizio, ker naj bi mu lagala. Drobcena in krhka ženska se mu sploh ni upirala: nadnjo se je usula toča pesti in brc, začela je krvaveti, mož jo je surovo in brez milosti tolkel dokler ni omagala v mlaki krvi. Preiskovalci so jo našli zleknjeno na eni od klope ob 3. zjutraj. Po mučni agoniji je umrla le nekaj minut pred njihovim prihodom. Štiri ure kasneje so agenti letečega oddelka obkolili podrtijo v Ul. Capitelli 30, kamor se je bil Kuljič zatekel po umoru. Bliskovito so ga onesposobili in odpeljali v koronejski zapor. Moški je kmalu priznal umor, pri čemer je govoril, kot da se ga vsa zadeva sploh ne tiče.«Ženo je pretepel do smrti, kot če bi prebrcal škatlo kartona, »je na včerajšnji tiskovni konferenci izjavil vodja letečega oddelka tržaške kvesture Carlo Lorito. Sodnik Reinotti med tiskovno konferenco ______TRST / SKUPŠČINA CGIL__ Gledališčem nuditi finančna sredstva Potrebna večja pozornost javnih ustanov Trafike bodo v torek zapite Na včerajšnji skupščini tržaških lastnikov trafik, ki jo je sklicala italijanska zveza lastnikov trafik, so soglasno podprli predlog, da v torek, 17. t.m. popoldne, zaprejo svoje prodajalne. Za ta korak so se odločili iz protesta proti »hudi konkurenci, ki jo izvajalo duty-free shopi na italijansko-sloven-ski meji.« Pri tem očitno pozabljajo, da »malenkosti« (kot na primer kakšno skromno limuzino) tudi ljudje z osntran meje kupijo v tržaških trgovinah... V obširnem gledališkem sektorju močno vre. Finančni zakon je namreč korenito zmanjšal višino finančnih sredstev za te dejavnosti, kar je razne gledališke ustanove spravilo v hude težave. O vseh teh vprašanjih je včeraj tekla beseda na skupščini gledaliških delavcev, ki jo je priredila CGIL-FILS, na katero so bila sicer povabljena tudi ostala sindikalna predstavništva, ki pa se zasedanja niso udeležila. Soglasno je bilo ugotovljeno, da se gledališke ustanove v sedanjem trenutku nahajajo na robu prepada: proračun tržaške občine ne predvideva nobenega prispevka za te dejavnosti, zaradi česar se postavlja nujno- st, da je treba s krajevnimi ustanovami odpreti novo poglavje odnosov. Na skupščini, ki se je je udeležilo veliko število gledaliških delavcev, je spregovorila tudi Clau-dia Tempestini iz vse-državnjega tajništva FILS, ki je v podrobnostih orisala celotno trnjevo pot, ki se je začela s klestenjem finančnih sredstev v finančnem zakonu, obenem pa podčrtala, da so na ta sektorj doslej močno vplivale lotizacije in druge degeneracije, ki so vsekakor negativno vplivale na celotno gledališko dejavnost. Sicer pa je podčrtala, da je CGIL-FILS ostro protestirala proti temu klestenju, kar je sicer prispevalo, da je bil ta finančni manever nekoliko omiljen. Največje težave se sicer pojavljajo na Jugu, kjer načrtno zapirajo vsa prozna gledališča, medtem ko se tudi vsedržavno podjetje RAI izmika svojim odgovornostim. Tudi sredstva obveščanja so na zatožni klopi, ker večkrat na veliko poudarjajo, da se javne finančne podpore v tem sektorju razpršujejo. Sicer pa so prireditelji tiskovne konference med drugim tudi podčrtali, kako je Italija na enem zadnjih mest na evropski lestvici glede izdatkov za gledališke dejavnosti. Po njihovem mnenju pa so na zatožni klopi predvsem krajevne uprave. FINTOUR / CARDARELLI Hišni pnpor za podjetnika Zaslišali morilca Lubianove Sodnica za preliminarne preiskave Alessandra Bottan-Griselli se je odločila, da bo podjetnik iz Abrucov Quirino Car-darelli, ki je vpleten v stečaj finančne družbe Fintour, odslej v hišnem priporu. Cardarellijeva obramba je bila še predvčerajšnjim precej skeptična, ker naj bi se namestniki javnih tožilcev, ki vodijo preiskavo (De Nicolo, Reinotti in Gullotta) izrekli proti taki zahtevi. Včeraj pa je očitno prevladalo drugačno stališče. Kot je povedal odvetnik Amodeo, bi se lahko proti ukrepu o hišnem priporu pritožili, vendar menijo, da tak korak ne bi bil oportun. V hišnem priporu bo podjetnik dva meseca, ki se štejeta od dne, ko je moral v zapor. Cardarelli bo v tem obdobju prebival pri sinu v Sesljanu. Finančni stražniki in preiskovalci pa nadaljujejo s preiskavo, v kateri morajo med drugim pregledati veliko zaplenjenega gradiva. Medtem se nadaljuje še ena preiskava, ki je povezana s tragično smrtjo Irme Lubiana. Včeraj je sodnik za preliminarne preiskave Vin-cenzo D’Amato v koro-nejskih zaporih zaslišal 52-letnega geometra Rinalda Turisinija, uslužbenca pri deželni upravi, ki je obtožen, da je na Krasu umoril svojo nekdanjo delovno kolegico, kar je tudi priznal. O zaslišanju pa se ni izvedelo nobene podrobnosti. Tripani hoče »čislo« KD »Ni mesta za fra-mazone v KD, in čeprav so mi grozili, saj očitno nočejo, da govorim, bom vseeno šel naprej.« Tako izjavlja Sergio Tripani, pokrajinski tajnik tržaške KD v intervjuju za tednik videmske kurije »La Vita Cattolica«. Kot je povedal Tripani, trenutno naj bi bilo med framazoni manj kot 10 tržaških demokristjanov in ko bodo objavljeni seznami, ki jih je zaplenilo sodstvo, bo sam poskrbel, da zapustijo stranko, če tega ne bodo naredili prostovoljno. TRGOVINA / SODELOVANJE Z ARGENTINO Nove možnosti za Trst V Milanu usposobili poseben informacijski center Norberto Vidal Na predvčerajšnjem sestanku med operaterji tržaške trgovinske zbornice ter z argentinskim generalnim konzulom v Milanu, Norbertom Vida-lijem in gospodarskim ter trgovinskim svetovalcem Armandom Josejem Maf-feijem, so ugotavljali, da obstajajo konkretne možnosti za razvoj trgovinskih odnosov in sodelovanja s to veliko južoa-meriško državo. Predsednik Tombesi je uvodoma med drugim naglasil, da so Trst že označili za privilegirano središče za pretovor argentinskega blaga, namenjenega v srednjo Evropo in še zlasti za Vzhod. S svoje strani je generalni konzul Vidal orisal najnovejše gospodarske ukrepe, ki so jih sprejeli v Argentini, da bi z ene strani drastično znižali inflacijo, z druge pa, da bi omogočili tuja vlaganja in ustanavljanje mešanih podjetij. Nova priložnost za nadaljevanje pogajanj bo novoustanovljeni »Centra de Promocion Argentina« v Milanu, ki bo ob generalnem konzulatu nudil operaterjem potrebne informacije ter pomoč. V dolinski občini danes začasno brez vode Nekatere vasi v spodnjem delu dolinske občine bodo danes dopoldne za nekaj ur brez vode, kar bo kot običajno povzročilo nekaj težav. Občinska uprava namreč sporoča, da bo od 8.30 do 10.30 prekinjena dobava vode za Log, Pulje, Domjo, Lakotišče in Krmenko zaradi pregledov in vzdrževalnih del medobčinskega podjetja Acega TIHOTAPSTVO / PUŠKA, PIŠTOLE IN NABOJI V Trstu spet zaplenili orožje Dva tihotapca z orožjem so aretirali, druge policija še išče Del zaplenjenega orožja (foto Ferrari) Tihotapstvo z orožjem v naših krajih ne pozna oddiha, prav tako brez oddiha pa je tudi lov policije in karabinjerjev proti tihotapcem. Agenti letečega oddelka so v sredo popoldne po vrsti hišnih preiskav odkrili puško ameriške izdelave, štiri polavtomatske pištole in 500 nabojev. Med akcijo so aretirali dve osebi, imeni katerih niso javili, ker je preiskava še v teku in bi lahko privedla do novih aretacij. Po mnenju policije je bilo orožje namenjeno roparskim tolpam v Venetu. TRST Sobota, 14. novembra 1992 ________KRAS J POLITIČNA POLEMIKA_____ SKR Nova kraška občina bi še bolj delila manjšino Pripravljalni odbor nadaljuje sestanke po vaseh Bo pri Obelisku nova občinska meja? Predlog za ustanovitev kraške občine, ki ga je iznesel posebni pripravljalni odbor na Vzhodnem Krasu, je tudi v naši skupnosti naletel na različne ocene. Včeraj se je s tem v zvezi oglasila Stranka komunistične prenove, ki razume nejevoljo prebivalcev Vzhodnega Krasa, ki jih Tržaška Občina sistematično zapostavlja in zanemarja. V tem vzdušju, piše v tiskovni izjavi, se je pričela nabirka podpisov za ustanovitev posebne vzhodnokraške občine. Nabirko so že podprle nekatere krajevne organizacije in gospodarski krogi, pa tudi ljudje in stranke, ki posredno delijo odgovornost za vse, kar se je doslej zgodilo in želijo kar tako oprati pred javnostjo. Mednje po mnenju Komunistične prenove spadajo tudi stranke, ki so v vzhodnokraskem rajonskem svetu z izvolitvijo predstvnice KD pokazale, "kakšno upravo snujejo za novo kraško občino". To morajo vedeti ljudje, Posebno tisti, ki si delajo utvare - piše še v tiskov-ni noti - ali jim verjamejo, da bo to pretežno slovenska in napredno vodena uprava. V resnici ®e. P° mnenju SKP pri-rjujejo tezi tržaškega meščanstva, ki želi kon- finirati Slovence na Krasu in oslabiti ali zanikati prisotnost in vlogo Slovencev v mestu. Zbiranje podpisov SKP razume zato predvsem kot protest, medtem ko meni, da ustanovitve nove občine ni mogoče kar tako improvizirati. Potrebna je široka javna razprava z analizo vseh posledic, vljučno s tistimi, ki bi jih tako nenaravna razdelitev imela na položaj slovenskega prebivalstva, v mestu in v podeželju. Zato SKP poziva tudi javna občila, naj odprejo svoje strani in oddaje za resno in demokratično razpravo, brez vnaprejšnjih opcij ali predsodkov. Gre namreč za preresno odločitev, da bi jo sprejemali kar tako, kampanjsko ali površno. Kot vidimo, je predlog za kraško občino deležen različnih in nasprotujčih si mnenj. Z različnimi mnenji se soočajo tudi znotraj posameznih strank. Najbolj zavzeti za to upravno rešitev so vsekakor na Vzhodnem Krasu, kjer je tudi nastal odbor, ki zbira podpise za krasko občino oziroma za ljudski referendum o tem vpašanju. Manj odobravanj pa je ta pobuda doslej naletela na Zahodnem Krasu. Odbor za zaščito Križa je pred poletnimi počitni- cami objavil stališče, v katerem utemeljuje razloge zakaj nasprotuje morebitni vključitvi te vasi v novo kraško upravno enoto. Križ, je pisalo v tej izjavi, se čuti zgodovinsko in družbeno bližji devinsko-nabrežinski stvarnosti kot realnosti Vzhodnega Krasa. Pri teh zelo resnih vprašanjih se je treba vsekakor izogniti nepotrebnim polemikam ali celo "kampanilistični vojni med posameznimi vasmi". V Križu so mnenja, da bi bilo treba predvsem okrepiti vlogo in pristojnosti rajonskih sosvetov. Odbor za ustanovitev nove občine v tržaški pokrajini zbira podpise na Opčinah, pri Banih, v Trebčah, na Padričah, v Gropadi, Bazovici, Lonjerju, pri Ferlugih, na Proseku in Kontovelu ter v Križu. Za uresničitev tega predloga se ta odbor sklicuje na reformo javnih uprav, na zakon številka 142. Pri tem izhaja iz ocene, da omenjene kraške vasi tvorijo istorodno celoto gospodarskih, kulturnih in naravnih značilnostih. Tržaška občinska uprava ni nikoli pokazala pripravljenosti za reševanje številnih problemov, s katerimi se soočajo te skupnosti. Prebivalstvo po mnenju tega odbora, ki ima uradni sedež na Opčinah, ne zmore zadostno vplivati na izbire in odločtve tržaške občinske uprave, ki je v prvi osebi odgovorna za propad Krasa. DAVKI / PLAČEVANJE ELEKTRIČNIH STORITEV KINO Uvedli so električno katastrsko evidenco Drža* 1 uprava Prizade\ la in st (predvs davcnii Moderr °®Og0( vezanje mina ---‘h raziš vrsti imen pra\ stni Boris Simoneta dvomesečnim računom električnih storitev je bil ali bo najkasneje do 15. decembra dostavljen vsem oskrbovancem posebej vprašalni kartonček, ki ga morajo izpolniti z vsemi zahtevanimi podatki in ga preko pošte odposlati na finančno ministrstvo v Rim najkasneje v roku 60 dni od zapadlosti računa. Pri tem naj pripomnimo, da ni treba nalepiti znamke, niti ni predvidena priporočena pošiljka in bo poskrbljeno za preferenčno poštno dostavo, električni naročnik pa tako ne bo imel pobotnice kot dokazila, da je opravil to državljansko dolžnost. Izpolnitev obrazca ni posebno komplicirana. Navesti moramo anagraf-ske podatke koristnika električne dobave in pa lastnika nepremičnine, vključno z davčno številko. V primeru, da je več električnih oskrbovancev, navedemo le ime ene osebe, ki tudi podpiše prijavo. Isto velja za solastnike (tem so parificirani uživalci prostorov) in zapišemo podatke tistega, ki je nosilec nepremičninskega dohodka. Bistvenega pomena so podatki, ki zadevajo nepremičnino. Za skupino A (stanovanja in zasebni uradi), skupino B in -(kolektiv- na stanovanja, javni uradi, šole, ipd.) in kmečka poslopja, pride v poštev pokrita površina, vključno z zunanjimi zidovi in notranjimi stenami, prišteti pa moramo tudi tretjino površine morebitne terase in balkonov. Za skupino C (skladišče, trgovina in podobno) je merodajna površina, ki je navedena na katastrskem izpisu oziroma na kupoprodajni pogodbi. Navesti moramo tudi katastrske identifikacijske podatke, ki jih razberemo na kata-strkskem listu. Za nove gradnje oziroma za prizidke, ki niso bili še katastrsko vpisani, navedemo leto in številko prošnje za katastrsko vknjižbo. -DOLINSKA OBČINA TRST / V MUZEJU REVOLTELLA Sprememba avtobusne proge zaradi del pri Logu Zaradi pi Pokrajinski Ricmanji in tržaško občin za prevoze A spremembe progi 41, ki p dolinske mestom. Iz j °d poned< novembra da vozili do Lc oodo obrnil skozi Domj Boljunec in Ricmanj in s nazaj do Loge no avtobus med Doline Katinaro, h javna vozila prav tako obračala pred Logom, medtem ko bodo na krajevni krožni progi Boljunec - Katinara -Domjo naslednje spremembe: avtobusi bodo iz Boljunca vozili iz Boljunca skozi Boršt in Ricmanje do Katinare ter nazaj do Boljunca in Domja, od koder se bodo vračali preko Mačkolj v Boljunec. Ob nedeljah in praznikih bodo na krajevni krožni progi skozi vasi dolinske občine avtobusi obračali pred Logom. Skratka: za prevoz iz Loga do Ricmanj bo treba narediti daljši krog. Nadaljuje se niz glasbenih matinej V dvorani muzeja Revoltella se na pobudo gledališča Verdi z uspehom nadaljujejo glasbene matineje; naslednji koncert bo jutri, kot običajno z začetkom ob 11. uri. Tokratna gostja bo pianistka Paola Bruni, ki bo predstavila dela dveh povsem različnih avtorjev: najprej bo na vrsti Ludvvig van Beethoven, nato pa Giacomo Rossini. Na koncertu, ki se bo kot običajno začel ob 11. uri, bo Paola Bruni najprej zaigrala Beethovnovo sonato, nato pa še izbor iz Rossinijevega niza Peches de Vieillesse. Drugi del koncerta bo torej posvečen priljubljenemu italijanskemu skladatelju ob 200-letnici njegovega rojstva. Ne glede na naslov niza gre za skladbe, ki jih je Rossini posvetil svojemu rojstnemu mestu Pesaru. Na njegovo željo skladb niso izvajali, dokler je bil še živ in ga zato lahko v določeni meri štejemo za dragoceno dediščino, ki jo je Rossini poklonil svojemu rojstnemu kraju. Med njimi je tudi živahna tarantella. ARISTON - 17.45, 20.00, 22.15 »Arma letale 3« r. Richard Donner, i. Mel Gibson, Danny Glover. EKCELSIOR - 16.30, 18.20, 20.10, 22,15 »Anni novanta«, i. Ezio Greggio, Christian De Sica in Massimo Boldi. EKCELSIOR AZZUR-RA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Mariti e mogli«, r. Woody Allen, i. Blithe Danner in Mia Farrow. NAZIONALE I - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Pomodori verdi fritti alla fermata del treno«, i. Katty Bates, Jessica Tandy. NAZIONALE II - 15.30, 22.15 »Cose dell/altro mondo«, i.Hulk Hogan. NAZIONALE III - 15.45, 22.15 »Basic instinct«., r. Paul Verhoeve, i. michael Douglas . in Sharon Stone. NAZIONALE IV - 15.00 »Oliver & Company«, prod. Walt Disney. 16.30, 18.20, 20.00, 22.15 »Doppia per-sonalita« , r. Brian de Palma, i. J. Lithhgovv, L. Davidovich. GRATTACIELO 18.00, 20.00, 22.00 »II principe delle donne«, i. Eddie Murphy. MIGNON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.00 »La citta della gioia«, i. Patrick Swayze. EDEN - 15.30, 22.10 "Amplessi bestiali” poru., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.15, 18.10, 20.10, 22.10 »Giochi di potere«, i. Harrison Ford. LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.00 »II tagliaer-be«, i. Jeff Fahey, Pierce Brosnan. ALCIONE - 16.30, 18.15, 20.00, 22.00 »Vita da boheme«, i. Matti Pellonpaa, Andre Wilms. RADIO - 15.30, 21.30 »Tre uomini e una por-cona«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. KD ROVTE KOLONKOVEC Gostilna Ul. Monte Sernio 27 vabi danes, 14. t. m. na Guštin MARTINOVANJE Zgonik-Tel. 229123 Praznovali bomo s primerno večerjo in pristno in pizze za vse domačo glasbo. iz krušne peči Začetek ob 19. uri. Zaprto ob sredah VCERAJ-DANES □ OBVESTILA Danes, SOBOTA, 14. novembra 1992 NIKOLAJ Sonce vzide ob 7.03 in zatone ob 16.35 -Dolžina dneva 9.32 -Luna vzide ob 112.17 in zatone ob 10.55. Jutri, NEDELJA, 15. novembra 1992 LEOPOLD PLIMOVANJE DANES: ob 00.00 najvišja 28 cm, ob 05.08 najnižja -6 cm, ob 10.45 najvišja 37 cm ob 17.53 najnižja -53 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,6 stopinje, zračni tlak 1009,2 pada, veter vzhodnik 6 km na uro, vlaga 58-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno temperatura morja 16,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE : Celeste Verona, Pietro Zamboni in Elena Defranceschi. UMRLI SO: 90-letna Anna Vattovaz, 4 5-letni Giorgio Rasman, 70-letna Maria Liuzzi, 72-letna Maria Cristina Caporali, 77-letni Germano Gelsi, 46-letna Maria Carrara, 46-letna Bianca Maria Boscariolo, 77-letna Stefania Lussi, 83-letni Alessandro Loy, 81-letna Elena Križaj, 69-letna Bruna Varini, 91-letna Lidia Marchetti, 89-letna Gisella Berze, 62-letna Maria Battigelli, 79-letna Antonia Tončič. OKLICLPodjetnik Maurizio Primo in uradnica Roberta Zacci, delavec Bruno Romani in delavka Elide Sulligoi, obrtnik Alessandro Barnobi in športni sodnik Illiria Reja, uradnik Carlo Delpiano in prodajalka Cesarina Listuzzi, Er LEKARNE Od ponedeljka, 9. do nedelje, 15. novembra 1992 Normalen urnik lekarn : od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. S. Giusto, 1 (tel.308982), Ul. T. Vecellio, 24 (tel. 633050), Lungomare Venezia, 3 (Milje) (tel. 274998). NABREŽINA (tel: 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. S. Giusto 1, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Roma 15,, Lungomare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (tel. 639042) Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. 40-LETNIKI s Proseka, Kontovela in iz Gabrovca bodo v kratkem organizirali večerjo. Zainteresirani naj se javijo v večernih urah na tel. št. 225510. GLASBENA MATICA obvešča svoje stare in nove abonente, da lahko potrdijo ali vpišejo nove abonmaje vsak dan, razen sobote, od 10. do 12. ure v tajništvu Glasbene matice, tel. 418605. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 16. t. m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na srečanje s pisateljem in režiserjem Žarkom Petanom in na pogovor, ki bo sledil predvajanju filma »Kavarna Astoria«. ii IZLETI KLUB PRIJATELJSTVA vabi na izlet v Passariano - Vilo Manin na ogled razstave evropskih dragocenosti »Ori e tesori d’Europa«, v torek, 24. t. m.. Vpisovanje do 20. t. m. v trgovini Fortunato v Ul. Paganini 2 v Trstu, kjer boste dobili potrebna navodila. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL iz Devina-Nabrežine, v sodelovanju s turistično agencijo Nord-Est prireja v torek, 8. decembra izlet na kmetijo s kmečkim turizmom Old River v kraju Chiesa Nuova sul Piave. Informacije na tel. št. 200007 ali 200036. H PRIREDITVE SKD TABOR - Opčine - Prosvetni dom. Na ogled je fotografska razstava ”Že 500 let... Človekove pravice domorodcev ob 500-let-nici odkritja Amerik". Ogledi ob delavnikih od 16. do 19. ure do 17. t. m. BRISCIKI - V galeriji Pavla Hrovatina je na ogled razstava umetnin in obrti iz kraškega kamna. Urnik: vsak dan, razen ponedeljka, od 11.30 do 19.00. PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec priredi jutri, 15. t.m., ob 17.30 v srenjski hiši MARTINOVANJE. Sodelujejo MPZ Ivan Panger iz Kort pri Izoli, MePZ Slavec-Slovenec in Veseli godci. Pokušnja novega domačega vina. Vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi danes, ob 19. uri na srečanje , ki ga bosta vodila člana judovske skupnosti iz Trsta Filip Fischer in Nathan VViesenfeld. Govorila bosta o JUDOVSKI SKUPNOSTI V TRSTU IN O POJAVIH ANTISEMITIZMA V EVROPI. SKD CEROVLJE-MAVHINJE vabi na ogled veseloigre s petjem “Rendez-vous" v izvedbi Mladinskega dramskega odseka PD Standrež jutri, 15. t.m., ob 18. uri v restavraciji Urdih v Mavhinjah. MLADINSKI KROŽEK DOLINA vabi v nedeljo, 22. t. m., ob 16. uri na otvoritev spominske plošče pokojnemu župniku Albinu Grmeku. Na proslavi bodo sodelovali MPZ Valentin Vodnik in osnovnošolci OS P. Voranc. TPK SIRENA vabi člane in prijatelje na koncert MPZ Vasilij Mirk, ki bo danes, 14. t. m., ob 20. uri na pomorskem sedežu v Miramarskem drevoredu 32. H ČESTITKE Danes praznuje v Hrpeljah svoj 80. rojstni dan naša draga CILKA GRMSEK. Se mnogo zdravih let ji želimo vsi, ki jo imamo radi. MALI OGLAsi NUDIM lekcije iz matematike in fizike za višje šole. Tel. na št. 43176. UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine, tel. 229234. KEMIJSKI inženir nudi lekcije iz matematike, fizike in kemije. Tel. na št. 229234. RABLJENO spalnico iščem v okolici Gorice. Plačilo po dogovoru. Tel. 884077. OSMICA v Ivanjem Gradu pri Tavčarju nudi do 15. novembra domače klobase, kraški pršut , teran in belo vino. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICOje odprl Jožko Colja, Samatorca 21. OSMICO je odprl Milič v Zagradcu. OSMICO ima odprto v Borštu Rafael Kosmač. OSMICO je odprl Ušaj iz Nabrežine. OSMICA je odprta v Koludrovici vsako vsako soboto in nedeljo. GARDEROBNO omaro, visoko 250 cm, 5 vrat, skoraj novo, prodam. Tel. na št. 229347. PRODAM pletilni stroj, superavtomatičen defendi brother model KM 2000, kompleten s skedami, malo rabljen, za 700.000 lir po dogovoru. Tel. od 18. do 20. ure na št. 228903 PRODAM audi 100 -CD5, letnik 81, v odličnem stanju, 3.500.000 lir z garancijo. Tel. v uradnih urah na št. 395090. PRODAJAM domač krompir. Tel. ob uri obedov na št. 200886. PODARIM dvomesečno živahno psičko male rasti. Tel. na št. 200865 vsak dan od 15. do 16. ure. KUPIM samostojno hišo z vrtom na Opčinah, pri Sv. Ivanu ali Kjadinu. Tel. na št. 722872. MLADAa izkušena gospa išče delo pri družinah za nekaj ur tedensko.. Telefonirajte zvečer na št. 003867/65685. OBRTNIK vgrajuje blindirana vrata v teku dneva za od 1.400.000 lir dalje. Tel. v večernih urah na št. (040) 228834. MLAD PAR išče v najem majhno hišo ali stanovanje v enem izmed naslednjih krajev: Stivanu, Tržiču, Ronkah in Starancanu. Tel. na št. 229234. DIPLOMIRANA PREVEJALKA Mirjam Levstik opravlja strokovne in poslovne prevode v/iz nemščine, italijanščine in slovenščine. Inštruira nemščino, italijanščino in slovenščino na vseh stopnjah. Možen je individualni ali skupinski pouk. Profesionalen pristop, zajamčen uspeh. Telefon/Fax 0481/522250. ZADRUŽNI center za socialno dejavnost išče sodelavce za nego in oskrbo starejših oseb na domu. Pisne ponudbe poslati na sedež zadruge v Trstu, Ul. Cicerone 8/B. KRČNE ŽILE? Obrnite se na nas, tel. 003866/73954. GE STE IZ OKOLICE TRSTA vam marljivo dekle generalno očisti stanovanje hitro, poceni in kvalitetno. Tel. 003867/31270. PRISPEVKI Miro Francin daruje 100.000 lir za vzdrževanje Doma na Brdini. V spomin na pokojnega dijaka Igorja Longierica daruje učno in neučno osebje ter dijaki 2 A RTV 284.000 za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob gospe Marije Sosič darujejo Križmančičevi 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob gospe Marije Sosič darujeta Stanka in Jelka 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na dragega strica Justa daruje Neva z družino 100.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V spomin Na Evgena Kalca darujeta družiniCibic in Ghersi 100.000 lir za MPZ Tabor z Opčin, lOO.OOOza OS Karel Destovnik Kajuh Padriče-Gropada in 100.000 lir za TPPZ Finko Tomažič. Namesto cvetja na grob Emila Cibica darujeta Lojzka in Mario BadaliC 50.000 lir za KD Prosek-Kontovel. V spomin na sošolca Ezia Bizjaka daruje Klavdij Batič 20.000 lir za obnovo cerkvenih stolov na Katinari. V spomin na dragega Uroša daruje nona Karla in nono Angelo 10.000 za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. Evgena Kalca daruje Vida Grgič 20.000 lir za OS Karel Destovnik Kajuh. V spomin na Evgena Kalca daruje N.N. iz Padrič 30.000 za Skupnost Družina Opčine. V drag spomin na Izaka Macuko darujeta Silva in Nadja 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na Evgena Kalca daruje Evgenija Kralj (Trebče) 50.000 lir za KD Slovan. V spomin na dragega strica Justa daruje Neva z družino 100.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Namesto cvetja na grob pok. Milana Puriča daruje družina Škabar (Repen 30) 15.000 lir za KD Kraški dom. V spomin na svoje drage daruje Nini 200.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Gabrovca. V spomin na starše, prijatelje in starše svojih prijateljev daruje Miro Dovgan 50.000 lir za KD Slavko Škamperle. V spomin na Venceslava Širco darujeta Dragica in Ivan Kreševič 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Venceslava Širco daruje Jožica Guštin 20.000 lir za SK Kras. V gospodu je mirno zaspala naša draga Bazilika Stanta Severjeva iz Medje vasi učiteljica v pokoju Pogreb bo danes, 14. novembra, ob 13. uri iz mrtvašnice tržiške bolnišnice v štivansko cerkev. Bratranci in učiteljice Medja vaš, 14. novembra 1992 GORICA Sobota, 14. novembra 1992 NOVICE GORICA / POSVET O NOVIH DRŽAVAH IN MANJŠINAH GRADIŠČE / SREČANJE ARCIGOLA Pokrajina prireja posvet o enakopravnosti deklet Goriška pokrajina - odborništvo za enake možnosti med spoloma in posvetovalna komisija za ista vprašanja - prireja danes ob 10. uri v dvorani Katoliškega doma, Drevored XX. septembra 85, posvet na temo: Dekleta med stvarnostjo in željami. Ob tej priložnosti bodo predstavili javnosti izsledke raziskave o stanju in problemih dijakinj v goriških višjih srednjih šolah. SKP o stanju v bolnišnici Somišljeniki Stranke komunistične prenove zaposleni v goriški bolnišnici so v izjavi za tisk izrkeli solidarnost z zdravnikom dr. Geatom, ki je zaradi nerešenih problemov v medicinskem in drugih oddelkih napovedal gladovno stavko. Se posebej opozarjajo na pomanjkanje osebja, ki pa ga gre pripisati tudi privilegijem in krivicam v razporejanju bolničarjev, med katerimi so mnogi “poskriti" v uradih, drugi pa v oddelkih delajo tudi zanje, piše v sporočilu SKP. Fotografska razstava CIFI Osemnajst fotografov bo predstavilo svoja dela na skupinski razstavi krožka CIFI, ki jo bodo odprli danes ob 17.30 na sedežu rajonskega sveta na glavnem trgu v kočniku. Fotografije bodo na ogled do 25. novembra ob delavnikih od 16.30 do 18.30, ob praznikih pa od 10.00 do 12.00. Na razstavi sodelujejo: Giuseppe Assirel-li, Agostino Colla, Antonio Fabris, Flavio Fag-gioli, Rinaldo Gorini, Pierluigi Lodi, Tullio Marega, Silvio Medeot, Sergio Monai, Andrea Norbedo, Roberto Rando, Maurizio Scandroglio, Tarcisio Scappin, C ari o Tavagnutti, Claudio Venier, Giovanni Viola. Stare razglednice in drugo na razstavi v Doberdobu V župnijski dvorani v Doberdobu bodo jutri ob 16. uri odprli razstavo razglednic, fotografij ih uniform iz prve svetovne vojne. Obenem bodo odprli tudi razstavo slik Renza Moreua in Andreja Kosiča. Pobuda se uvršča v okvir ciklusa prireditev "Umetnost v duhu solidarnosti in miru”. Razstavo, ki bo odprta do 30. novembra, je pripravil Svet slovenskih organizacij v sodelovanju z Goriškim muzejem v Kromberku. Mladi proti rasizmu Mladinsko gibanje Stranke komunistične prenove prireja danes v Tržiču stavko in manifestacijo proti nestrpnosti in rasizmu, proti fašističnim izpadom in napadom in za multietično družbo. Manifestacije naj bi se udeležili predvsem dijaki. Zbirališče bo na Trgu Republike, od koder se bo začel protestni sprevod po ulicah. ženska s čepovana podlegla posledicam prometne nesreče Včeraj smo na kratko poročali o hudi prometni nesreči, v kateri je bila ranjena 67-letna Danica Petrovčič s Čepovana. Zal se je njeno zdravstveno stanje kmalu poslabšalo in je že nekaj ur po sprejemu v bolnišnico umrla. Petrovčičevo je z avtomobilom zbil 55-letni Francesco Milocco. Nesreča se je pripetila v ulici Giustiniani nekaj pred 17.30. Epohalne spremembe in nova vloga manjšin Sen. Bratina: Preseči Osimo za sodelovanje ob meji Marko Marinčič Leto 1989 ni prelomno le zato, ker pomeni konec povojnega obdobja, temveč predstavlja veliko pomembnješi zgodovinski mejnik. Z njim je konec 200-letnega obdobja, ki se je začelo s francosko revolucijo. S to mislijo je sen. Darko Bratina včeraj uvedel posvet o samoodločanju narodov in zaščiti manjšin, ki ga je v Gorici priredil institut za prav-no-ekonomske študije IGES v sodelovanju s SKGZ in s podporo Kmečke banke. Bratina je svojo tezo podkrepil z ugotovitvijo, da smo danes priče nastajanju novih državnih tvorb -taki primeri so Slovenija, Hrvaška, baltske republike in druge nove države -, ki najbrž niso zakasnele oblike realizacije klasičnih nacionalnih držav, temveč zametek neke nove oblike imenujmo jo nacionalne dežele. Klasična centralistična država-nacija ima, potem ko je že propadla njena realsocialistična inačica, kjer je združevalni pojem nacije nadomeščala partija, po vsej verjetnosti štete dneve. To pa odpira zanimiva čeravno kompleksna vprašanja tako na med-narodnopravnem področju kot tudi glede varstva manjšin. Varstvo manjšin in kultur predstavlja danes ekološki problem tako kot varstvo okolja, je še poudaril Bratina in je ob ugotovitvi, da meje ne morejo nikjer biti nepremostljive pregrade temveč le propustne ločnice, izrekel željo, da bi prav Pozdravni poseg predsednika KB Lebana (foto: Studio Reportage) manjšine bile dejavnik dialoga in zbliževanja. Številne poslušalce so uvodoma prozdravili predsednik upravnega sveta Kmečke banke Ksa-verij Leban ter v imenu občinske oz. pokrajinske uprave odbornika Rodolfo Žiberna in Mirko Špacapan. Vsi so v pozdravih načeli aktualna vprašanja osamosvajanja novih državnih tvorb ter sožitja v naši krajevni stvarnosti. Dotaknili so se tudi perečih problemov v zvezi z revizijo Osimskih sporazumov, pri čemer so pomenljivo vsi kljub različnim pogledom zavrnili vsako spreminjanje meja. Tega vprašanja se je dotaknil tudi Bratina, ki je dejal, da se danes ne postavlja več vprašanje Osima, temveč njegovega premoščanja. Italija in Slovenija se morata dokončno sporazumeti o nedotakljivosti meja, potem pa z vrsto novih sporazumov poglobiti in razširiti sodelovanje. Taka možnost se odpira prav na Goriškem glede osimske industrijske cone, ki bi jo sporazumno morda lahko prenesli na Goriško. V nadaljevanju včerajšnjega zasedanja sta profesorja Augusto Sina-gra in Claudio Zanghi predstavila problem Sev. Cipra, mednarodno še ne priznane republike. Zal so bili zaradi različnih tehničnih težav odsotni nekateri drugi povabljeni raz-pravljalci.Posvet se bo nadaljeval danes ob 9. uri v Palače hotelu. Predsedovala bo prof. Paola Pagni-ni, govorili pa bodo dr. Angela Lupone, prof. Guido Gerin, prof. Gian Luigi Cecchini. Sledila bo razprava, ki jo bo zaključil turški generalni konzul Ali Vukral Oktem. V ospredju tudi vina iz naših Brd Več kot 350 strokovnjakov iz vsega sveta ocenjuje kakovostna vina iz naše dežele Primerno prirejena športna hala v Gradišču ob Soči v teh dneh gosti nad 350 strokovnjakov in ljubiteljev vina iz 20 držav. V kraj, ki zaradi deželne enoteke La Sere-nissima že več kot 25 let slovi kot središče deželnega vinarstva, so prišli vinogradniki, gostinci, trgovci, enologi, novinarji in ljubitelji vina. Prišli so na povabilo društva Arci-gola Slow Food, ki je to konvencijo italijanskih vin s pomočjo nekaterih deželnih denarnih zavodov, med temi je tudi goriška Kmečka banka, priredilo pri nas po uspelih konvencijah predlanskim in lani v Piemontu in Toskani. Kot so povedali na četrkovi otvoritveni slavnosti, bodo v prihodnjih letih to kroženje po treh deželah nadaljevali, da bi vsaka tri leta dobili pravo oceno o kvaliteti vina. Dežele Piemont, Toskana in Furlanija-Julijska krajina so italijanske dežele, kjer se pridelajo najboljša vina. Kar se naše tiče, čeprav se tu pridelata le dve stotinki proizvodnje italijanskih vin, sodimo po kvaliteti v sam vrh italijanskega vinarstva. Društvo Arcigola je nastalo pred nekaj leti na pobudo nekaterih ljubiteljev dobrega vina in hrane. V mesečniku “II Gambero rosso” lahko dobimo tudi napotke za malo znane gostilnice. Izdali so tudi več knjig o gostilnah in vinih. Zadnja je izšla prav ob priložnosti štiridnevnega srečanja v Gradišču. Skupna srečanja z obvezno pokušjo vin so v Gradišču, sprecializirana pa v Vidmu, Krminu, Čedadu, Dolenju. Po skupinah udeleženci v teh dneh obiskujejo kleti in gostišča v vsej naši deželi. Vse to seveda pomeni precej reklame za naše vinogradištvo in gostinstvo. Ko govorimo o vinogradnikih naše dežele ne moremo mimo Slovencev. Brici so zaradi svoje pridnoti in sposobnosti že zasloveli, njim se pridružuje tudi kak posamični Tržačan. Nekateri Brici sodijo v sam vrh italijanskega vinogradništva. Temu primerne so tudi oznake ocenjevalcev v vseh italijanskih vinskih katalogih. Pobudniki srečanja v Gradišču so skrbno izbrali vina, ki jih ponujajo ocenjevalcem. Na voljo so vina 92 vinogradnikov iz vse dežele. Med njimi je tudi precej Slovencev. Srečanje strokovnjakov iz vsega sveta bo brez dvoma koristilo našim vinom. Se zlasti v času, ko se nad naše vinogradništvo zgrinjajo temni oblaki: prevelika produkcija, zaradi česar so nekatere kleti še prepolne lanskega vina; spor z Madžari zaradi naziva Tokaj; gospodarska kriza, ki omejuje nakup nekaterih tako-rekoč odvečnih artiklov, napovedane omejitve za uvoz evropskih belih vin v ZDA, zaradi česar bi bilo deželno vinogradištvo močno prikrajšano. (AWS) GORICA / GIBANJE LA RETE Odv.Bemot suspendiran KRMIN / TEŽAVE V VRSTAH OPOZICIJE Cipolloni izstopil iz lis Združeni za Krmin ČESTITKE Slavko in Maura sta dobila prvorojenko ERIKO. Srečnima staršema čestita, mali pa želi vso srečo v življenju KD Sovodnje. KINO SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA GORICA samostojno nestrankarska demokratična organizacija Slovencev v Italiji. 7. pokrajinski občni zbor sobota, 21. novembra, ob 15. uri Sejna dvorana Pokrajinskega sveta, Korzo Italia 55. UVOZ - IZVOZ ZASTOPSTVA 34070 SOVODNJE (GO) Čase Sparse 76 Tel. (0481)521383 Telex 460639 IMSAGO I Fax (0481) 521388 • STEKLO ZA GRADBENIŠTVO IN POHIŠTVO float, refleksno, ornamentno, izolacijsko, kaljeno, ogledala itd. e STROJI IN ORODJE ZA STEKLARJE • LASTNA PROIZVODNJA: izolacijska stekla, silikonska tesnila Razlog je v sporu o članstvu Gibanje za demokracijo La Rete je začasno suspendiralo svojega člana in znanega goriškega odvetnika Livia Bernota. Pismo s sporočilom o ukrepu je predvčerajšnjim podpisal Diego Novelli, vsedržavni garant Orlandovega političnega gibanja. Ukrep je v zvezi z nedavno skupščino, sklicano v torek, 10. t.m., na sedežu rajonskega sveta za Podturn in Sv. Ano. Skupščine dejansko ni bilo, pojasnjuje goriški odbor gibanja La Rete, ki je tudi posredoval javnosti vest o suspenziji, ker je odvetnik Livio Ber-not s svojim zadržanjem onemogočil reden začetek in potek del. Gibanje v pismu navaja, da so vesti, ki so se o dogodku pojavile v časopisih, netočne. S tem v zvezi pojasnjuje, da je pristop oz. članstvo v La Rete predvsem zadeva vsakega posameznika in da sprejem vsakega novega člana predhodno preuči deželni garant gibanja, v njegovi odsotnosti pa vsedržavni garant. To nalogo trenutno opravlja Diego Novelli. Po navedbah drugih goriških članov gibanja, je odvetnik Bernot osporaval seznamu članov, ki ga je predložil deželni zaupnik Ellero in naj bi na skupščini hotel izsiliti sprejem nekaj desetin novih članov. Ker so vsi člani gibanja - razen odvetnika Bernota in oseb, ki jih je on povabil - zapustili prostore, se skupščina dejansko ni začela, pojasnjuje La Rete. Lista kljub temu v ofenzivo proti poziciji Vlado Klemse Opozicijska lista Uniti p er Cormons - Združeni za Krmin je na srečanju z novinarji obrazložila trenutno stanje v tej koaliciji, ki je v zadnjem času izgubila dva od sedmih svetovalcev. Na srečanju pa so predstavniki liste, med katerimi je tudi naša rojakinja Gizela Reja Simčič, izrazili vrsto pomislekov in kritik na račun dosedanjega načina upravljanja občine in napovedali primerne ukrepe. Prvi je iz koalicijske liste Uniti p er Cormons, ki je v začetku združevala predstavnike KPI, oziroma DSL, zelenih in radikalcev, izstopil Steno Felluga, pred kratkim pa se je za ta korak odločil Luigi Cipolloni, ki je svojo odločitev tudi že objavil in sicer na četrtkovi seji občinskega sveta. Do razdora, oziroma izstopa naj bi prišlo menda zaradi nesoglasij, ko se je razpravljalo o možnosti sestave levičarske uprave, z županom Cipollonijem na čelu. Med glavnimi očitki je menda prav medla podpora, ki naj bi jo Cipolloni dobil s strani partnerjev na skupni listi. Težave v sodelovanju in sporazumevanju pa so se zatem še nadaljevale. Dodatni razlog za zaostritev spora naj bi bil v načinu pisanja v lokalnem biltenu krminske DSL. Slišati je tudi drugačne glasove: izstop Cipollonija naj bi pomenil tudi prvi korak bodočemu vstopu ali vsaj podporo DSL večini. Na srečanju z novinarji pa so predstavniki opozicijske liste napovedali tudi novo ofenzivo proti poziciji. Zahtevajo namreč natančen pregled delovanja in stroškov v zvezi z ogrevanjem občinskih stavb, pa tudi jasno opredelitev stališča in odgovornosti v zvezi s po njihovem mnenju slabo opravljenimi deli za urejanje Trga 24. maja. GORICA VITTORIA 18.00, 20.00, 22.00 "Mariti e mogli”. Igrajo Woody Allen, Mia Farrovv in Juliette Lewis. CORSO 17.30-22.00 «Anni 90«. VERDI 15.30 ”La bella addormentata nel bosco” . Risanka. 18.00 - 22.00 «11 principe delle donne”. TRŽIČ COMUNALE 17.30 -22.00 ”La peste”. EXCELSIOR 17.30 - 22.00 ”11 tagliaerbe”. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI Travnik 34 - tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO ul. E. Toti 52 - tel. 410701. TRŽIČ / V OKVIRU GLASBENE SEZONE Magični plesi iz južne Indije Skupina Kerala Kathakali Sangam z Zgodbami iz Mahabharate ZDRAVSTVO / TRAGEDIJA Starša opozarjata na okoliščine sinove smrti Kot tretjo pobudo v okviru bogate glasbene sezone triškega občinskega gledališča, ki se je začela že 28. oktobra, so v sredo zvečer predstavili za tukajšnje občinstvo nenavadno plesno predstavo. Skupina Kerala Kathakali Sangam je namreč z zgodbami iz Mahabharate omogočila bežen pogled v prostrano in dragoceno dediščino indijskega tradicionalnega etničnega plesa. To je v bistvu povezava plesa in drame. Razvil se je pred letom 1.000 pred našim štetjem na osnovah ljudskega, tempelj- skega in dvorskega plesa. Plesni gibi - mudre so kodificirani. Gornji del telesa je pomembnejši od spodnjega, značilna je bogata govorica zapestij, dlani, prstov in gibanje oči, obrvi, nosa, brade in ust. Kathakali je eden izmed petih glavnih klasičnih stilov indijskega etničnega plesa. Doma je na jugu Indije. Učenje tega plesnega načina je izredno težavno in zahteva najmanj pet let. Ple-salci-igralci so izključno moški, posvetijo se mu že v otroštvu. Ne nosijo mask, vendar je njihov obraz umetelno poslikan po kodificiranih pravilih. Predstave so večinoma ponoči in trajajo tudi do dvanajst ur. Plesni ansambel iz Kerale je svojo priredila za zahodnjaško občinstvo in joi tako skrajšal na približno dve uri in pol. Kathakali prikazuje zgodbe in sanskrtske literature in tudi iz Vsakdanjega živjenja. Predstava v Tržiču je bila posvečena Mahabharati, enem od dveh osrednjih indijskih epov, ki pripoveduje o boju med rodovoma Kurujev in Pan-duje. (bov) Že kakšen teden se na Goriškem stopnjujejo polemike o klavrnem stanju javne zdravstvene službe, o ravnanju in odgovornostih osebja. Okoliščine in smrt 28-letnega Giorgia Grippa-rija iz Tržiča, na kar v pismu opozarjata starša nesrečnega fanta, bodo nedvomno spodbudile dodatne polemike in odprle nova vprašanja ne samo na področju odnosov zdravnik -pacient, ampak tudi na področju sociale. Giorgio, ki je, kakor navajata starša, zapadel vplivu mamil, je v začetku septembra začutil močan glavobol, težave z vidom in simptome bruhanja. Na oddelku za prvo pomoč v bolnišnici v Tržiču so, zmeraj po navedbi staršev, simptome pripisali dejstvu, da je Giorgio narkoman. Odklonili naj bi sprejem v bolnišnico.. Stanje pacienta je bilo vse hujše. Ko so fanta v komi prepeljali v bolnišnico v Gorici je izvid pokazal, da ni šlo za simptome abstinence ampak za vse kaj drugega. 12. oktobra je Giorgio umrl zaradi možganske kapi, navajajo starši. POGREBI Danes v Gorici ob 11. uri Carmins Maggiore iz Tržiča v kapelo na glavnem pokopališču, ob 12. uri Italo Bertossi iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče. □ OBVESTILA DRUŠTVO KRVODAJALCEV V DOBEROBU vabi udeležence junijskega izleta v Pariz, na družabnost danes ob 19. uri na sedežu KD Jezero. Predvajali bodo filme o izletu. POHOD NA SABOTIN društva Sabotin in rajonskega sveta za Pevmo, Oslavje, Stmaver bo jutri. Zbirališče ob 9. uri pri začetku vojaške ceste. Na vrhu bo maša, ob povratku paštašuta. PIRAN/ LASTNINJENJE Dražbe ni bilo Boris Vuk V Četrtek naj bi na dražbi v piranskem komunalnem podjetju prodali šest poslovnih prostorov. Dražbe ni bilo, ker je skupina občanov -najemnikov lokalov v Piranu z zasedbo vhoda v stavbo preprečila dostop morebitnim dražiteljem. Na enak način je skupina Piranskih obrtnikov onemogočila dražbo sedem-tridesetih poslovnih prostorov konec meseca septembra. Prizadeti obrtniki, najemniki lokalov, očitajo občinski vladi mnogo nepravilnosti v pristopu, prostorskih in zlasti pri oblikovanju cene za lokale, ki so v mnogih primerih nastali z njihovimi ulaganji v do tedaj neuporabne kleti, zdaj pa hoče občina, da ji zanje plačajo celo vrednost. Odvetniška pisarna Daniela Starmana, ki zastopa interese prizadetih obrtnikov, je poslala ministrstvu za pravo-sodje predlog za revizijo Postopka, tam so ocenili, da zadeva sodi v pristojnost ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora, pri Jazbinšku pa se udi niso hoteli zaplesti v ° zgodbo in so jo vrnili °zincu. Prav tako ni 9SP®1 zahtevek lnaslovljen na sodišče v °Pru) za izdajo začasne odredbe o prepovedi prodaje lokalov v Piranu.Predsednik občinskega izvršnega sveta Andrej Grahor se tako upravičeno sklicuje na to, da je vse zakonito. Ob tem pripominja, da so bile najemnine za lokale zelo nizke in da se bodo morali najemniki sedaj, ko je potrebno družbeno premoženje realno ovrednotiti, sprijazniti s tem da je konec lagodnega življenja. Po neuspeli dražbi so predstavniki obrtnikov prosili poslance, da njihov problem vzamejo v pretres. Po nekoliko mučnem razpravljanju o tem, ali naj stvar sploh obravnavajo, je skupščina sklenila, da bo zadevo obravnavala na naslednji seji, do tedaj pa morajo postopki za prodajo zasedenih lokalov mirovati, razen v primerih, ko sam najemnik želi, da se postopek izpelje. Občinski izvršni svet je zadolžen, da pripravi vsa potrebna gradiva s potrebnimi podatki, skupščinska komisija za poslovne prostore pa ima nalogo, da pripravi potrebne ocene, oziroma da da mnenje o zadevi. Čeprav so kupci nestrpni, bo treba počakati. PIRAN / DVOJEZIČNOST V PIRANSKI SKUPŠČINI Stališče ministrstva razburilo duhove Potrdilo o državljanstvu je bilo samo v slovenščini Na oktobrskem zasedanju piranske občinske skupščine so njeni poslanci na ministrstvo za notranje zadeve naslovili zahtevo in protest zaradi tega, ker pri izdaji potrdil o državljanstvu ni bilo upoštevano načelo dvojezičnosti. Sedaj je prišel z ministrstva odgovor, ki ga je podpisal podsekretar Slavko Debelak in ki je prizadete piranske poslance še dodatno razjezil. Iz odgovora zvemo, da ima ministrstvo sedež v Ljubljani, ki sevedane spada v dvojezično območje; da bi lahko potrdilo o državljanstvu na podlagi računalniške evidence izdal tudi upravni organ za notranje zadeve občine, kjer ima stranka stalno bivališče. Ker pa občinski upravni organi niso tehnološko opremljeni za računalniški izpis potrdil, je le zaradi poenostavitve postopka izdajalo ministrstvo za notarnje zadeve. Ministrstvo pa potrdil ni izdajalo na dvojezičnih obrazcih, ker je jezik manjšine uradni jezik samo na območjih, kjer manjšina živi, ne pa tudi v Ljubljani, kjer je sedež ministrstva... Občinski poslanec Egidij Bradaš se ob tem sprašuje, ali to da TOLMIN / REPUBLIŠKA REVIJA PLESA Uspela revija plesnih skupin V četrtek, 12. novem-/a’Je bilo v Tolminu žmhno. ZKO Slovenije „ lolmin sta pripravila Prvo republiško revijo o roških in mladinskih Plesnih skupin, z ime-Tr,®>>Sl'edi prostora 92«. Udeležilo se je je 17 sku- Pm. ki delujejo p0 šolah p P9 knltumih društvih. S(? t6^e) ,)e razVeSeljivo, da s° to mmski in kobariški Soštrevodi Maja ^gepa Mojca Ostan in Senkrt’? 2Pe°lo Celie z h l *esni forum Deije z delom Fredijeve nočne more. Na sliki iz nastopa Kobaridcev s ple- »SJurMjboMFot ^IMORSKA/ teden pedagoških DELAVCEV Predsednik Drnovšek se ni udeležil sklepne prireditve v Avditoriju P.-iskTiu, zajdjucncTprire^ teVui novogoriški vodilni ditev tedna obalnih ledi- ---------------- m°Žle Drn°vškove libe- goških delavcev včerai v ralno demokratske Portoroškem Avdito ' Sa zaman čakali na kon- stranke, ker bi moral -Čeprav je bil na vabil Ti gresu Mladih liberalnih tako je napovedano tudi napovedan. Baie m„ L demokratov.Poleti so ga -PrihnH rronnoJv , J Pirančani vabili na prvo v našem Časopisu in drugih medijih - v torek Prihod preprečila bole6 PiranCani vabili n t 0_______________,............ zen.Predsednik koprske drZavno Prvenstvo v kar- popoldne nastopiti na Branko Kodrič je Pa n* P0SJaj niti veliki strankarski prire- Poslal nekoliko jezno p Bibljenega ministra. ditvi v novogoriškem Pismo volilnemu štabu PČidse^lk \e d° seda) kulturnem domu. Bojijo stranke v katerem co n,.; °oaine liberalne demok- , . , i . tožuje rZ SlfČ rate, ki predstavljajo rela- se’ da T)eg°? “ tožujm ' STbo ° brez rate’ k1 Predstavljajo rela- se’ da njegova bolezen m Drnovska volilna kamna tivn° najmočnejši del Prfhuda m da do do tak' nija obalnih HberXTh njegove franke, počastil rat ^veh Na sever- demokratov bistven n S ^voiim obiskom samo nem Primorskem je pred- manj uspešna. Drnovšek ko se le pred kon- Se.je obalnim strankar- ®rtoi9. °ta Ughija v skim kolegom zameril že Plranskl stolnici mimo-v ietošnjem aprilu, ko so ustavil na Socerbu. sednik stranke in vlade že bil pred kratkim, zato upajo, da se ni vsaj njim»zameril«, če se je že južnim. Ljubljana ni na dvojezičnem območju, res dovoljuje tamkajšnemu državnemu organu suspendirati ustavne določbe o enakopravnosti in posebnih pravicah pripadnikov manjšine v upravnih postopkih.Tu nikakor ne gre za neke kaprice, Egidij Bradaš je omenil primere, ko kak starejši pripadnik italijanske narodnosti sploh ni razumel, za kaj gre pri tistem lističu in ga je zavrgel, ga bo pa Boris Vuk lahko še zelo pogrešal, če bo v kakem upravnem postopku moral dokazovati državljanstvo. Spoštovanje pravic narodnostnih (in drugih) manjšin spada med najbolj odločilna merila demokratičnosti družbe. Razumevanje manjšinske problematike pa je pri nas, zlasti v tistih-predelih Slovenije, kjer se neposredno ne soočajo s tem, žal, na zelo nizkem nivoju. Mnogi na primer menijo, da bi morala Slovenija nivo pravic in zaščite italijanske manjšine odmerjati glede na to, koliko teh pravic italijanska država zagotavlja Slovencem na svojem ozemlju. Takšno mnenje je seveda povsem zgrešeno, kajti tukajšnji Italijani so državljani Slovenije in nimajo nobene realne možnosti vplivati na to, kaj neka sosednja država - v tem primeru Italija - počne s svojimi državljani, pa najsi so to Slovenci ali Tirolci. Zato je tudi nesmiselno s tem povezovati nivo njihovih državljanskih in Človečanskih pravic, saj bi jih z enako upravičenostjo lahko krivili in kaznovali za slabo vreme. Razumevanje in občutek za ta vprašanja sta nosilna loka enega izmed »oslovskih mostov«, prek katerih vodi pot v demokratično Evropo. Da takšno razumevenje problema še dolgo ne bo prodrlo med Slovence, je seveda normalno. Gotovo pa si takšnega nerazumevanja ne bi smeli privoščiti državni organi in njihovi predstavniki. Kaj naj si misli o svoji državi državljan, pripadnik manjšine, ki ga funkcionar notranjega ministrstva pošilja v vrsto pred občinskimi šalterji, Ce hoCe imeti v svojem materinem jeziku napisano potrdilo, da je res njen? Drugi »normalni« drža vljani smo namreč takšno potrdilo dobili po pošti na dom! Lahko si je predstavljati razočaranja naših sodržavljanov, ki iamjo spričo birokracije nemalo težav, da o prizadetosti niti ne govorimo. IDRIJA / SAMORISPEVEK Nič več skupnega zbiranja denarja za javne objekte Skrb zo krajevne potrebe naj imajo posamezni kraji Roman Bric Na zasedanju vseh zborov idrijske občinske skupščine so po uspešni izpeljavi 5. občinskega samoprispevka sprejeli razrešnico odbora, ki je skoraj v celoti izpeljal zastavljene cilje, reševanje teh problemov pa naj bi v prihodnje prepustili Krajevnim skupnostim in izvršnemu svetu občine. Na torkovi seji so sprejeli osnutek odloka o razglasitvi krajinskega parka Zgornja Idrijca, s katerim bo to naravno območje varovano pred posegi. Seznanili so se tudi s težavami pri poslovanju idrijskih javnih zavodov, ki imajo IZOLA / Slovenski Kolumbi Izolske jadrnice HIT, Eol in Kraljica morja, ki so se poleti odpravile iz Izole na regate po poteh Kolumba, so sedaj vsi-drane v luki na Gran Canariji. Posadke sadaj opravljajo še zadnje priprave pred nedeljskim startom regate prek Atlantika. Kraljica morja je dobila novo radijsko postajo, prek katere se bodo redno vključevali v program izolskega radia»Morje«. Naši pogumni»Kolumbi«bod o v letu odkritja Amerike skupaj s prav tako drznimi pomorščaki prepluli pot svojega vzornika. skupno kar 40 milijonov tolarjev primanjkljaja. Sicer pa je idrijski izvršni svet ob oceni realizacije petega občinskega samoprispevka, s katerim so bili v obdobju 1987-92 v posameznih krajevnih skupnostih zgrajeni ali posodobljeni številni najnujnejši objekti, komunalna cestna in telefonska infrastruktura, večnamenski objekti, šola, lekarna in druge pridobitve, prepustil skupščini razmislek o nadaljnih oblikah reše- vanja teh potreb - zlasti cest in telefonije - za katere ni nikoli dovolj denarja. Poslanci so menili, da naj bo ta skrb v prihodnje prepuščena krajevnim skupnostim, ob vsestranski pomoCi občinske vlade. NOVICE Vezi Benečija - Slovenija V okviru kulturnih stikov in izmenjav med Slovenijo in Furlanijsko krajino so v Spetru potekali letošnji kulturni dnevi. Organiziral jih je študijski center Nadiža v sodelovanju z občinami Speter, Idrija, Tolmin in Škofja Loka. Zvrstila so se predavanja o temah: Oglejski patriarhat na stičišču treh kultur, umetniški prispevek Andreja iz Loke k slovenski gotski arhitekturi, zgodovina in značilnosti gotskih votivnih cerkvic, Kobariška umetniška šola in zlati oltarji. Zadnje predavanje je bilo včeraj, v petek, ko je prof. Silvester Gabršček govoril o nekaterih vezeh med Furlanijo in Gorenjsko ter Giovani Maria Del Basso: Furlani in slovenska kultura. Vodja centra Nediža Pavel Petricig je povedal, da bodo o letošnji vsebini izdali knjigo v slovenščini in italijanščini. Stranka neodvisnih Se ena (nova) slovenska stranka - Stranka neodvisnih - vabi novinarje na predstavitev stranke in njenega programa ter predstavitev kandidatov za poslance v državni zbor volilne enote 2, ki obsega volilne okraje: Ajdovščina, Ilirska Bistrica, Izola, Koper I in H, Nova goraica I in E, Piran, Postojna, Sežana in Tolmin. To se bo zgodilo v ponedeljek, 16. novembra ob 13. uri v Svetem st.39 nad Komnom. Predvolilni nastop LDS LDS, občinski odbor vabi na predstavitev kandidatov Liberalno-demokratske stranke za državni zbor v 2. volilni enoti, za državni svet ter predstavitev predsedniškega kandidata dr. Ljuba Sirca. Predstavitev bo v torek, 17. novembra, ob 17. uri v kulturnem domu v Novi Gorici. Svojo prisotnost je potrdil tudi predsednik stranke in predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Po predstavitvi vabijo na ogled gledališke predstave Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana« Aliča v čudežni deželi«. Danilo Kovačič - kandidat za poslanca Uspešni primorski in slovenski gospodarstvenik, generalni direktor novogoriškega HIT-a, je na tiskovni konferenci (v Četrtek) obvestil javnost, da se bo na bližnjih volitvah potegoval za mesto poslanca v državnem svetu, in sicer kot neodvisni kandidat. Svoje bogate izkušnje želi iz gospodarskega sveta prenesti tudi na političnega, da bi bile odločitve bolj smotrne in koristne za vse nas. Da je Kovačič prava oseba potrjujejo uspehi njegovega podjetja, ki ga vodi že 10 let in številne nagrade in priznanja. Samo v letošnjem letu je prejel nagrado občine Nova Gorica, razglašen je bil za menagerja leta itd. Kovačiča so za kandidata predlagali in podprli predvsem gospodarstveniki iz severnoprimorske regije. Zbrati mora potrebno število podpisov podpore. Spominski plošči pesnikoma V nedeljo, 15. novembra, bodo v Goriških Brdih počastili pesnika in prevajalca dr.Alojza Gradnika ter pesnika in narodopisen Ludvika Zorzuta. Na njuni rojstni hiši bodo odkrili spominsko ploščo. Pričetek prireditve bo ob 15. uri v Medani. Slavnostni govornik bo Tomaž Pavšič. Prireditev bo popestril kulturni program, prireditev prirejajo kulturni delavci Goriške in njuni rojaki. Program SKD Goriški odbor SKD bo na novinarski konferenci v ponedeljek, 16. novembra, sporočil javnosti svoje kandidate na volitvah v državni svet in državni zbor, predstavil bo tudi program predvolilnih aktivnosti in strankin program. .0ZN0ST RAZPOLAGANJA Z DENARJEM POKOJNINE TAKOJ OB DNEVU IZPLAČILA, BREZ NEPOTREBNEGA ČAKANJA V VRSTAH PRED POŠTNIM OKENCEM. • F0RFETARN0 LETNO IZRAČUNAVANJE STROŠKOV IZ TEKOČEGA RAČUNA. S MOŽNOST DONOSNIH INVESTICIJ, e POSEBNO UGODNE OBRESTNE MERE. • INVESTICIJE V VEZANE VLOGE V LIRAH IN DRUGIH TUJIH VALUTAH. • STROKOVNI NASVETI ZA VSE VRSTE VAŠIH FINANČNIH TRANSAKCIJ. POLEC TEGA VAH NUDIMO SE IZREDNO UGODEN ZAVAROVALNI PAKET VSI POGOJI ZAVAROVANJA IN TOČNO BESEDILO TEH SO VAM NA RAZPOLAGO V KMEČKI BANKI V GORICI IN V KRMINU » Banca Agri cola Gorizia Kmečka banka Gorica Cimveč, na najbolj enostaven način! Gorica (Italija) - Korzo Verdi, 55 - Tel. (99-39) 481 / 3871 Krmin (Italija) - Drevored Friuli, 38 - Tel. (99-39) 481/ 630042 •FARGO, FINE CHEMICALS 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARGO I Fax (040) 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA Filiala v Gorici Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769 SS S S IMP0RT" EXP0RT - RAPPRESENTANZE Sedež: 34135 Trst - Scala Belvedere 1 Tel. (040) 43713 - 43714 - 411826 - 411827 Telex 460319 FRIEX - Telefax (040) 43073 Filiali: 34170 Gorica - Ul. Morelli 38 Tel. (0481) 535855 - Fax: 536012 33100 Videm - Ul. Roma 36 Tel. (0432) 502424 - Fax 503780 f' ■ hobles s p. a. PROIZVODNJA: lesenih lamelarnih oken po meri IZVOZ - UVOZ: zastopstva v lesnem, kemičnem, mehaničnem in elektrotehničnem sektorju 33049 SPETER (San Pietro al Natisone) ITALIJA — Industrijska cona Tel. (0432) 727286 Telex 450504 HOBLES I Telefax (0432) 727321 IMPORT EXPORT 34139 TRST — UL. Rossetti 111 Tel. (040) 393955 — Telex: 460371 ALPTS I — Fax: 394022 La^Goriziana sn ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI I europaper.. trading s.r.l import - export 34170 GORICA Ul. Dei Faiti 15 Tel. (0481) 533000 Fax: 0481/532158 Telex: 460371 Sedež in uprava Ul. Duca d‘Aosta 180 34170 GORICA Telefon (0481)520660-520655 Operativni urad MMP STANDREZ - Tel. (0481) 22351/2/3/4/5 Telex: 460107 LAGORI I Fax:(0481) 520117 ♦ proizvodnjo ♦ trgovino ♦ oprema in repromaferiali za papirno, predelovalno in grofično industrijo 341 70 GORICA Tel. (0481)20985 - 21975 Ul. deirindustria 6 Telex 461156 PAPER I Telefax (0481) 21117 IMPORT - EXPORT Ul. Sv. Mihaela, 340 - Gorica Tel.: (0481) 520011 - Fax: (0481) 522106 Telex: 460895 KIMEX I imlfflllttll G.M.B.H. Viktring Ring 26 - A 9020 - Celovec - Avstrija Tel.: (00-43-463) 56216 - Fax: (00-43-463) 516257 Telex: 422801 KIMEX A GRADBENO PODJETJE IMPORT - EXPORT ASFALTNE IN BETONSKE MEŠANICE GORICA Ul. Montesanto 107 Telelefon (0481) 33642 - 33792 -32948 Telefax (0481) 32949 Telex 461213 SIMEK I Naprave: GRADIŠČE OB SOČI Ul. Aquileia 109 Tel. (0481) 93186 POMORSKA AGENCIJA s.a.r.l. TRST - Ulica Milano 4/1 Telefon (040)7369 Telex: 460087 MEDMAR I Telegr. MEDIMARE CORIUM s.r.l, IMPORT - EXPORT 34132 TRST - Ul. Cellini 2 POSLOVNI CENTER - UL. MILANO 4/A Tel. (040) 660160 Telex 461102 CORIUM I Fax (040) 660059 micr m rllvln 1*1 automation & engineering * NAČRTOVANJE, GRADNJA in PREDELAVA INDUSTRIJSKIH STROJEV IN PRODUKCIJSKIH ENOT * ORGANIZACIJSKA KONZULENCA. ZASTOPNIKI RAZNIH OBRATOV, ZLASTI V MEHANSKEM - METALURŠKEM SEKTORJU 34147 MILJSKA ULICA 15 - DOLINA - TRST - ITALIJA TEL. (040) 382694 (4 linije) - TELEFAX (040) 382737 FiiiWiiAjsnn tratil iWgl sr, Ulica Milano 25 - TRST - TEL. (040) 632200 - FAK (040) 362646 □ uvoz in distribucija kovin v EGS □ proizvodnja kmetijskih strojev in nadomestnih delov □ trgovina proizvodov široke porabe »Golilei in Einstein sta dala pečat vsak svojemu obdobju. Galilejevo veličino priznavamo vsi, kot priznavamo Einsteinovo. Toda v nasprotju z možem, ki ga slavimo, je moral Galilei veliko prestati zaradi mož in ustanov Cerkve.« (Papež Janez Pavel II. na proslavi Papeške akademije znanosti ob stoletnici Einsteinovega rojstva 1979j Zadnjega oktobra je papež po dolgotrajnem postopku preklical obsodbo Galilea Galilea iz leta 1633. Tako se je nekako končala neprijetna zadeva, od katere »ni nikoli nihče imel najmanjše koristi«. Galileo Galilei velja za prvega fizika novega časa in je junak marsikaterega učenjaka. O njegovi usodi so velik razmišljali tudi fiziki, o čemer pričajo številne objave v revijah, nastopi na mednarodnih znanstvenih srečanjih, pa tudi učni načrti nekaterih srednjih šol. Morda fiziki niso razumeli ne- Geocentrična N, slika iNajDrž smemo iskati začetke razumskega opisovanja narave v astronomiji. Ljudje so nekdaj živeli mnogo tesneje povezani z naravo in so opazovali ponavljanje položaja vesoljskih teles na nebu. Iz tega je bilo mogoče napovedati spremembe, ki so bile pomembne za njihovo življenje. Opazovali so, da Sonce vzhaja na vzhodu, potuje po nebu m zahaja na zahodu. Tudi Luna se giblje tako. Zvezde stalnice krožijo. BlodeCe zvezde - planeti, tedaj so poznali Merkurja, Venero, Marsa, Jupitra in Saturna - v splošnem tudi približno sledijo Soncu, vendar se včasih obrnejo in gibljejo v nasprotni smeri. Kar so opazili, so naravno pojasnili z geocentricno sliko. Zemlja miruje v središču Vesolja m okoli nje krožijo Luna, Merkur, Venera, Sonce, Mars, Jupiter, Saturn in zvezde stalnice v naraščajoči oddaljenosti. Pravzaprav so si spočetka predstavljali vsako izmed teh “Jes pripeto na svojo togo kristalno kroglo, ki se vrti okoli žemlje. Primeri krogel naj bi bili v razmerju majhnih celih Števil in vrtenje naj bi ustvarjalo nežen prijeten zvok, ki enako napete strune, katerih dolžine so v takem razmerju. Sliko je mogoče zasledovati vsaj do šestega stoletja pred našim štetjem. Pitagora in njegovi pristaši so imeli krog za najpopolnejši lik in števila in njihova razmerja za osnovo narave. Vztrajnega gibanja planetov z osmimi kroglami °koli Zemlje ni mogla pojasniti. Ob vse natančnejšem opisovanju gibanja so si pomagali z vec in veC kroglami. Ev-rj? in Knida je v Četrtem stoletju pred našim Štetjem upo-„ 11 27 krogel in Aristotel nekaj deset let pozneje že 49. ge ocentdCno sliko je dalje razvil Klavdij Ptolemej v dru-oem stoletju. Le do planetov je napovedoval na Šestino ne stopinje natančno, natančneje z daljnogledom ni °goCe opazovati. Ce pa se kak podatek ni ujemal z napovedjo, ga je spremenil, kar mu nekateri današnji astrono-1 nudo zamerijo. Ptolemej je potreboval pri opisu gibanja j® es v Osončju okoli 70 ločenih podatkov. Planeti so kroži- 1__X J:,»_ jg gibal0 po 1 P.° manjšem krogu, katerega središče se vec!em krogu, Zemlja je bila malo premaknjei ve”V“‘ ‘rogu, Zemlja je bila malo premaknjena iz središča ca L6®8 *9°8a in središče manjšega kroga je določala premi-'. se )e vrtela okoli točke, malo premaknjene iz središča --—jfl3 kroga. Zapleteno ali ne? ______ vezanhHZ80dovinskih P°" ali miru)e> a le na majhna m’ d^u8im pa je mor- ne razdalje, ker je mislil, anikaln da na večje razdalje - v Vesolju - telo kroži. Galilei je v svoji zreli dobi najprej postavil domnevo, jo izrazil z enačbo in to potem preizkusil. S tem je vpeljal metodo, ki je v naravoslovju pogosto uspešna. Enakomernega pospešenega gibanja pri prostem padanju ni mogel neposredno opazovati, opazoval ga je pri kotaljenju kroglice po rahlo nagnjenem klancu. Treba je dostaviti, da Galilei verjetno ni izvedel vseh poskusov, o katerih je pisal. Imenitno Galilejevo delo v fiziki smo odpravili na kratko, ker nas bolj zanima njegova astronomija. Galilei je na osnovi zamisli z Nizozemske naredil daljnogled iz zbiralne in razpr-šilne leče in leta 1609 z njim začel opazovati nebo. Razločil je zvezde v Rimski cesti in gorovja na Luni, odkril štiri Jupitrove lune (1610), nejasno zasledil Saturnov da i 3 ,?e ,*z *ega izhaja, v r J Galilejeva zadeva vec obrazov, ki jih j« ne- kem osvetliti v krateni sestavku. Tudi zato ka MSfi1,®vtakega sestav" T .. nzika nehvaležno. »iznhSe §a’ ker imajo Zav^132611^ resne te-heli Z geocentrično in neliocentrično sliko. Galileo Galilei je začel ..t......... vpli.omPAPr,t™P=i posnemovalce,. Pote„ se je na univerzi v P; dn vi m v Firencah dokopal do pomembnih SDn,n? • in je bil v svojem " g? najbolj vsestranski razi^ nat, nihanje strun, nii-hov zvok in resonanco, Današmi pogl© nJ p4rP“ s“1° sts* sz $55»** Sonca Je IT"*"? ZZ zares pa je pri tem naletel na težavo \ v Pojavlj. n, približno ,2 m, in ^ netoTSsTnTp Zak°m '* J'10 vPraS!mi= gibanja pla-motaie SP ?' P°rJf S0le1uP°stevali kot majhne Galilejeva zadeva prvi je ocenil specifično težo zraka in sestavil napravo za opazovanje temperature, iz katere se je razvil termometer. Hitrost svetlobe je imel za končno, a se o tem ni mogel prepričati z merjenjem. Gibanje telesa pri vodoravnem metu po paraboli je razstavil na enakomerno gibanje v vodoravni smeri in padanje v navpični. Pri tem je izrazil današnji zakon relativnosti. To mu je odprlo pot do poznejšega prvega Newtono-vega zakona, da se samo sebi prepuščeno telo giblje premo enakomerno obroč, opazil Verenine mene in Sončne pege (1611). Mislil je, da je samo s Kopernikovo sliko mogoče pojasniti Venerine mene, ki spominjajo na Lunine. Tudi dotlej je bil Kopernikov pristaš, a poslej je helio-centrično sliko zagovarjal tudi javno. Leta 1616 so Kopernikovo knjigo začasno prepovedali in Galilea menda uradno obvetsili. 2e prej so mu očitali, da širi sporni nauk. Galilei nekaj časa res ni pisal o heliocentrični sliki. Pogovor Potem je Maffeo Barberini postal papež Urban VIII. ki je bil kot Galilei član ene izmed prvih znanstvenih akademij. Prav on je dosegel, da so Kopernikovo knjigo prepovedali samo začasno, dokler ne popravijo. Galilei je v knjižnico o kometih v zadnjem hipu vstavil posvetilo novemu papežu. Zdi se, da je novi papež pristal na načrt, da Galilei v posebni knjigi obdela prednosti in slabosti geocentrič-ne in heliocentrične slike. Galilei, ki je že dalj časa nameraval propagirati heliocentrično sliko, se je menda strinjal, da ne da prednosti nobeni izmed obeh slik. Leta 1629 je končal Pogovor o dveh velikih svetovnih sistemih, Ptolemejeve in Kopernikove. V njem so se pogovarjali trije možje. Salviati je zastopal heliocentrično sliko in Galilejevo stališče, Sagredo je odprto, a kritično spremljal nova spoznanja, Simplicio pa je zagovarjal geocentrično sliko in starejše nazore. Knjigo je napisal v italijanščini, in to v zelo lepem jeziku, ki ga niso razumeli samo astronomi. Pogovor je zajel štiri dni. Prvi dan so se pogovarjali o podobnosti vesoljskih in zemeljskih teles, v nasprotju z nekdanjim prepričanjem, da se svet za Luno popolnoma razlikuje od sveta zemeljskih teles. Drugi dan je prišlo na vrsto vrtenje zemlje okoli osi in tretji njeno kroženje okoli Sonca. Medtem ko je govorila za heliocentrično sliko prve tri dni le nje- na preprostost, naj bi razprava o plimi in oseki četrti dan to sliko še dinamično podprla. Galilei je plimo in oseko pojasnil s pospeškom zaradi vrtenja in kroženja Zemlje, Opazil je namreč, da se je na barkah, ki so vozile vodo v Benetke, voda nakopičila na kljunu, ko se je barka zaustavljala, in na krmi, ko se je začela gibati. Po prvotnem načrtu naj bi knjigo tiskali v Rimu, toda pozneje so to prestavili v Firence. Cenzorji so zahtevali popravke; tako se jim je zdel prvotni naslov O plimi in oseki preveč v prid heliocentrični sliki. Naposled so dovolili natis in knjiga je izšla leta 1632. Proces Po izidu je knjiga naletela na nenavadno oster odziv. Obtožili so jo in vzeli iz prodaje. Galilejevo pritožbo so odbili. Poklicali so ga pred sodišče v Rim. Poskušal se je izviti; skliceval se je na starost in na kugo, a zaman. Naslednje leto se je začela v Rimu pred inkvizicijskim sodiščem razprava proti devetinšestdesetletniku. Očitali so mu predvsem to, da se ni držal obljube izleta 1616. Pri tem so si pomagali z zapisom, o katerem nekateri današnji strokovnjaki domnevajo, da je ponarejen. Galilei se je slabo branil. Z nekim drugim zapisom je utemeljeval, da formalno ni ničesar obljubil, a s tem je posredno priznal, da so ga k temu nagovarjali. Prvi dve zaslišanji naj bi pokazali, da si nobena stran ne želi zaostrovanja. Potem pa je sodišče pod papeževim predsedstvom sprejelo nenavadno oster sklep. Po grožnjah z mučenjem se je bil Galilei prisiljen odreči »napaki zgoraj: Galileo Galilei spodaj: Albert Einstein desno zgoraj: Naslovna stran Pogovorov (1632) desno spodaj: Urban Vlil. in krivoverstvu o gibanju Zemlje«. Obsojen je bil na zapor, ni smel več pisati o gibanju Zemlje in prepovedali so Pogovor. Od desetih kardinalov jih je sodbo podpisalo sedem. Se isto leto se je Galilei iz zapora preselil v svojo vilo v Arcetriju, kjer je živel pod nadzorstvom. Ze naslednje leto se je vrnil k znanstvenemu delu. Leta 1638 je v Leidenu izšla njegova najbolj znana knjiga Razprave in matematični dokazi o dveh novih znanostih, ki zadevata mehaniko in lokalna gibanja. Ozadje Odločilno za izid razprave naj bi bilo spremenjeno papeževo stališče. Za to spremembo navajajo več mogočih vzrokov. Galilei se ni držal dogovora, da nobeni izmed slik ne bo dal prednosti. Zastopal je stališče, da je o dogmah ni mogoče razsojati tako kot o zakonih narave. V usta nekoliko počasi mislečega Simplicia je položil neko papeževo izjavo. V tridesetletni vojni se je papež povezal s Francijo, z Bavarsko in s protestantsko Švedsko proti špansko-habsbur-ški strani. Nekateri, med njimi tudi toskanski nadvojvoda, Galilejev vladar, so mu očitali, da podpira krivovcerce. Ali je bila obsodba morda uperjena proti nadvojvodu? Po tedanji navadi so iskali v knjigi tudi skrita sporočila. Na primer: knjigo je tiskala tiskarna z imenom Tri ribe s tremi delfini v znaku. V tem so »poznavalci« videli očitek papežu, da podpira svoje tri nečake. Morda je bila obsodba v razgibanem času svarilen zgled za druge. Upoštevati kaže še sovražnike, ki jih je imel Galilei veliko. Po neki tedanji izjavi bi Galilei lahko nemoteno pisal o gibanju Zemlje, če si ne bi zapravil naklonjenosti nekaterih patrov in kardinalov. Jezuiti so mu zamerili, ker se je že prej o sončnih pegah prepiral z enim od njih in še posebno to, da v knjigi ni omenil Brahejeve slike, ki so jo tedaj zagovarjali. Slika danskega astronoma Tycha Braheja je omogočala zložen prehod od geocentrične slike k heliocentrični. V njej sta krožila Luna in Sonce okoli Zemlje, drugi planeti pa okoli Sonca. Vse to so domneve, pretežno iz fizikalnih in astronomskih krogov. Morda bomo sedaj izvedeli kaj več. Simbol Galileo Galilei je bil med redkimi naravoslovci, ki je trpel zaradi svojih naravoslovnih trditev. Za naravoslovce, posebej za fizike, je postal simbol boja proti mračnjaštvu in za neodvisnost znanosti. Kot v podobnih primerih se je s tem zameglila prava slika. Ni mu treba ravno očitati, da je bil povzpetnik - kot astronom Owen Gingerich, ali da je bil pogosto robat, prepirljiv in malenkosten, da ga izročilo slika kot požeruha in ženskarja in da se ni mogel upirati skušnjavi in je po svojih delih posejal elegantne žalitve nasprotnikov - kot R. H. March, pisec Fizike za pesnike. Bil je pač v vsem človek svojega časa - pozne renesanse. Kot vernik je hotel po svojih močeh Cerkev obvarovati pred zablodo. Zares se je tega lotil z veliko vnemo in je bil do zadnjega prepričan, da mu bodo dali prav. V Rim je šel po nasvetu svojega vladarja, toskanskega nadvojvoda, in ni izkoristil možnosti, ki so mu jo ponujali, da bi se zatekel v Benetke. Bertolt Brecht je z dramo Galilei pokazal, kako se taki simboli otepajo tistim, ki jih ustvarijo. V treh inačicah, danski iz leta 1938, ameriški iz 1. 1947 in berlinski iz 1. 1956, se prelevi Galilei iz borca za svobodo prek pravičnika, ki nehote postane zločinec, naposled v junaka, ki iz lastnega nagiba zagreši zločin. Morda bo zdaj z Galilejeve osebe odpadlo nekaj simbolne navlake. Tako ga bomo videli kot fizika in astronoma, ki je v svojem času in v tedanjem okolju raziskoval naravo, se pri tem motil, a dosegel uspehe, na katerih so gradili njegovi nasledniki. S tem ni prispeval samo k razvoju astronomije in fizike, ampak tudi k razvoju naše celotne kulture. Večini fizikov bo tak Galilei bližji; morda pa ne samo njim. Heliocentrična slika Zapletena Ptolemejeva geocentrična slika je presedla Nikolaju Koperniku, ki se je vrnil h kroženju. Sestavil je heliocentrično sliko, v kateri okoli nepremičnega Sonca krožijo Merku, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter in Saturn, Luna pa kroži okoli Zemlje. Pred Kopernikom so tako sliko zagovarjali že drugi, med njimi Aristarh, s Sama iz tretjega stoletja pred našim štetjem. Ocenil je, da je Sonce precej bolj oddaljeno od Zemlje kot Luna in je precej večje. Ali ni bolj naravno, če se manjše telo giblje okoli večjega, kakor se Luna giblje okoli Zemlje? Aristarh in posamezniki, ki so mislili tako kot on, pa so si nakopali nasprotovanje ustanov tedanje družbe. Ali niso bile njihove zamisli »nenaravne«? Kopernik je bil kot kanonik previden in je odlašal z objavo; menda je dobil svojo knjigo O kroženju nebesnih krogel leta 1543 na smrtno posteljo. Prijatelj ji je dopisal uvod, v katerem je zagotovil, da je heliocentrična slika samo možnost za opis, enako kot geocentrična. Kopernik je zasledil v Osončju urejenost, ki je prej niso poznali. Ugotovil je, da naraščajo obhodni časi planetov pri kroženju okoli Sonca, kot narašča oddaljenost od Sonca. Vendar ni meril natančneje kot Ptolemej in je potreboval 34 podatkov, se pravi okoli pol manj kot on, da je enako natančno opisal gibanje planetov. Pet od šestih poglavij v Kopernikovem latinskem delu je bilo napisanih tako zapleteno, da so jih lahko brali samo učenjaki. Tudi zato delo ni zbudilo takojšnjega odziva. _____LJUBLJANAM / MINISTER ZA FINANCE NA BORZI_ Država potrebuje boizo, bona čaka na zakone Državna zakladnica bo imela poseben oddelek za vrednostne papirje. Sodelovanje z borzo bo nujno. Katarina Fidermuc FOTO: Jože Suhadolnik/ TRIO Primanjkljaj v trgovanju z EFTO LJUBLJANA - Prihodnji teden se bo v slovenskem glavnem mestu sestal mešani komite Slovenije in Evropskega združenja za svobodno trgovino (EFTA). Udeleženci bodo razpravljali o trgovinskih povezavah Slovenije z državami, Članicami tega združenja. Trgovinska izmenjava naše države z EFTO se je v zadnjih letih precej povečala. (STA) Preveliko povečanje stanarin LJUBLJANA - Ministrstvo za trgovino je sporočilo, da so lastniki neprofitnih stanovanj v nekaterih občinah že razposlali položnice s povečano najemnino za mesec november, kljub sklepu slovenske vlade, ki takšno povišanje prepoveduje. Ministrstvo ugotavlja, da so se v drugi polovici letošnjega leta najemnine v večini slovenskih ob C in zelo povečale. To je v nasprotju z prizadevanji vlade, da bi umirila rast cen in inflacije. Ministrstvo pojasnjuje, da lastniki stanovanj najemnine lahko povečajo le toliko, da te dosežejo 2, 11 odstotka ocenjene vrednosti stanovanja v juliju letos. (K. F.) NEKOČ ZADRUGE VČERAJ ČEBELICA DANES MI! Mnogi od vas že poznajo naše prednosti: zanesljivost, tradicija, prodornost in poštenost. Zavod za organizacijo in izvajanje vzajemne pomoči članom, p.o., Ljubljana daje vašemu denarju - večjo vrednost! Za vse tiste, ki vedo, da imamo skupaj več, za tiste, ki si sami ustvarjajo svojo prihodnost. Odprite vrata naših poslovalnic in seprepričajte: Ljubljana, Kersnikova 3, tel. 061/128-272, 110-063 od 8-16 ure Litija, Ljubljanskac 16, tel. 061/881 -173, od 8-16 ure Trbovlje, Ul. okt. rev. 13, tel. 0601/26-078, od 9-12 in od 15-17 ure i n d rugod po S loven i j i ... z (Vami a iluki ut obilju ... f upitno menjalnice Ljubljana, Šubičeva 1, tel. 061 212 073, od 8.30 do 18. ure Sežana, Euroservis, tel. 31230 MENJALNICA HIDA Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni čas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-275 Trezor, državna zakladnica pri Ministrstvu za finance, je v Sloveniji povsem nova ustanova. Direktorica Anda Mavec je na novinarski konferenci ob obisku finančnega ministra Gasparija in njegovih sodelavcev na Ljubljanski borzi povedala, da morajo zaposleni v trezorju finančnega ministrstva najprej pregledati državne finance in jih urediti tako, da bo z njimi sploh mogoče upravljati. Najprej morajo torej pripraviti premoženjsko bilanco države. Trezor pri ministrstvu za finance bo med drugim skrbel za plasiranje tekočih proračunskih presežkov, ki so bili do zdaj slabo izkoriščeni. Kot je povedala Anda Mavec, bo imel trezor pri ministrstvu za finance še tri oddelke:za trgovanje z vrednostnimi papirji, za kredite in izdajo garancij ter oddelek, ki bo spremljal poslovanje podjetij, v katerih bo država vlagala kapitalske vložke. Draško Veselinovič, direktor Ljubljanske borze, na novinarski konferenci ni skrival zadovoljstva. Borza posluje tri leta, je poudaril, tokrat pa se je prvič zgodilo, da se je eden od ministrov tako resno pogovarjal z njenimi predstavniki. Za delovanje borze se je resda zanimal tudi minister Krajnc, miniuster Šešok nekoliko manj, minister Mitja Gaspari pa je, po besedah Draška Veselinoviča, idealen sogovornik. Minister Gaspari tudi ceni delo.ki ga je Ljubljanska borza opravila pri razvoju trgovanja z vrednostnimi papirji.Finanančni minister je z obiskom Ljubljanske borze, kot je povedal na novinarski konferenci, želel pokazati, kako pomembno je sodelovanje med ministrstvom za finance in borzo. Odnosi med omenjenima ustanovama so po besedah ministra Gasparija temeljni kamen za oblikovanje za Slovenijo primernega finančnega okolja zlasti zato, ker bo država v prihodnje zaradi proračunskih potreb in javnega dolga moCno prisotna na trgu vrednostnih papirjev. Oba, minister za finance in direktor borze, sta med pogovorom z novinarji poudarila, da mora država Cimprej dobiti zakon o borzi in zakon o vrednostnih papirjih. Pri pripravi zakonov bodo pomagali tuji strokovnjaki. SVET - DENARNI TRG / OBRESTI Velike razlike Darko Torkar V Času pred volitvami je vrednost ameriškega dolarja rasla z možnostjo zmage Billa Clintona na volitvah. Po njegovi zmagi se je predvolilna evforija nadaljevala v povolilno in vrednost dolarja je za trenutek presegla vrednost 1, 60 DEM, vendar mu te vrednosti ni uspelo ohraniti. Od 2.septembra (1,3860 DEM) od 9. novembra (1, 6020 DEM) je dolar zrasel za 15 odstotkov. V minulem tednu se je njegova rasta ustavila in vsi so pričakovali »začasen popravek« vrednosti navzdol - zaradi zapiranja dolgih pozicij. To se v začetku tedna ni zgodilo v pričakovanem obsegu in vrednost dolarja je bila dolgo ujeta v razpon med I, 5950 DEM in 1, 5800 DEM. Trg je ponovno živel v priCakovanu znižanja obrestnih mer v Evropi -predvsem v Nemčiji in Veliki Britaniji. Nemška centralna banka - Deutsche Bundesbank pričakovanj, kot že tolikokrat v tem letu, ni izpolnila. Tako velike razlike med nemškimi in ameriškimi obrestnimi merami ostajajo. V tem tednu smo dočakali tudi prvo objavo gospodarskih podatkov za ameriško gospodarstvo po volitvah. V torek, 10. II. , so objavili podatke o rasti proizvodnih cen, v Četrtek, 12.11., podatke o zahtevah za nadomestila brezposelnim, v petek 13.11., pa podatke o rasti potrošnih cen in rasti prodaje na drobno. Vsi objavljeni podatki so bili boljši od pričakovanja trga. Kljub temu se je od Četrtka do petka od (12 do 13.novembra) »zgodil« dolgo pričakovani »popravek vrednosti« dolarja. Vrednost dolarja se je ves čas trgovanja v Evropi v petek, 13.11., gibala v razponu med 1, 5670 in 1, 5780 DEM. Pozornost pa so dealerji že usmerili na imenovanje ekonomskih strokovnjakov v Clintonovi administraciji in objavo ekonomskega programa novega predsednika 20.januarja 1993. Napovedi tečaja USD/DEM sedemindvajsetih najveCjih svetovnih bank za en teden (t.j. za petek, 20.11.1992) so naslednje: najvišja pričakovana vrednost 1, 6250 dem za 1 usd; najnižja pričakovana vrednost; 1, 5550 dem za 1 usd; povrepcna vrednost :1, 5813 dem za 1 usd. V ERM se je nadaljevala rast vrednosti francoskega franka in dealerji verjamejo, da se bo vrednost počasi izenačila z njegovim centralnim tečajem, ki je 3, 3539 FRF za 1 DEM. Analitiki sedaj ugibajo kako hitro lahko »osrednja skupina« valut v ERM (hard-core currencies -DEM, FRF, NLG, BEF in DKK) oblikuje enotno »evropsko« valuto. Za merilo bodo najbrž vzeli možnost za znižanje dovoljenega razpona nihanja valut z 2, 25 od stotka ožji pas, recimo za 1 odstotek ali ceno na 0, 2 odstotka. SLOVENIJA / POSLOVNO SREČANJE SLOVENSKIH IN ITALIJANSKIH PODJETNIKOV Italija je na slovenskem trgu za zdaj premalo podjetna Zunanjetrgovinska menjava s sosedo v letu in pol precej manjša Portorož - Obseg gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Italijo se je v zadnjem letu in pol precej zmanjšal, je podjetnikom iz Slovenije in Italije povedal podpredsednik slovenske Gospodarske zbornice Josip Skoberne, na včerajšnjem srečanju, ki ga je v sodelovanju z organizacijo Mondim-presa iz Rima - ta usklajuje delo italijanskih gospodarskih zbornic pri sodelovanju s tujino -organiziral Center za Alenka L. Jakomin državama, ki sta zgodovinsko in kulturno povezani že stoletja. Alessan-dro Costa, svetovalec pri Mondimpresi, pa je bil kritičen. Italijanske podjetnike in vlado je posvaril, da Italija v Sloveniji zamuja priložnost in da so italijanska podjetja premalo prodorna. To potrjujejo tudi podatki o zunanjetrgovinski menjavi z Italijo, kamor izvozimo 18 od- Aljoša Mrak (Foto: TRIO) zunanjo trgovino. Namen srečanja je bil utrditi in razvijati poslovne povezave med podjetniki obeh držav, predstaviti možnosti za stoikov blaga, uvozimo pa 16 odstotkov. Za primerjavo: v Nemčijo izvozimo 28 odstotkov, od tam pa uvozimo 23 odstotkov. Slovenija izvaža Alberto Maggiar (Foto: TRIO) naložbe, različne oblike financiranja ter obrazložiti napomembnejše zakone. Pomen njihovega poznavanja je ipouda-ril tudi italijanski konzul iz Kopra Luigi Solati, ki je Slovenijo predstavil kot državo, ki ima možnosti za gospodarski razcvet in povezavo Italije z državami srednje in vzhodne Evrope. Slovenija je uspešna na področju marketinga in drugih storitev. Italijanska manjšina pa je lahko stična točka med obema v Italijo predvsem surovi aluminij, žagan les, živino in meso, premalo pa končnih izdelkov. Prav tako uvozimo iz Italije premalo izdelkov strojne industrije, od koder uvažamo aluminijev oksid, goveje kože, bakreno žico in polietilen. Obe državi imata kar precej projektov, ki bi jih lahko uresničili na podlagi italijanskih zakonov 19 in 212, ki sta namenjena pospeševanju gospodarskega sodelovanja z državami srednje in vzhodne Evrope. Zal potekajo postopki za njuno uresničevanje prepočasi pa tudi preveč birokratsko. Nekaj udeležencev smo povprašali, kaj si obetajo od tokratnega srečanja in ali so seznanjeni s slovensko zakonodajo. Aljoša Mrak, predstavnik Safti v Ljubljani: »Pričakujem, da bom zvedel kaj novega o odnosih med obema državama. Poleg tega sem tukaj spet srečal stare znance in prijatelje. Kaj bolj konkretnega pa ne pričakujem.« Alberto Maggiar, svetovalec pri podjetju Itec iz Milana, svetovalne organizacije, specializirane za joint ventures: »Pričakujem, da se bom bolje seznanil s sodelovanjem slovenskih in italijanskih podjetij. Menim namreč, da premalo vemo o poslovnih odnosih in možnostih za sodelovanje. Možnosti pa je veliko. Zanima me tudi slovenska zakonodaja, ki omogoCa joint ventures. Italijanski podjetniki ne poznajo dovolj slovenske zakonodaje, zato so taka srečanja dobrodošla. Italijanski podjetniki, posebno mali, niso dovolj dobro seznanjeni z možnostmi investicij v Sloveniji, ki jih financira italijanska vlada.« Fornasiero Renzo, predstavnik Conzorzio Artigianexport iz Padove: »Mislim, da bo srečanje pripomoglo k razvoju odnosov in sodelovanja, ki smo ga bili vajeni v preteklosti. Pri tem mislim na gospodarsko izmenjavo beneških in slovenskih obrtnikov. Slovensko zakonodajo poznam, vendar tisto iz leta 1988. Tu sem zato, ker bi rad spoznal tudi možnosti za tuja vlaganja, predvsem pa lastninsko zakonodajo, ki jo je slovenski parlament sprejel pred tremi dnevi. Pričakujem tudi konkretne posle na področju tehnološke izmenjave, nakupa surovin in navsezadnje nakupa in prodaje končnih izdelkov.« Franco Fernetich, pravnik iz Trsta: »Upam, da bom dobil ustrezne informacije o slovenski zakonodaji, zato, da bom lažje opravljal svoj posel in pomagal pri poslovanju med slovenskimi in italijanskimi podjetniki. Pri meddržavnih ekonomskih odnosih je poznavanje zakonodaje neogibno, še posebno pri sklepanju pogodb.« Direktor zunanje trgovine v podjetju Kon- gradbeništvo, lesnopredelovalna industrija, elektroindustrija ter promet in zveze. Organizirana je bila tudi borza poslov, na Fornasiero Renzo (Foto: TRIO) s traktor iz Maribora Dušan PelkiC: »Glede na to, da smo bili z našimi gradbenimi deli že sodelovali v Benetkah, pričakujemo konkretne do- kateri so udeleženci oddajali svoje ponudbe in povpraševanja. Danes se bodo nadaljevala posamezna srečanja, namenjena iskanju novih Franco Fernetich (Foto: TRIO) govore, ki nam bodo na italijanskem trgu omogočili delati naprej.« Popoldne se je delo nadaljevalo v obliki omizij po panogah: tekstil, poslovnih partnerjev. Gez teden dni se bodo slovenski in italijanski podjetniki dobili na podobnem srečanju v Benetkah. Dušan PelkiC (Foto:TRIO) LJUBLJANA / SLOVENIJI GROZI PROMETNA IZOLACIJA Usoden zaostanek v razvoju telekomunikacij? Projekt razvoja poštnih in telekomunikacijskih storitev do leta 2010 vreden kar dve milijardi dolarjev Zaostanek v razvoju telekomunikacij bi bil lahko za Slovenijo usoden, saj bi bila izločena iz mednarodnih prometnih tokov. Posledica tega bi bila telekomunikacijska in informacijska izolacija, ki bi popolnoma onemogočila vključevanje Slovenije v Evropo oziroma v svet. Jasno je, da brez razvitih telekomunikacij načrtovanega družbenega in gospodarskega razvoja Slovenije ne bo mogoCe uresničiti. Ko je za Republiko govorila o tej pereči problematiki, je v.d. glavnega direktorja Sestavlje- Mile Čuk nega PTT podjetja Slovenije, Julijana Žibert, postregla z zgovornimi podatki o zaostajanju Slovenije v razvoju telefonije. Slovenija ima trenutno 23 telefonskih naročnikov na sto prebivalcev, Avstrija denimo 38, Italija 33, Nemčija 44 itd. To pomeni, da Slovenija za njimi zaostaja 10 do 15 let. Prav zato so v PTT Slovenije pripravili Projekcijo razvoja do leta 2010, ki pa jo vladni organi še niso obravnavali. Po tej projekciji naj bi do leta 2000 dosegli razmerje 40 telefonov na sto prebivalcev, v letu 2010 pa 60 telefonov. V Sloveniji ta hip na telefon Čaka 70 tisoC prosilcev, med njimi je precej takih, ki želijo ustanoviti firmo ter seveda takoj dobiti telefon. Ge si ne želimo, da bi bila Slovenija v kratkem telekomunikacijsko in informacijsko izključena iz Evrope, moramo, po mnenju Žibertove že do leta 1996 zgraditi prometni križ. Gre za naložbo v optični kabel, ki bi pove- zoval karavanški predor prek Ljubljane z Zagrebom, oziroma Šentilj in Madžarsko prek Ljubljane z Italijo. S to naložbo, vredno okrog 55 milijonov mark, se mudi, saj Hrvatje, kljub pomanjkanju denarja svojo povezavo z Evropo vzpostavljajo prek Avstrije, s Čimer bi se ognili slovenskemu omrežju. Seveda bi tako izgubili dohodek od posredovanja storitev, ki prihajajo s Hrvaške. Ge bi hotela uresničiti celotni projekt, bi slovenska pošta do leta 2010 potrebovala kar dve milijardi dolarjev.Pomemben vir financiranja (skoraj 80 odstotkov) naj bi bil posebni prometni davek na telefonski impulz, ki naj bi se z zdajšnjih dvajset povečal na 110 odstotkov. Tako zbrana sredstva naj bi bila v celoti namenj ena za razvoj ptt prometa, do zdaj so se namreč “izgubljala" v republiškem proračunu. Julijana Zibert je na koncu poudarila, da bo vlada morala spremeniti restriktivno politiko do ptt, saj se ta drugače ne bo mogla razviti. GOSPODARSTVO Sobota, 14. novembra 1992 17 13. novembra 1992 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 61,40 61,90 8,63 8,74 7,08 7,15 Banka Vipa.Nova Gorica 61,40 61,99 8,68 8,76 7,07 7,12 Banka Zasavje 61,10 62,20 8,68 8,84 6,90 7,40 I I 61,20 62,30 8,60 8,90 7,00 7,30 BTC d.d. Ljubljana 61,30 62,10 8,50 8,90 6,90 7,20 BTC terminal Sežana* 61,40 62,40 8,55 8,73 7,03 7,15 Come 2 Us* 61,40 62,20 8,65 8,90 7,00 7,30 7,20 Creditanstalt Nova Banka 61,10 61,70 8,60 8,80 6,90 Dolenjska banka 60,50 62,00 8,55 8,81 6,97 /,z5 Dom Kaffe 61,40 61,70 8,67 8,78 7,10 7,20 Emona globtour* 61,00 dl,90 8,60 8,78 6,97 7,14 Eros Ljubljana* 61,45 61,95 8,65 8,85 7,10 7,25 Eros Kranj* 61,45 61,90 8,65 8,85 7,10 . 7,30 Eurotours International* 61,26 61,85 8,60 8,85 7,00 7,18 Feniks d.o.o. Portorož 61,32 62,32 8,50 8,86 7,06 7,23 Fima* 61,40 61,80 8,60 8,80 7,05 7,20 Firadas d.d. Idrija 61,20 62,55 8,40 8,80 6,85 7,10 Golffurist 61,20 63,50 8,58 8,84 7,00 7,20 craphtec and present 61,60 61,90 8,70 6,85 7,00 7,30 Hipofekarska banka Koper* Hram Rožice Mengeš 61,30 61,55 62,30 61,75 8,60 8,50 8,85 8,85 7,05 6,70 7,25 7,50 Hranilno kreditna služba 61,25 61,90 8,60 8,78 7,05 7,17 ut „ 1 I I 60,80 62,20 8,40 8,70 6,85 /, 15 n* .« »iiika Slovenj Gradec 61,35 61,75 8,65 8,70 7,05 7,15 »irika Postojna 61,35 61,75 8,65 8,70 7,07 7,15 •n vest 61,30 62,20 8,65 8,86 . 7,06 7,27 iiaidesign* 61,20 62,00 8,60 8,73 7,03 7,15 Komercialna banka NG d.d. 60,81 62,70 8,40 8,82 6,75 7,20 Komercialna banka Triglav d.d 61,00 62,46 8,58 8,88 7,04 7,28 Kompas Fintrade* 61,40 61,99 8,65 8,79 7,00 7,22 Kompas Hertz Bled* 61,40 61,90 8,60 8,80 6,90 7,10 Kompas Hertz Idrija* Kompas Hertz Velenje* 61,30 61,20 62,30 61,70 8,60 8,60 8,80 8,80 6,85 6,90 7,05 7,10 Kompas Hertz Celje* 61,40 62,00 8,60 8,80 6,90 7,10 kompas Hertz Krško* Kompas Hertz Maribor* v°»?asHertz Tolmin* 61,30 61,90 8,60 8,80 6,90 7,10 61,40 61,30 61,90 62,30 8,60 8,60 8,80 8,80 6,90 6,85 7,10 7,05 ^mpas Hertz Novo Mesto* 61,30 61,90 8,60 8,80 6,90 7,10 "pas Holidays 61,40 62,00 8,58 8,84 6,80 7,25 Kreditna banka Maribor d.d.* 61,10 62,40 8,6b 8,82 6,70 7,20 lutirias Koper* 61,15 61,85 8,50 8,70 7,05 7,15 MA *il|* ijiiiiiii 7,30 61,40 62,00 8,60 8,85 7,10 61,30 61,95 8,55 8,80 6,90 7,25 O M D B * 61,40 61,90 8,60 8,79 6,90 7,20 61,40 62,01 8,62 8,75 7,00 7,20 61,50 61,95 8,65 8,80 7,05 7,20 Pionir Avto hiša 61,15 61,75 8,61 8,70 6,95 7,20 61,00 61,99 8,45 8,79 6,71 7,15 Publikum Ljubljana Publikum Kranj 61,45 61,89 8,65 8,80 7,10 7,24 61,35 61,99 8,65 8,81 6,95 7,03 7,15 7,12 61,20 62,38 8,70 8,79 61,00 62,00 8,50 8,70 7,00 7,15 uunKum Celje Publikum Dobova Publikum Krško Publikum Metlika 61,30 61,89 8,60 8,79 7,00 7,20 61,50 62,20 8,35 8,93 7,01 7,31 61,50 62,20 8,35 8,93 7,01 7,31 61,00 62,00 8,60 8,80 7,00 7,20 uuiiKum Mozirje Publikum Novo Mesto Publikum Šentilj Publikum Šentjur pri Celju Publikum Trebnje 60,91 61,89 8,56 8,80 6,70 7,20 61,40 61,90 8,50 8,77 6,95 7,20 61,20 62,38 8,70 8,79 7,03 7,12 61,10 62,00 8,30 8,60 6,30 7,00 61,20 62,45 8,45 8,80 6,8b 7,19 61,40 62,09 8,60 8,78 6,95 7,15 Roja 61,55 61,95 8,69 8,79 7,09 7,20 uunKa d.d. Ljubljana* 61,51 61,98 8,74 8,80 7,15 7,2) Simotisk 61,40 61,90 8,60 8,75 7,00 7,20 Sl. hrnnitrsizN^ ... . E = 0 1 61,30 61,90 8,63 8.75 7,00 7,15 Slov. investicijska banka d.d.* 61,30 61,90 8,55 8.75 6,75 7,17 SZKB 61,25 61,90 8,60 8,78 7,05 7,17 Sonce 61,40 62,00 8,62 8,85 7,10 7,26 i- voi iu uunKa Koper d.d.* 60,70 62,53 8,25 8,74 6,75 7,15 61,25 62,00 8,65 8,78 6,50 7,00 Štajerska banka obrti in podj. 61,40 61,80 8,65 8,75 6,80 7,20 Tartarus Postninn 60,85 62,29 8,27 8,71 6,79 7,13 Tentours Domžale 61,50 62,10 8,55 8,80 7,05 7,30 T°urist Service Portorož Trias* 61,15 62,00 8,50 8,73 7,02 7,20 61,40 62,00 8,65 8,80 7,10 7,25 Upimo 61,55 61,75 8,72 8,76 7,11 -7,16 Valuta Tečaj velja danes: * 61,30 61,90 8,60 8.75 7,10 7,30 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista St. 219 z dne 13. novembra 1992 — Tečaji veljajo od 14.11.1992 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 64,5831 64,7774 64,9717 Avstrija 040 šiling 100 842,8239 845,3600 847,8961 Belgija 056 frank 100 288,3143 289,1818 290,0493 Kanada 124 dolar 1 73,8753 74,0976 74,3199 Danska 208 krona 100 1544,4558 1549,1031 1553,7504 Finska 246 marka 100 1875,6435 1881,2874 1886,9313 Francija 250 frank 100 1758,5269 1763,8184 1769,1099 Nemčija 280 marka 100 5929,9510 5947,7944 5965,6378 Grčija 300 drahma 100 — 45,8278 45,9653 Irska 372 funt 1 — 157,5571 158,0298 Italija 380 lira 100 6,9321 6,9530 6,9739 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 18,0000 — Japonska 392 jen 100 75,1028 75,3288 75,5548 Nizozemska 528 gulden 100 5270,8370 5286,6971 5302,5572 Norveška 578 krona 100 1455,5064 1459,8861 1464,2658 Portugalska 620 escudo 100 66,7713 66,9722 67,1731 švedska 752 krona 100 1574,9950 1579,7342 1584,4734 Švica 756 frank 100 6563,2697 6583,0188 6602,7679 Velika Britanija 826 funt šterling 1 143,5048 143,9366 144,3684 ZDA 840 dolar i 93,0943 93,3744 93,6545 Evropska Skupnost 955 ECU 1 116,8734 117,2251 117,5768 Španija 995 peseta 100 82,9007 83,1502 83,3997 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 16.NOVEMBRA 1992 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni skupaj del tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. 12. 1992 (prodaja ukinjena): 1,000,000 568,356 591,785 1,160,141 59.4779 113,6712% 118,3571% 116,0141% 100,000 56,836 59,179 116,014 2) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA. 1993: 1,000,000 554,061 580,081 ,134,142 119 59.4779 110.8122% 116,0162% 113.4142% 100,000 55,406 58,008 113,414 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 13.NOVEMBRA 1992 v SLT za 100 HRD menjalnica nakupni prodajni Abanka 12,00 16,00 Banka Zasavje 15,00 21,00 GraphTec, Ljubljana* Hipofekarska banka Koper 14,00 14,00 22,00 20,00 llirika Postojna 14,50 20,00 Invest* 14,00 20,00 Kompas Fintrade* Kreditna banka Maribor* 14,00 14,00 19,90 20,00 Libertas* 15,00 20,00 MA 14,00 22,00 SKB Banka d.d. Tečaj velja danes: 12,00 19,00 13.NOVEMBRA 1992 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1335 1370 nemška marka 851 865 francoski frank 250 256 holandski gulden 752 770 belgijski frank 41 42 funt šterling 2040 2090 Irski šterling 2240 2270 danska krona 220 224 grška drahma 6 6,65 kanadski dolar 1040 1075 japonski jen 10,75 11 švicarski frank 942 955 avstrijski šiling 120 123 norveška krona 207 211 švedska krona 225 228 portugalski escudo 10 španska pezefa 11,50 12,15 avstralski dolar 920 940 madžarski florint 11 15,50 slovenski tolar 13,75 14,50 hrvaški dinar 1,75 2,75 12 NOVEMBRA 1992 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni! ameriški dolar 10,9500 11,4500 kanadski dolar 8,6500 9,0500 funt šterling 16,6000 17,4000 švicarski frank 763,5000 793,5000 belgijski frank 33,5000 34,7000 francoski frank 204,2500 212,2500 holandski gulden 612,5000 636,5000 nemška marka 690,6000 714,6000 italijanska lira 0,8000 0,8400 danska krona 178,5000 185,5000 norveška krona 168,5000 175,5000 švedska krona 182,0000 189,0000 tinska marka 217,0000 228,0000 portugalski escudo 7,7500 8,1500 španska peseta 9,6500 10,1500 japonski jen 9,9000 9,0000 slovenski tolar 11,0000 11,8000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot valute, Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu 1,8000 2,6000 KMEČKA BANKA - GORICA 13. NOVEMBRA 1992 vLI RA H valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1330 1370 nemška marka 850 865 francoski frank 250 256 holandski gulden 752 770 belgijski frank 41 42 funt šterling 2045 2090 irski šterling 2230 2280 danska krona 215 228 grška drahma 5,8 6,8 kanadski dolar 1040 1075 švicarski frank 942 955 avstrijski šiling 120 123 slovenski tolar 13,75 14,50 Tečajna lista Ljubljanske banked.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 14. novembra 1992 od 00.00 ure dalje j ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 867,8458 870,6884 Francija frank 100 1810,7343 1816,6653 Nemčija marka 100 6106,0000 6126,0000 Italija lira 100 7,1379 7,1613 V.Britanija funt 1 147,7652 148,2492 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni. Pri tečaje na 1 konkre trgu de 95,8581 itnih poslih je mol sviz oz. poseben c 96,1721 tno odstopanje iogovor. banka valuta nakupni prodajni SKB Banka d.d. DEM 61,06 61,25 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanie. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 14. novembra 1992 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt-Nova banka DEM 61,00 61,35 Bank Austria DEM 61,06 61,36 UBK banka DEM 61,05 61,35 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM HF so dalo niči Banke lije poveč Jjajo za o ri večjih pr zavezujer aju in v s 6. 61,10 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma jkup prilivov livih in naku no kupovati 2 v mikrogramih na m3 zraka: Ljubljana 21 Maribor 59 Celje 42 Trbovlje 36 Hrastnik 37 Zagorje 37 Šoštanj 50 Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 130, Drava HE Dravograd: Sava Radovljica: 76, Sava HE Mavčiče: -, Sava Radeče: 196, Sora Šk.Loka:127, Ljubljanica Moste: 160, Savinja Laško: 137, Krka Podbočje: 170, Kolpa Radenci: 166, Soča HE Doblar: -. HOROSKOP OVEN 21-3/20-4 : Prijetno razburjeni ste, nekaj pričakujete. Prepustite se občutku, saj vas nezmotljiva intuicija motivira in žene novim podvigom nasproti. BIK 21-4/20-5 : Se sreča, da ne priznavate svoje nekdanje napake, saj se je ponovno izkazalo, da se zarečenega kruha največ poje, Ta hip je namreč v srediSču vaše pozornosti mlajša oseba. DVOJČKA 21-5/21-6 : Zadeve se umirjajo in začetna nervoza mineva. Zdi se, da se vam bo le posrečilo tisto, čemur ste posvetili zadnje mesece. Nagrada vam ne uide. RAK 22-6/22-7 : 2e dolgo se niste prebujali s takim veseljem kot te dni. Končno imate ob sebi nekoga, za katerega lahko skrbite in ga obdajate z ljubeznijo. LEV 23-7/23-8 : Nič ne pomaga, nekaterim stvarem se boste pa le morali odreči. Denar vam kar polzi iz rok in mošnja je prazna. S tankim žepom pa se težko znajdete. DEVICA 24-8/22-9 : Postalo vam je jasno, da znova ne boste dobili tistega, za kar ste se borili. Ce se boste zadeve lotili z veselejše strani, se vam bo zanesljivo posrečilo. Pogumno! TEHTNICA 23-9/22-10 : Pozabljate na delo, ki se vam kopiči. Malo preveč ste ambiciozni, zato težko uresničite svoje želje. Manj fehtajte in videli boste, da se vam bo posrečilo nekaj zelo odločilnega. ŠKORPIJON 23-10/22-11 * Ves svet vam leži pred nogami, pazite samo, da ne boste zatoostali objestni. Vašega zadovoljstva ne bodo skalile niti manjše neprijetnosti. STRELEC 23-11/21-12 : Zadeva se bliža uspešnemu koncu. Zadovoljni in polni želje po novih izzivih pozabljate na svojo družino, ki jo sedaj le malo preveč KOZOROG 22-12/20-1 : Zdi se vam, da ste odrinjeni od vsesplošnega dogajanja. Na vsak način bi radi nazaj, pa se vam nikakor ne posreči. Ampak, vztrajnost bo prej ali slej poplačana. VODNAR 21-1/19-2 : Znašli ste se v začaranem krogu, čeprav na videz vse lepo teče in ste videti zadovoljni. Čutite pa, da bo tega kmalu konec. Pomemben dogodek pa vas bo prav danes popolnoma presvetlil. RIBI 20-2/20-3 : Vi bi radi, ampak... Včasih ste le preveč zahtevni in nekdo z vami težko shaja. Neko srečanje vam bo prineslo toliko veselja, da boste za dolgo časa drugačni. CESTE / NEVARNOST POLEDICE BELJAK VARAŽDIN GORICA' Okarlovac OPAZIM/ ZASTOJI ZAPRTA Jk CESTA POPRAVILA NA CESTIŠČU POLEDICA SAMO Z 1%4i ZIMSKO "er OPREMO OOO ŠPORTNA PRIREDITEV Cesto po Sloveniji so bile mokre in spolzke. Promet je večinoma potekal brez večjih zastojev. Mejni prehod Ljubelj, ki je bil zaradi poledenelosti. zaprt za vse promet, je spet prevozen, Na mejnih prehodih Jezersko in Ljubelj je še vedno obvezna zimska oprema. Zaradi padca temperatur je na cestah velika nevarnost poledice, in to predvsem na izpostavljenih legah, Na takih mestih se lahko poledica zadrži tudi ves dan, Poleg zapor, ki so v veljavi, je zapora tudi na magistralni cesti M3 Maribor-Ptuj, pri Zlatoličju, in sicer 30-krat na dan po 15 minut, —■ GOSTA —— MEGLA BENCINSKE ČRPALKE 24 UR belinka ambient ekološka barva za les ________V VEDNOST Vreme v preteklem tednu Na tem mestu bomo enkrat tedensko predstavili razvoj vremena v preteklem tednu v Sloveniji z okolico, pa tudi po Evropi. Na začetku vsakega meseca bomo prikazali klimatološke podatke za Slovenijo za minuli mesec in jih primerjali z dolgoletnimi povprečnimi vrednostmi. Geografska lega Slovenije v zavetrju Alp je zanimiva tudi z meteorološkega stališCa. Prav Alpe in bližina Sredozemskega morja sta dva dejavnika, ki ob določenih vremenskih situacijah bistveno vplivata na razvoj vremena pri nas. Pretekli konec tedna je bila Slovenija z okolico pod vplivom območja visokega zračnega pritiska, ki se je razprostiralo prek večjega dela zahodne, srednje in južne Evrope. Vreme pri nas je bilo v znamenju močne temperaturne inverzije. To je pojav, ko temperatura z nadmorsko višino narašča. V takih primerih se po kotlinah in nižinah Slovenije, južne Avstrije in tudi Padske nižine zadržuje hladen zrak, nastane megla ali nizka oblačnost, v višjih legah pa je sonCno in precej topleje. Temperaturna inverzija se je z dotokom hladnejšega zraka od severa v ponedeljek razbila. Od ponedeljka do petka sta Slovenijo prešli dve hladni fronti. Ves teden je prevladovalo bolj oblačno vreme, največ padavin je padlo v južnem delu Slovenije in v zahodni Hrvaški, najmanj pa v Furlaniji, zahodni Sloveniji ter južni Avstriji- Janez MarkoSek ODDAJE V SLOVENŠČINI fr* SLOVENIJA 1 RAI 1 RETE 4 ® TMC 89 Koper Radovedni Taček: Lev Lonček, kuhaj: Solata iz Špagetov, ponovitev Oscar Junior, 6/11 del otroške nanizanke Utonilo je sonce, ponovitev 1/6 dela slovenske mladinske nadaljevanke Klub klobuk Zgodbe iz školjke, ponovitev Poročila Večerni gost: dr. Jožko Šavli, ponovitev Ostržkove prigode, 2. del italijanske nadaljevanke Srečanje z Jutrovim na Ptujskem gradu, ponovitev 4. oddaje Marijana, 2/13 del franc. risane serije T V dnevnik 1 Otoki ljubezni, pon. nemške poljudnoznanstvene oddaje Kuharski nasveti Paula Bocuseja, 10, del francoske nad. TV dnevnik n, Utrip Križkraž, vodi Miša Molk Milton, Bangkok, 2/6 del avstralske nad., VPS 2150 TV dnevnik BI, VPS 2240 SOVA Popolna tujca, 4. del am. hum. nanizanke, VPS 2310 Beverly Mills, 90210, 8. del am. nad., VPS 2335 Cherry 2000, am, film, VPS 0025 SLOVENIJA 2 Tok, tok, ponovitev Sova, ponovitev: Bagdad Cafe, 5, del am. humoristične nanizanke Beverly Mills, 90210, 7, del ameriške nadaljevanke Videomeh Kitajski cirkus, 1. del zabavne oddaje TV dnevnik: ORF Čarobnost plesa in glasbe Jezni mož, francosko/kanadski barvni film TraCarije KANALA Ris, risanke in spoti Košarka: Slovenija-Italija, posnetek Rally DHL-Hertz, posnetek Dnevno informativni program Verdi, g. del italijanske nadaljevanke Intervju Podobe iz New Torka Dnevno informativni program Poročila v angleščini: Deutsche Welle BMX: Tone in Simon Stojko Astrološka napoved Erotična uspavanka MCM W KOPER |E$J Globus Film; Orders are or- Aktualno: Telesveglia, Nan.: Batman Rayanovi ders (dram.,1954) vmes od 7.00 dalje Risanke Zdravniki s krili, av- Dok.: Velike razstave vsakih 30 min. vesti Nan.: Get Smart stralska nadaljevanka Koncert iz Peterburga Nad.: , Marcellina, Nan.: Quartieri alti Rop ob treh, španski Film: Cime tempesto- 10.40 Ines Prijateljska narava film se (dram., ZDA 1971) Variete: A časa nostra Rubrika o motorjih Riki Tiki Tavi v džun- Vreme in dnevnik SIP Kratke vesti Šport Show, vmes gli, sovjetski mladin- Nan.: La signora in Nad.: Celeste, 13.00 košarka NBA Chicago ski film giallo * Sentieri Bulls-Cleveland Cava- Prijateljski košarkar- Izžrebanje lota I®® TG 4vesti liers ska tekma: Slovenija- Dnevnik in Tri minute B Variete: A časa nostra Film: La spia dal cap-pello verde (1966) Italija, prenos Globus Aktualno: Prizma Nad.: Sentieri Rubrika za avtomobili- Variete: Buon pome- Vremenska napoved TV dnevnik ste TG Uno Auto riggio Vesti: TMC News Verska oddaja Športna sobota Rubrika o lepoti Nan.: Maguy - Troppo Zdravniki s krili, av- 7 dni v Parlamentu Nad.: Amanda, Cele- complicato per essere stralska nadaljevanka Disney club ste, Febbre d’ amore onesto Slaba družina, am. Vesti in loto TG 4vesti Tenis: Big Four (Ed- film Dok: Atlante Aktualno: Lui, lei 1’ al- berg, Sampras, Iva- TV dnevnik Nedeljski evangelij tro (vodi M. Balestri) niševič Becker) Stanje stvari, oddaja o Vreme in dnevnik Kviz: La cena e servita Glasba: Viaggio al cen- kulturi Športne vesti TG 4 vesti tra della mušica (An- TV dnevnik Variete: Scommettia- Nad.: Gloria, 20.30 na Oxa) Stanje stvari, oddaja o mo che? Cristal Film: I racconti del kulturi Nočni dnevnik Parlamente in terrore (srh., ZDA Odbojka (M): Salonit Posebnosti TG 1 TG 4 nočne vesti 1962, i. V. Priče) Anhovo-ISKU Tampe- Dnevnik in vreme Aktualno: 4x7 Film: I maghi del ter- re, posnetek iz N. Go- Film: Le stagioni del Film: Femmina ribelle rore (fant., ZDA 1963, rice cuore (dram., 1984) r. Roger Corman, i. Horoskop Vincent Priče) Aktualno: CNN News Sl CANALE 5 1 RAI 2 Variete: Videocomic Aktualno: Mattina 2, vmes (8.00,9.00, 10.00) kratke vesti) -Evropski dnevi Film: II segreto di Montecristo (1948) Aktualno: Scrupoli E Dnevnik y Dribbling in vreme Sto ključev za Evropo Nad.: Quando si ama, 14.35 Santa Barbara Nan.: Saranno famosii Izžrebanje lota TGS Parquet, vmes IP v odbojki, 17.45 košarka Ali Star Game Vreme in dnevnik Športne vesti Film: Verdetto - colpe-vole (krim., 1991) Nan.: LTspettore Sarti Dnevnik in vreme Aktualno: Senza scru-I poli (vodi E. Sampo) Na prvi strani HJfj ITALIA 7 Nan.: VVebster Aktualno: Sabato 5, Nonsolomoda, Ante- BS Risanke prima m Gremo v kino Variete: ore 12 B Nad.: Aspettando il Dnevnik TG 5 F’F domani Kviz: Lingo H Glasba in show Aktualno: Arca di Noe jtjjjffl Borsaffari Aktualno: Forum, Nan.: I Campbell 15.00 Arniči Aktualno":'USA Today Otroški variete Nad.: Aspettando il Kviz: OK il prezzo e domani, Il tempo della giusto, 19.00 La mota nostra vita della fortuna Deželni programi Dnevnik TG 5 Risanke Striscia la notizia Dok.: Človek in zemlja Variete: Paperissima Sette in allegria (vodi Ezio Greggio) Nan.: I Cambell, 19.30 Nan.:Casa dolce časa Diamonds Proza: Storie del si- Film: La primavera ro- gnor G (i. Giorgio Ga- mana della signora ber, zadnji del) Stone (dram., 1961) Nočni dnevnik Nan.: Mike Hammer Nan.: 11 ritorno di Mis-sione impossibile Film: La bella di Lodi OMF Avstrija 1 OtD Hrvaška 1 Dobro jutro Edukon, šolska kontaktna oddaja Veronika Deseniška, ponovitev 2. dela Poročila Moč in slava, ponovitev 1. dela športne dokumentarne serije Alo, alo, ponovitev 6. dela humoristične nanizanke Slika na sliko, ponovitev Beverly Mills, 90210, ponovitev 6. dela Poročila Blufonci, 7/13 del Poročila Santa Barbara, 249. del ameriške nadaljevanke Risanka Dnevnik Divja vožnja, ameriški barvni film - po zgodbi Richarda Robinsona in Stephena Schucka Igra: Peter Fonda in drugi Preteklost v sedanjosti Dnevnik II Slika na sliko Poročila v nemščini Sanje brez meja RAI 3 i i> ITALIA 1 B Pregled tiska Sat News Otroški variete Koncert RAI 3 Nanizanke Kratke vesti Ujjj Odprti studio Film; Don Chisciotte EM Nan.. Magnum P.I. Dok.: Pred 20 leti EEfiii Otroški variete Deželne vesti Variete: Unomania Popoldanski dnevnik Glasba: Top Venti Okolje Italija Variete: E’ pericoloso Samo za šport šport Športni tednik; Scusa-te 1’anticipo Nan.: Happy Days, Agli ordini papa Vreme in dnevnik Varieteja: Lo dici tu, Deželne vesti 18.00 Mitico Videobox Nan.: McGyver Nan.: Perry Mason - Studio šport La donna del lago Variete; Benny Hill Dnevnik ob 22.30 Show, Karaoke Aktualno: Harem Film: Sweet Justice Resnične zgodbe (dram., ZDA 1990) Dnevnik in vreme Film: Il miele del dia- Filmske novosti volo (kom., 1986) €$ TELEFRIULI Kratke vesti Dok.: Zgodovina ZDA Rubrika; Mavrica Cinquestelle Blob Večerne vesti Nan.: I giomi di Brian Messaggi personali, vmes film Un'altra donna (dram., 1988) Ena rastlina na dan Nočne vesti MUF Avstrija 2 S TELE 4 (Se povezuje š sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi Angleščina Francoščina Ruščina Poslušajte signale: Stalin - Socializem, ki to ni bil Leksikon umetnikov Koliko oper potrebuje Berlin?, dok. oddaja Poročila iz parlamenta Ljuba družina Živali iščejo dom Avstrija danes Kultura Grič vojskovodij, igra Cas v sliki Šport SP profesionalcev.v standardnih plesih Madonna: Best Clips (mv) Madžarska Dobro juitro, Madžarska Reformatorski verski program Za otroke TV magister Panorama Za ljubitelje rocka in heavy-metala Komunikacije sveta, 2. del serije Carstvo sultana Kabu-sa Donovanov fant, Di-sneyev film Moja hiša, kultura bivanja Mediamix Zaklad Templarjev, mladinske serija Dnevnik, telešport Rumeni revolver, francoski film TV SLOVENIJA 2 / nocoj ob 20.25 Jezni mož Lino Ventura Francosko-kanadski film po scenariju in v režiji Clauda Pinoteaua Claude Pinoteau je '■den tistih francoskih režiserjev, kate-rega filmi so v kinodvorane zmeraj privabili ve-uko gledalcev. NajveC se j® posvečal karakterni ^mediji, v svoji karieri P® se je zapisal tudi kriminalki, pri Čemer je ta Tavadno bolj psihološka kot akcijska. V programu slovenske mievizije ste si lahko ogledali že tri njegove jmpešnice: Klofuta, Zur I v'i^ur H- Tokrat pa vas abimo k ogledu franco-..o-kanadske koproduk-Je Jezni mož. V glavni ,°gi je nastopil igralec ^ino Ventura, ki ga Pi-ateau zelo rad zaseda v v°jih filmih. V tokratni vlogi upodablja oCeta v težavnem življenjskem položaju, Francoza, ki je kot letalski inženir kar naprej na poti. Po nesrečnem naključju izgubi ženo in ostane sam s sinom. Vezi med očetom in sinom se z leti tako zrahljajo, da se sin lepega dne odpravi v neznano. Kmalu po izginotju pa oCe dobi sporočilo, da je sin umrl v Kanadi. Seveda želi raziskati težko razložljivo situacijo in odleti v Montreal, kjer izve, da je sina zaradi nečistih poslov ubila policija. V mrtvašnici pa se izkaže, da umrli ni njegov otrok, torej ta še živi... Iskanje izgubljenega sina je brezupna zadeva, saj ga išCeta tako mafija kot policija. OCe pa se pogumno spopade s prvo in se upira drugi, da bi ga zaščitil. V filmu Jezni mož se prepletata oba Pino-teaujeva najljubša žanra. V zasnovi je kriminalka, a se vse bolj razpleta kot psihološka drama očeta, ki se mora odločiti, kaj mu sinovo življenje pravzaprav pomeni. Pogosti so tudi socialni motivi, saj se junak nenehno srečuje s tujci, ki na tujem nimajo veliko možnosti in se zato zatekajo v kriminal. Prav ta socialni vidik pa v oCetu prebudi pozitiven odnos do »izgubljenca«. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6,50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; S.Sobotna raglia; 9.30 Govorimo francosko; 10.05 Kulturna panorama; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila ; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku - Klepet doma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra; 22.40 Veliki zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program- Glasba Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17,30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.10 Kontaktni napovednik; 8.30 Sobotni val; 8,40 Kulturne prireditve; 9.30 Sobot- na akcija; 11.00 Moped Show; 12.10 Šport; 13.00 Sobotno popoldne; 13.00 Danes do 13-ih; 13.40 Obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.35 Obvestila; 17.40 Šport na valu 202; 19.00 Večer na 2. ; 19.30 Sobotni di-sco club, vmes šport; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Pop rock. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues, dixieland; 13.05 Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Slovenski oktet; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Sobotni feljton; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Radijski roman; 18.25 Romantične simfonije; 19.35 Siegfried (R, Wa-gner); 23.55 Lirični utrinek Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8,00 Modri val; 8.45 Informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.35 Rdio bla bla; 11.30 Turistična poročila; 12.30 Opoldnevnik Radija Koper; 14.00 Okno v svet; 15.15 Hit dneva; 15,30 Dogodki in odmevi, prenos R, Slov.; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Zamejska reportaža; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Dajmo naši (lx mes. Maribora hit parade); 19.00 Dnevnik-Prenos RS Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,16.30,17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12,30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasbene turneje; 9,20 Glasbene želje; 9.45 Lucia-nova pisma; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Narečna oddaja; 11,30 Kulturna srečanja; 12,00 Glasba po željah; 13,35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Zelja po glasbi; 14.40 Redakcija za najstnike; 16.00 Mixage - Maribora; 17.00 Vroči hiti; 18,45 Autogrill - razmišljanja ob glasbi F. Guccinija; 20.00 Nočni program Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8,00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Slovenska lahka glasba; ; 9.15 Nev/ Age, 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert iz niza Re-pentabor (13, in 20.9.92); 11.30 Odprta knjiga: Most na Drini; 11.45 Kantavtorjiin šansonieji; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta ro-zajanski glas; 12.45 Glasnik Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14,10 Krajevne stvarnosti; 15.00 Duh časa in čar odra v spominih J. Babiča; 15.30 Glasba 16.00 Skozi tančico molka 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Esej: Adam, kje si? (E. Kocbek); 18,30 Jazz; 19.20 Zaključek sporedov. Radio Koroška od 18.00 do 19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca - Poslušalci čestitajo. Jutranji spored, pono- viteve Kaj se je zgodilo na gradu VVildberg, av- D? 0 Hrvaška 2 strijsko/nemški film Otroški program Prvenstvo Hrvaške v Risanke košarki: Slobodna Dal- Mini cas v sliki macija-Cibona, prenos Moja knjiga o džungli Rokomet - pokal evro- TV-knjižna polica pskih prvakov: Med- Cas v sliki veščak-Dinamo Grad ob Vrbskem jeze- Dnevnik ru: Skrbnik zapuščine TV teden Zmaga ljubezni, zadnji Crno-belo v barvah: del it. nadaljevanke V avtobusu, 11/51 del Zlata dekleta: Tujca v angleške humoristične postelji nanizanke Call Me, am. psih. Zaporniški rock, ame- srhljivka riški barvni film Cas v sliki Hit depo Človek, ki je dvakrat živel, ameriški film Horoskop Poročila/Ex libris Tisoč mojstrovin SATELIT SUPER 6.30 Poslovne novice; 7,00 The mix; 8.00 Poročila; 8.30 Financial; 9.00 Super Shop; 10.05 Mix; 14.00 Youthquake; 14.30 Eco record; 15.00 Travel magazin; 15.30 Beyond tomorrow; 16,00 Šport; 16.30 Focus; 17.00 Scena; 17.30 Absolutely live; 18.30 Videofa-shion; 19.00 Filmska matineja; 20.00 Speak Easily (kom., ZDA 1932); 21.30 Filmski magazin; 22.30 High Aspirations; 23.00 Scena; 23.30 Hang loose; 24.00 Dead Men Walk (srh., ZDA 1942); 1.20 The mix ali night SKY ONE 7.00 Nevarni zaliv; 7.30 Elephant boy; 8.00 Fun factory; 13.00 Bar-naby Jones; 14,00 Riptide; 15.00 The Magician; 16.00 Risanke; 17.00 The Dukes of Hazard; 18.00 Ameriška rokoborba; 19,00 Kni-ghts and VVarriors; 20.00 Uk Top 40; 21.00 Nerešene skrivnosti (vodi Robert Stack); 22.00 Cops I; 22.30 Cops II; 23,00 Saturday Night Live; 24.00 Hill Street Blues. EUROSPORT 9.00 Aerobika: 9,30 Eurofun; 10.30 Mednarodni motošport; 11.00 Motošport Formula 1; 12.00 Boks; 13,00 Motošport: Super-cross Pariz-Bercy; 15.00 SP v plezanju; 16.00 Tenis: turnir ATP; 18.00 Hitrostno drsanje; 20.00 Motošport: supercross Pariz-Bercy; 22.40 Euroscore; 23.30 Motošport: supercross. SCREENSPORT 6.00 Snooker; 8.00 Sguash; 9.00 Tenis; 12.00 Gillette VVorld Sports Special; 12.30 Ameriški nogomet; 13.00 Nogomet; 16.00 Tenis 15.30 Košarka; 16,50 Motošport; 16.50 Motošport: rally za SP; 17.50 Povversport; 18.50 Nogomet: Brazilska liga; 21.00 Tenis; 22.30 Boks; 0,30 Golf; 2.30 Ameriški nogomet; 3.00 Go; 4.00 Kegljanje; 5.00 Kegljanje: profes. turneja ZDA. MTV 8.00 Awake On The Wild Side; 11.00 The Big Picture; 11.30 US Top 20; 13.30 XPO; 14.00 Video; 16.30 Week in Rock; 17.00 Vol; 18.00 The Real VVorld; 18.30 The Big Picture; 19.00 Braun Euro-pean Top 20; 21.00 Saturday Night Live: Steve Martin in Sting; 21.30 MTV Sports; 22,00 The Soul of MTV; 23.00 Partyzone; 1,00 Video: Most VVanted Marathon VVeekend classics vveekend; 3.00 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 8.40 En-tertainment Tonight; 9.00 The One and Only ; 11.00 Vanishing VVilderness; 13,00 VVonder of it ali; 15.00 The Mirror Crack'd; 17.00 Shell Take Romance; 18.55 Buddy's Song; 20.40 Entertain-ment Tonight; 21.00 Look Who's Talking Too; 23.00 The King of New York; 0.45 Emmanuelle IV; 2.15 The Lonely Lady; 3,45 Freeway; 5.15 Lambada. MOVIE CHANNEL 7.05 Three Hats for Lisa; 10.20 Sea Devils; 11,55 Anna Korenina; 14,25 There's No Business Like Showbusiness; 16.40 Absolute Strangers; 20,00 Stealing Hea-ven; 22.00 Filofax; 23.50 Xposure; 0.20 VVelcome Home Roxy Car-michael; 2.30 Goodbye Colum-bus; 3.45 Framed; 5.30 Sixteen Candles. PR0 7 5.45 Serije: Lassie, 6,10 V kraljestvu divjih živali, 6,55 Tisoč milj prahu, 7.45 Planet velikanov. Potovanje v preteklost; 8.45 Napad Ogalal (vestern, 1940); 10.30 Sezona v Salzburgu; 12.20 Mash; 12.45 Eddie Dodd; 13,40 V kraljestvu divjih živali; 14,30 Loterija; 15.20 Tajno sodišče (VB 1964, i. John Mills, D. Pleasance); 17.00 Vihar nad Jamajko (pust., VB 1964, i, Anthony Quinn); 18.00 Srečno pot (2. del); 20.00 Poročila; 20.15 Supergirl (VB 1984, i. Faye Dunaway); 22,05 Coldfire (ZDA 1989); 23.50 Simon Templar - Templar in lahko dekle; 0.50 Poročila; od 1,00 do 5.30 Piranhe 2 -Leteči ubijalci, 2.40 T.J, Hooker, Poročila, Mash, Vegas, John Drake - Nevarni žarki. 6.00 Risanke; 800 Otroška oddaja: Klak; 8.45 Igra: Pobegla miš; 9.00 Risanke; 13,30 Princ iz Bel Aira; 14.00 Ultraman; 14,25 Policijsko poročilo; 14.55 Knight Rider; 15,50 A-Team; 16.50 21, Jump Street; 17.45 Cena je vroča; 18,15 Družinski dvoboj; 18.45 Poročila; 19,15 Beverly Hills 90210; 20.15 Na pomoč, posodi mi ženo (kom,); 22.00 Norčije na pianini Gailtalerin: 23.00 Erotčini film po želji: Matura na šolski klopi (Nem. 1982), Druga pomlad (1975), Maščevanje vzhodnega friza (1974); 0.30 Grof Drakulaz-daj grize na Bavarskem (erot. kom., 1979); 2.00 Tutti frutti; 2.45 Rožnata nanizanka: Skušnjava; 3.15 Erotični film po želji; 4.40 Knight Rider; 5.30 After Hours. SATI 6.15 Nogomet; 7.15 Risanke in serije; 11.00 Lepotica in zver; 11,50 Kolo sreče; 12.30 Gospodarski forum; 13.05 Na potep; 13,35 Cagney in Lacey; 14.25 Nenavadni par; 15.00 Pogrešana žena (kom., Avstrija 1937); 16.30 Droescherjev živalski svet; 17.00 Srce je adut; 17.30 Točke, točke, točke; 18.00 Nogomet; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Slepo zaupanje (ZDA 1990, i. R. Urich); 22.00 Ohoho moški; 23.00 Trije dirndli v Parizu (kom., Nem. 1970); 0.45 Ponovitve: Marilyn, l.ŠOTrije dirndli v Parizu, 3.20 Lepotica in zver, 4.10 Pogrešana žena, Pregled programa. TELE 5 6.15 Dobro jutro Bino; 10.25 Otroški umik; 10.55 VZaljubljena domišljavka (Nem. 1959); 12.35 S prizorišča v.,,; 13.00 Bim Bam Bino; 16.25 Senca gospoda Mon-trja (Nem., 1950); 17.55 Prva ljubezen; 18.25 Fazit; 18.30 Policist s Hill Streeta; 19.25 Zakon orožja; 20.15 Vaško gledališče; 22.50 Na lastno pest; 23.40 Če hoče v pekel, naj gre (ZDA 1961); 1,35 Ponovitve: Spalnica odraslih deklet, Izpraznite areno, Tato. Sobota, 14. novembra 1992 RECEPT Mesni cmočki v zeljnem listu SESTAVINE: 1 glava svežega zelja, 1/2 šopka drobnjaka, 120 gr mlete govedine, 120 gr mlete sivine, 80 gr čebule, 1 rumenjak, 1 žlica hrena, bel poper, sol, 50 gr maslo, 50 gr grah, 200 gr olupljenih paradižnikov, črno vino, smetana CAS PRIPRAVE: dobre pol ure Glavo zelja nalistamo. Lepe liste (( kom) blanširamo v slanem kropu. Drobnjak za kratko pomočimo v krop. Drobno nasekljano čebulo (polovico) zmešamo z mletim mesom, dodamo rumenjak, sol, poper in nariban hren. Oblikujemo 8 cmočkov in jih zavijemo v pripravljene zeljne liste. »Mošnjičke« zavežemo z drobnjakom. Cmočke kuhamo v slani vodi, pokrito, približno 15 minut. Na maščobi prepražimo preostalo čebulo, dodamo sol, poper in grah ter na kocke narezane olupljene paradižnike. Kuhane cmočke poberemo iz vode, jih damo v omako, prilijemo vino in smetano ter še malo pokuhamo. (Slavko Adamlje) ZELENI RECEPT Koromačeva musaka SESTAVINE: 750 g krompirja, malo masla , 400 g koro-mačevih glavic, sok 1/2 limone, 1 strok česna, sol, ingver, paprika, peteršilj, malo vode, 60 g nastrganega parmezana, 1 dl Krompir nastrgamo na tanke rezine. Polovico rezin naložimo v pekač, namaščen z maslom. Nato temeljito operemo koromačeve glavice, jih narežemo na kolobarje in naložimo na krompir. Plast koromača takoj pokapamo z limoninim sokom, nanj pa naložimo še drugo plast krompirja. Nato sesekljamo česen, ga premešamo z drugimi začimbami in potresemo po krompirju.Musako zalijemo z malo vode in jo postavimo v pečico. Pečemo pol ure pri 200 stopinjah. Pečeno musako premažemo s kislo smetano, potresemo s parmezanom in jo še za 10 minut postavimo nazaj v pečico. Ponudimo še toplo z zeleno solato. (Neva Miklavčič Predan, iz knjige Štirje letni časi v kuhinji) TT talijanskemu gliserju Destrieru se -1- je v drugem poskusu posrečilo prepluli Atlantik v rekordnem času oseminpetdeset ur in 34 minut. S tem je osvojil t.i. Modri trak, ki ga podeljujejo ga ladjam, ki najhitreje preplujejo Atlantik. Za Modri trak se potegujejo ladje že dobrih 150 let. Na začetku so z njim nagrajevali najhitrejše jadrnice, ki so takrat obvladovale svetovna morja. Hitra plovba tedaj ni bila le stvar prestiža, ampak je bila trgovsko pomembna. Jadrnica, ki je prva pripeljala tovor, je imela na tržišču prednost. Toda hitre jadrnice so počasi izrivali hitrejši in zaneslivejši parniki, manj odvisni od muhavosti vremena. Modri trak so osvajale hitre čezoceanske ladje, kot npr. italijanski parnik Rex, ki je bil najhitrejša ladja pred 60 leti, ter ameriška prekoo-ceanka United States, ki je rekord postavila natanko pred 40 leti in ga zadržala vse do leta 1991, ko je angleška Hoverspeed Great Bri-tain za osem ur izboljšala dotlej najboljši čas. Za pot iz Amerike v Anglijo je potrebovala 79 ur in 54 minut. Na tem mestu velja omeniti pravila, da mora imeti plovilo, ki se poteguje za Modri trak, komercialni značaj. To pomeni, da mora med plovbo prevažati kakršen koli tovor, četudi samo pismo, paket ali potnika. Med potjo se tudi ne sme ustavljati in črpati goriva. V zadnjih desetih letih so se za Modri trak najresneje potegovale štiri države: ZDA, Anglija, Francija in Italija. Prvi pomembnejši poskus Italijanov, potem ko je Rex izgubil primat, je bil pred nekaj leti projekt z imenom Nastro Azzuro. Veliko denarja in neuspeh na vsej črti, četudi nekaj dragocenih izkušenj. Novega projekta so se pred tremi leti lotili docela drugače. Dobro S sto kilometri m uro čez Atlantik Uroš Gabrijelčič - revija VAL podprti s strani domačih, pa tudi tujih finančnih mogotcev so začeli graditi megagli-ser Destriero. 70 metrov dolgo plovilo so zgradili v tovarni Fin-cantieri v 270 dneh in je pravo čudo ladjedelništva. Najbolj nas osupne njegov pogonski agregat, ki je pravzaprav revolucionaren, četudi ne povsem neznan, saj so ga prevzeli od ameriške aviacije. Gliser poganjajo tri turbine z močjo 50 000 KM (jet sistem) in zagotavljajo začetno hitrost 40 vozlov ko je ladja obtežena še s 700 tonami goriva. Končna hitrost izpraznjenega De-striera pa presega 60 vozlov! Natančnejših podatkov o tej plavajoči pošasti nismo mogli izvedeti niti v Genovi, kjer so nam dovolili, da si jo ogledamo. Notranjost je še najbolj podobna pilotski kabini kakšne vesoljske ladje in premore vso najsodobnejšo navigacijsko tehniko. 14- članski posadki je na voljo še kuhinja, dnevni prostor ter spalnica s 6 ležišči, ki so bolj podobna krstam kot posteljam. Trup je v celoti prepreden s prekati, kjer so nameščeni med seboj povezani tanki za gorivo. Destriero je precej žejen, saj na uro popije do 12 ton posebnega goriva. Italijani so bili tako zelo prepričani o izjemnih sposobnostih svojega “žrebca” (beseda destriero pomeni v italijanščini plemeniti žrebec), da so računali z dvojnim uspehom, to se pravi z rekordnima dosežkoma v obe smeri, vzhodno in zahodno. Prvič so poskušali vzeti mero Atlantiku zgodaj poleti. Vse do Azorskih otokov jim je šlo povsem po načrtih. Se več Destriero je pravzaprav presegel pričakovanja, sa je bil hitrejši, kot so upali in so kazale testne vožnje. Toda Atlantik je muhast in nepredvidljiv. Tako rekoč iz nič se je vzela vremenska motnja, ki je mirni ocean v nekaj urah spremenila v pravi pekel. Destriero se je moral umakniti z idealne in najkrajše poti ter bistveno zmanjšati hitrost. Z rekordom tako v prvem poskusu ni bilo nič. Na svojo drugo priložnost je čakal dlje, kot bi bilo treba, saj so si hoteli Italijani zagotoviti vsaj tri dni lepega vremena. Končno so ga dočakali in 50 000 konjskih sil je zavrtinči-lo in zapenilo vodo za krmo gliserja s tako močjo, da se za njo zarezala kilometrska brazda. 2e po polovici poti je bilo jasno, da bodo “azzuri” uspeli in da bodo krepko znižali angleški rekord. Ure na cilju so pokazale, da so bili hitrejši kar za 22 ur, in to je dosežek, ki ga bo v kratkem težko preseči. To je razvidno tudi iz dejstva, da so vsi najresnejši konkurenti, Angleži, Francozi in Američani, svoje projekte preložili za določen čas. Do nadaljnega bo Blue Riband torej ostal “Nastro Azzuro”. Jutri 15. november Prve glasbene oblike, ki jih moremo poimenovati opera, so se pojavile proti koncu šestnajstega stoletja v Firencah. Tam so uprizarjali glasbene drame z grško snovjo. Besedilo so recitirali, kakor so si predstavljali, da so to počeli stari Grki. Italijanski skladatelj in dirigent na dvoru v Mantovi in v beneški cerkvi Sv. Marka Clau-dio Monteverdi je eden tistih zgodnjih skladateljev, katerega opere se danes uprizarjajo. Vpeljal je zbore, recitative, ki so povezovali tok dogajanja, in izpopolnil glasbeno spremljavo. Med dragim je napisal tudi operi Orfej in Kronanje Popeje ter devet knjig madrigalov. Vse do polovice sedemnajstega stoletja je opera ostajala vpeta v strogo, ustaljeno obliko. Predvsem je bilo vse dogajanje namenjeno izstopanju posameznih pevcev, solistov. Do temeljitega premika je prišlo z nastopom nemškega opernega skladatelja in dirigenta Christopha Willi-balda Glucka. ki se je rodil leta 1714. Dosegel je, da se je glasba podredila dogajanju v drami. Vpeljal je uverturo, ki je dokaj natančno odsevala vsebino opere. Se danes njegovo opero Orfej in Evridika pogosto izvajajo, cenjena pa so tudi draga operna dela, npr. Alkesta, Armida, Ifigenija v Avlidi in Ifigenija na Tavridi ter baleti in simfonije. Veliki reformator opere je umrl 15. novembra leta 1787. V osemnajstem stoletju, ko je opera osvojila vsa pomembnejša evropska mesta, smo bili tudi Slovenci v stalnem stiku z njo. Zlasti italijanske operne skupine so redno obiskovale Ljubljano. DEMOKRATI demokratska stranka DEMOKRATI verjamemo v ustvarjalno moč svobodnega posameznika. Njegovo delo je temelj družbene blaginje. Zato delovna mesta! DEMOKRATI hočemo državo, ki naj služi razvoju posameznika in celotnega naroda in ki nas s svojimi institucijami ne bo dušila, temveč bo svojemu državljanu omogočala boljše in bogatejše življenje. Zato poceni država! DEMOKRATI zahtevamo izgradnjo cestnega križa, ki bo združeval čimvečje število slovenskih krajev. Slovenija ne sme postati zgolj prehodnadržava, temveč učinkovito povezana gospodarska, kulturna in turistična dežela, priključena na mednarodno cestno, železniško in telekomunikacijsko omrežje. Zatoceste! To je temelj gospodarskega razvoja Slovenije.