45620

Nekaj Vodnikove ostaline.

Objavil I. Vrhovnik.

L—

\ Debevčevo «$rainerijcfH((mi)cf)e @pracf)(ef)re* je vdetih

nekaj listov v v. 4°, pisanih s krepkejšimi potezami, nego
jih kaže omenjeni rokopis. To so opomnje Val. Vodnika
k Debevčevi slovnici (na treh straneh) z napisom: «Umna§=
geblidje 53emerfungeit 23eitrage gur frainijdjeit j ©rammatif, bom
Valentin Vodnik on ben 35erfaffer ber|*el&en». Pod srčasto zavih-
njeno črto je* zabeležil te-le opazke: «$)a§ SBorlbort k’ beutjdj
gu ttnrb bor etnem uiimittelbar folgcit | ben g, k, z unb zh in h’
beribanbelt.* 1  Debevec meni, da naj se deva h’ mesto k’ pred
g, k, h, q. — «9^otf) (cf;rei6e man: rudezh; gelb: rumen (takisto
piše oboje tudi D.); 5?orn: rosh (D.: ersh); ŠRojjt, ruja. — V
petih postatih sklanja potem v vseh treh številih s pripomnjo:
$dj toiirbe folgeitbermciffen beHiittren» samostavnike: Zhlovek,
Brat, Shena, bledoft, Pifmo (bledoft nadomešča v dv. in mn. s:
zhelufti). V jednini navaja 7 sklonov, 2  označenih s številkami,
v dvojini imata poslednja dva uzorca že po 8 sklonov, v
množini je pri prvem zgledu izpustil ablativ ter pristavil loc.
(v’ zhlov§kih), ostali štirje uzorci pa imajo po 8 sklonov. —

1  «Nameft k’ ftavimo h’ pred glafmi g, k, fk, sh, z, zh», uči

Vodnik pozneje v «Pifmenofti» str. 105.

2  Prva dva uzorca v jedn.: a, u, a, o od -a, s’ -om; v dv.:

a, ov, ama, a, o-a, od -ov, s’ -ama; mn.: zhloveki, ov, am, e, o-i,
s’ -ami vel-mi, v’ -ih; bratje, ov, am, e, o-je, od -ov, s’ -mi, v’ -ih.

Shena, e, i, o, o-a, od -e, s’ -o; dv.: i, -, ama, i, o-i, od -,

s’ -ama; mn.: e, —, am, e, o-e, od -, s’ -ami, v’ -ah

bledoft, e, i, -, o-, od -e, s’ -jo; dv.: zhelufti, -, ama, i, o-i,
od -, s’ -ama, v' -ah; mn.: e, -, am, e, o-e, od -, s’ -ame, v’ -eh.

Pifmo, a, u, o, o-o, od -a, s’ -om; dv.: a, ov, ama, a, o - a,
od -ov, s’ -ama, v’ -ah; mn.: a, ov, am, a, o-a, od -ov, s’ -i, v’ -ah

(prej je stal i, katerega je pokril a).

ti

ti-

a

2

Na 2. strani sklanja: Ta, 3  ta, 4  to 6  (Hic, haec, hoc) in osebno
zaime: jeft, 6  ti, 7  od 3. osebe navaja samo 6 jedn. sklonov. 8
Pri teh zaimenih se pojavlja celo deveti sklon.

Na 3. strani je sklanja besed: Nehzhe; 9  ki, kdu 10  (qui,
quis), ka 11  (quae), ko 12  (quod); kateri, 13  katera, 14 *  katero 16  in
on, 16  ona, 17  ono. 18

3  1. Ta, 2 Tiga, 3 Timu, 4 Tiga — 6 od tiga, 7 s’ tem, 8 v’ ta,

9 v’ timu; dv.: ta, tiu (tih je prečrtano), tima, ta, —, od tiu (tih prečrt.),
s’ tima, v’ ta, v’ tih; mn.: Ti, Tih, Tim, Te, —, od tih, s’ timi, v’ Te,
v’ tih.

4  ta, te, tej, to, —, od te, s’ to; dv.: te, tčh, tema, tč, —, od
teh, s’ teme, v’ tč, v’ teh; mn.: te, teh, tem, te, —, od teh, s’ temi,
v’ te, v’ teh

5  to, tiga, timu, to> —, od tiga, s’ tim; dv.: ta, tih, tarna, ta, —
od tih, s’ tima, v’ ta, v’ tih; mn.: ta, tah, tim, ta —, od tih, s’ timi,
v’ ta, v’ tah.

6  jeft, mene, meni, mene, —, od mene, s’ manom, v’ mene, v’
meni; dv.: ma, fcm. me, naju, nama, naju, —, od najy, s’ nama, v’ nama,
v’ naju; mn.: mi, feni. me, nas, nam, nas, —, od nas, s’ nami, v’ nas,
v’ nas.

7  ti, tebe, tebi, tebe, —, od tebe, s’ tabom, v’ tebe, v’ tebi; dv.:
va, fem. ve, vaju, vama, vaju, —, od vaju, s’ vama, v’ vama, v’ vaju;
mn.: vi, ve; vas, vam, vas, —, od vas, s’ vami ali s’ vame, v’ vas, v’ vas.

8  —, —, febi, febe, —, od febe, s’ fabom, v’ febi, v’ febe.

9  Nehzhe, Nizhefer, Nikomer, Nikoger, —, od Nikogra, s’ Nikogrom.

10  ki. kdu; — (koga, ki je stalo prej za 2. skl., je prečrtal), komu,
koga, —, od koga, s’ kom; dv.: ka, kih, kima, ka, —, od kih, s’ kema;
mn.: ki, kih, kim, ke, —, od kih, s’ kimi.

11  ka, v jednini je za ž. sp. samo 1. sklon, pri drugih so črte;
dv.: ke, keh, kema, ke, —, od keh, s’ kema; mn.: ke, keh, kem, ke, —
od keh, s’ kema.

12  ko, — (koga je prečrtano), komu (prvi zlog: ko je prečrtan),
koga, —, od koga, s’ kom; dv.: ka, kih, kima, ka, —, od kih, s’ kema;
mn.: ka, kih, kim, ka, —, od kih, s’ kimi.

13  kateri, iga, imu, iga, —, od -iga, s’ -im; dv.: katera, ih, ima,
a, —, od -ih, s’ -ima; mn.: kateri, ih, im, e, —, od -ih, s’ -imi v’ -ih.

14  katera, e, i, o, —, od -e, s’ -o; dv.: katere, eh, ama, č, —,
od -eh, s’ -ama; mn.: katere, eh, em, e, —, od -eh, s’ -ame, v’ -eh

15  katero, iga, imu, o, —, abl. izpuščen, s’ -im; dv.: katera, ah,
ima, a, —, od -ih, s’ -ima; mn.: katera, ih, im, a, —, od -ih, s’ - imi, v’ -ih.


3

Debevčeva predavanja so vtegnila biti povod, da je
Vodnik jel spisovati slovensko slovnico. O tej nameri nje¬
govi nam poroča Kopitar v svojem življenjepisu, kjer ne more
prikrivati veselja, da je prehitel omecujočega Vodnika. V
Debevčevi ostalini je hranjen sešitek, ki nam priča, da je
Vodnik res sestavljal nemško slovnico slovenskega jezika.
Ta zvezek močnega papirja obsega 12 stranij v 4°, popisanih
je samo prvih pet stranij, ostali listi so prazni. Ob kraju je
puščen na vsaki strani dobre tri prste širok rob, ki pa je
ostal neporabljen razven jedine prečrtane opomnje na prvi
strani. Pisava je Vodnikova. Naslov: @r[te§ §cmptftM, DOit
ber SžBortjcfjreibitng (Pifanje) | . Pod dvema vmesnima črtama
se začne nauk o slov. abecedi: SDie ©pradje ber Krainer, unb
SBinbcn f)at 27 etnfadje Saute, inelcfje mit lateinijcfjen Suctiftaben
gejcfjricbert merben. Izprva je bil zapisal: ®ie fraiuijcfje ©pr.,
prečrtavši besedo: frainijctje vdel je: S)er Krainer unb SB. Tudi
stilizacija: S)ie ©pradje ber ©lanen in Smieroftreic^ bebarf fol=
genber 27 . . . mu ni bila povšeči,,tudi to je prečrtal. Potem
našteva in pojasnuje s cirilico in gotico črke v tem-le redu:
A, 19  B, V, G, D, E, 20  Sh, 21  S, I, J, K, L, M, N, 0, 22  P, R,
S, T, U, F, H, Z, Zh, Sh, E„ 2S  O a . 2 ±

]6  on, nega, n,emu, n,ega, —, od nega, s’ n,im, v' n,ega; dv.: ona,
niu, n,ima, niu, —, od niu, s’ n,ima’ v’ n,ima; mn.: oni, onih, onim, one,
— , od onih, s’ onim, v’ onih.

17  ona, nje, n,ej, n,o, —, od n,e, s' n,o, v’ n,o; dv.: one, n,ej
(prečrtano: n,iu), n,ema, n,iu, —, od niu, s’ n,ime, v’ n,ime; mn.: one,
oneh, onem, one, — , od oneh, s’ onem, v’ oneh.

18  ono, oniga (prečrtano: n,ega), onimu, ono, — , od oniga, s' onim,

v’ ono; dv.: ona, niu, nima, niu, —, od niu, s’ nima, v’ n,ima; mn : ona,

onih, onim, ona, —, od onih, s’ onim, v’ onih.

19  A a (fjeifjt je prečrtano) ftalnfd) A a, as, til); laittet rute — a.

20  E e — E e jeft, ift mie ba§ e in 50te 1)1, SBefeljt.

21  Sh, sh — Hi shivite. ifjr  te 6 e t,  ift t)iel metdjer, a(§ ba§ beutftfje
fct) unb toirb, mie ba§ franjbfifdje g in general, gele aušgefprodjen.

22  O o, O o, on, er, bieš o ift eitt OTttclbiug 3 tt)ifcf)eu a unb o; eS
tautet, ime ba§ a itn SBorte: ©taljl, chalibs.

23  E, e, — 'I; 'li. Jat, mie ba§ erftere e itt bem SBorte: ©telle;  obcr
luie itt bem franjijfifdjeit SBorte: nee, gebo!)reu. Za ta e ima V. poseben
znak: e s tikoma pridejano vejico.

2 ‘ 0 2  o 2  — w, ot tautet tief, trne baž o in »erroorren, g eb o tire  n.
Poslednji dve črki (E, ih 0 2 ) je opustil v svoji «Pifmcnofti», kjer u;i:
«Nafhi Slovenzi imajo pet ino dvajfet laftnih glafov.»

4

§ 2. — prvega ni označil s številko — govori o štirih
glasovih, ki so sestavljeni iz prej imenovanih. Ti so: Shzh;

Lj;25 Nj; 26 jp 27

§ 3. Grškim in latinskim besedam so namenjene štiri
črke, katerih glasove pa že obsegajo gori navedene pismenke.
Te so: C, Q, X, Y. 28

§ 4. Za nemške besede stoluje v naši abecedi: W, ki
se glasi kakor: v vidik

§ 5. Cirilica in glagolica sta imeli poseben znak jerr
za onimi soglasniki, ki naj se konec besede izgovarjajo trdo
in ne topljeno. Takega znamenja nima latinica, torej bodi
splošno pravilo, da naj se vsaka neoznačena črka izgovarja
naravno. Potem omenja starih: ju, ja, jus. Jat se glasi kakor
naš e„ je, ali ej. Za grški pfi in thita ni posebnih črk, na¬
domeščamo jih z latinci vred s pf in th.

V § 6 izvaja iz teh razprav še jednoč azbuko, kakor
naj bi se po vzgledu latinske uredila po abecednikih: a b c
de, efghijklljmnnjoopqrfstuvwxyz
zh sh fh fhzh.

§ 7 našteva sedem popolnoma različno glasečih se samo¬
glasnikov: a e, e i 6 o u; y ne jemlje v poštev, ker rabi
samo za grške besede ter se izgovarja kakor i.

§ 8. Dvoglasnikov nimamo; če nekatere vasi dvoglasno
izgovarjajo samoglasnike, je to privatna stvar ter ne spada
k čistosti narečja. Nikdar nam ne treba podvajati soglasnikov,
ker se tako podvajanje nikdar ne čuje iz naših ust. — Noben
soglasnik naj svojega lastnega glasu ne izpreminja pred go-

25  Lj Ij — 1 liquidum, tveldpb tute ba§ frangbfifrfje in ailleurs Inutet.
25  Nj nj — n liquidum Ictutet Ivic bn§ gn iit gagner. ®te ftabifdjeit
?UJ)t)«6ete Iiqiubtr(eii ifjre DJiitlauicr mit S3eifejjuitg be§ jer. Za nj si je
skrojil Vodnik v opomnjah k Debevčevi slovnici (gl. spredaj sklanjo
zaimena: on) posebno znamenje: n, t. j. n s tikoma pridejano vejico.

27  Ji, ji — flcitufcf) jeri, lautet tnte — ji.

28  Yy f(abifd) ifhiza lautet inte i.

5

tovimi samoglasniki: kita se ne sme brati: zhita. — Sp, ft
in fk se izgovarjajo čisto, kakor v nemščini v besedi: ift ali
pa kakor v francoščini (»oljne atle§ ,Qtfd)en»).

V poslednjem — § 9 — razpravlja dolžino zlogov. Ti so
trojni: naravno dolgi, podaljšani in kratki (natiirlid) gartge —
prečrtal je: ganj lange — berldngerte unb furje). Naravno dolgi
samoglasniki imajo popolni tempo, n. pr. v besedi: govor bie
jftebe se slišita oba o naravno popolnoma. Podaljšanje (bie
®erldtigerung) se godi na dvojni način, ali z daljšim zatezanjem
kakega samoglasnika, n. pr. govorim id) vebe ali pa z neko
pezo (@ettrid)t), ki nekako pade na samoglasnik, n. pr. leta,
biejer, ki se prav tako glasi kakor v ital. pieta, grotnmigfeit.
Kratki izvirajo iz nasprotja dolgih zlogov kake besede (bie
furjen entfteEjert cm» bem (SJegenfa^e ber langen ©ilben eitieg
SBorteS), n. pr. perpraven, begitem, oba skrajna samoglasnika
sta kratka, ker se zateza a v srednjem zlogu.

Poleg te razprave o slovenskem « pisanju» tiči v Debev¬
čevem rokopisu še j eden knjižni drobec — načrt uvoda k
slovenski sklanji. Pisava ni tako razločna, kakor v obeh
dosedaj omenjenih spisih, vender pa se iz nekaterih značilnih
potez more z gotovostjo sklepati, da so tudi te opomnje
prišle izpod Vodnikovega peresa. Štirim nesešitim listom v 4°
se pozna pregib preko srede. Popisana ni popolnoma niti
jedna polovica prve strani, na kateri se bere napis: Decli-
natio; na 3. nepopisani strani je podčrtano poglavje: § III.
SSort ber ^oefie — in pod njim štev.: 22). Načrt deklinacije
je razdelil v paragrafe. Začenja s § 21 in završuje s § 28.
Razen štirih nemških besed so vse opomnje latinske (s kra¬
ticami). Tu navajam samo važnejše: § 21 Nomen est fubftan-
tivum per fe fignificans. Proprium — vel commune — Habent
genus, declinationem, numerum, casum. — § 25. Declinationes
tref, fecundum 3 genera, cum variationibus — numeri 3 —
casus 6. § 83 vocativus emanet. — § 26. Articulo caremus,
terminatio decidit exprefsionis gratia interdum fiat demon-
ftrativum pronomen = male germanizat: Jeft fim ušel to

6

matiko etc. — § 28. 1. Declinatio mafculina — animata habent
accusativum genitivo fimilem inanima nominativo. SDiufter: roj,
govor— obe ti dve besedi je prečrtal ter navel samo konč¬
nice sklonov v vseh treh številih. 29

Tu objavljene slovniške drobtine nam kažejo, «kako
se je boril Vodnik s prva z jezikovnimi težavami, ne da bi
jih bil vselej zmogel, kako pa je izpopolnujoč se napredoval*
(Fr. Wiesthaler, Predg. k «Vodnika Izbr. spisom*).

29  jedn.: —, a, u, oj (mislil je na: roj), am, i ali u; dv.: a, ov,
ama, a, ama, eh; mn.: i. ov, om, e, imi, ih.

-■»—*—!-

KIeinmayr & Bamberg, Ljubljana.