1. štev. 43291 V Ljubljani, četrtek 1. maja 1919. I. leto. Uretništro je y »Narodnem ditmn4*, I. nadstropje. UpramUtvo na Marijinem trgn št. 8. — Telefon št. 44. •opisi naj se frauhlrajo. — Rokopisi se ne vračajo. Izhaja vsako soboto. »Narodni Socijalist" velja y Ljubljani in po p«Sti: celo !eto naprej . K 16'— četrt leta . . . .v K 4— pol leta . . . K 8-- en mesec 'K 1-50 Oglase se računa po porabljenem prostoru in sicer l mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 v, za večkrat popust. Posamezna šterilka velja 40 vinarjev. Načela našega dela. M Zveze in društva narodno mislečega delavstva vseh strok in panog dobijo danes z „Narodnim Soeijalistom“ svoje že davno zaželjeno lastno in samostojno glasilo. Ime lista izraža načela, ki jih bo list zastopal, in ki vežejo medse-boj člane organizacij narodnih delavskih vrst. Kakor doseda/j bomo tudi t bodoče bojevali svoj boj za naše razredne koristi in soeijalno pravičnost fc. j. za enakost eksistenčnih pogojev s stališča naroda in narodne države, kateri pripadamo. Kakor ima vsak človek pravico do življenja, tako jo ima tudi vsaka družba. Človek ne živi samoten, temveč z ljudmi v družbi. Da se bije v družbi boj med gospodarsko močnejšimi, ki bi radi lepo živeli na račun slabejših, ki se hočejo tega izkoriščanja otresti, tega ne bo nihče tajil. Toda poleg čisto želodčnih potreb ima človek še druge nič manj važne potrebe in ideale, ki jih hoče imeti tudi uresničene. In ti ideali, ki so narodova svoboda in neodvisnost, se dajo doseči le, če se ustvari — kljub danes si še nasprotujočim interesom obeh glavnih slojev družbe — primerna oblika za skupno življenje. To obliko hoče ustvariti narodni socijaliz e m, kakor ga pojmujemo mi. Narodni socijalizem ne zanikuje naravnosti različnih slojev: zanikuje le potrebnost izkoriščanja. Izkoriščanju velja naš boj, ki ima za cilj iztrebljene revščine in ustanovitev takih življenjskih pogojev, da se bomo mogli tudi mi — danes še izkoriščani — voseliti ii» ljonja. Fri tern boju nam bo poleg naših slojnih interesov in* pred očmi, da srno del naroda, ki sedaj bolj kot kedaj preje rabi vseh svojih sinov za srečen razvoj. Naj grozi dobiti boj za dosego lepšega in svetlejšega življenja še take oblike, nikdar ne bomo pozabili, da potrebuje naš narod, ki ga bodo mogočneži v Parizu razdelili na dvoje, sil vseh svojih članov, bogatih in izkoriščanih. Naše prepričanje je, da je narodnost takšna življenjska sila, kije ne uniči uiti — v ostalem naravni — boj med gospodarsko močnimi in gospodarsko izkoriščanimi sloji. Vedno bo naš ideal dobro urejena, sreči in napredku svojih državljanov.služeča država, ki bo privlačna sila nesrečnih naših bratov iz Goriške, s Krasa, Trsta in Istre. Ta ideal izvira iz zavesti, da bo ugled in moč naše države na zunaj lajšal usodo neodrešenih bratov in da primore v mnogem izboljšanju življenjskih pogojev vseh delavskih vrst v državi. Ne zanikamo, da bi mogla imeti odkritosrčna delavska internacijo-nala blagodejen vpliv za odstranjenje revščine in bede izkoriščanih slojev, toda prepričani smo, da more do take internacijonale priti le potom dela za nas, za narod, narodnost in državo. Mednarodne razmere so bile do sedaj in bodo še nadalje v stadiju boja in tekmovanja. Narod in njegova d.-žava, ki brani svoje pravo, prispeva k izpolnitvi mednarodnega prava in 8 tem k izboljšanju mednarodnih odnošajev. Narod pa, ki svojih " ■ -JKSSJBSi pravic ne brani iz vseh sivojih sil, ki bi ne ustvarja narodne kulture, ki mu ni mar, da bi dal svoji narodnosti vsebino, tak narod prispeva k delitvi narodov na gosposke in hlapčevske, tedaj k absolutno nezdravemu socij alnem u pojavu. Jasno je tedaj, da ne>moremo kričati: „Zivela internacijonala!“ pri tem pa pozabljati narod in svojo narodno d r ž a v o. Internacijonala nam ni pomagala k narodnemu osvobojenju, pa nam tudi za naprej ne bo nič pomagala, če si sami ne bomo. Zato se zanjo prav nič ne navdušujmo, posebno, ker vidimo, da sedaj po vojni ni nič boljša kot je bila pred vdjno, in da bi v njej — v internacionali — Nemci še vedno najraj^ komandirali in jo izrabljali za svoje vi 1 j e -movske namene. To so načela, ki so združevala doslej člane v' organizacije narodno mislečega dalavstva, po teh načelih bo uravnano naše delo tudi v naprej. Bilo je prav težko v začetku, ko je bilo naše pošteno mišljenje zasmehovano. Toda kljub vsem oviram, ki so se včasih videle nepramagljive, smo se združevali v samozatajevanju pričakujoč trenutka, ko bomo lahko ponosno stopali na plan in si izsilili priznanje javnosti. Tihemu in vstrajnemu delu sledi nastop trdno sklenjenih vrat, ki gredo v boj za svoje pravice samozavestno in neodvisno, odločene, da postanejo tudi v političnem življenju naroda in države samostojen in upoštevan činitelj. Z delavcem, uslužbencem, pomočnikom velikega in malega obrata je združen poijski dtuavee, uradnik najrazličnejših strok, invalid in penzijonist. V naših vrstah so pripadniki raznih svobodnih poklicev. Pri nas ni razlike, ne preziranja in zaničevanja in tudi zavisti ne, ki se je začela v zadnjem času v slovenski javnosti proti izobraženejšim iz demagogijo pojavljati. Nam je dobrodošel vsak, ki ima čut za soeijalno pravičnost in voljo poseči zanjo V boj, pa naj bo iz ljudske šole ali doktor z univerze. Prvi ni manj vreden kot zadnji, ta nič manj socijalen kot prvi. Naše organizacije preveva prava odkritosrčna demokracija in stremimo za tem, da bo demokracija vodilno načelo v vsem javnem življenju. Vsakomur mora biti možno, da si ustvari pozicijo, ki odgovarja njegovim zmožnostim in delu. Y imenu socijalne pravičnosti zahtevamo, da se izvede nacionalizacija in socijalizaciia železnic, rudnikov in veleindustrije. Delavstvo mora biti soudeleženo na dobičku produkcije. Enkfrat za vselej mora biti koneo, da je delavec na milost in nemilost izročen kapitalu in podjetništvu. Smo za delavske zbornice in delavsko zaup.ništvo. Agrarno vprašanje je rešiti odločno in brez popustljivosti in omejitev. Zemljo onemu, ki dela! Vojne dobičke je vrniti narodu, kateremu so bili uk radeni! •WFWHHK!*!!5SS5 tjudolf Juvan. Naš razvoj. Narodno s^cijaino gibanje na češkem je povzroelo ustanovitev ,.Narodne delavske organizacije0 v Trstu. Slovensko delavstvo v Trstu je uvidelo nam Slovencem nevarno in škodljivo internacionalno delo laških sociialnih demokratov Že taknj v prvem letu se je pokazalo, da je bila ustanovitev te organizacije živa in nujna potreba z ozirom na naše slovensko stališče v Trstu. Število članov je naraslo kmalu na tisoče. Največ je biio slovenskih železničarjev, kateri so si pozneje ustanovili lastno organizacijo „Z v e z o jugoslovanskih železničarjev“. Kako velikega pomena sta bili ti dve organizaciji za slov. delavce in za slovensko stvar v Trstu v obče, bi bilo odveč omenjati. Do ustanovitve teh organizac j je bil slovenski delavec le uboga para, največji trpin, ki je moral opravljati najnižja dela. Povsod se je slovenskega de-avca zapostavljalo, dočim so itali-anski in nemški delavci zasedali samo »oljša mesta. Tudi v Ljubljani smo že leta 1907 čutili potrebo podobne organizacije. Do takrat so imeli skoro odločilno besedo pri delavskih vprašanjih sod-jalni demokratje. Sklicevali so shode in sestanke večina v blaženi nemščini m vsem je še v spominu, kako so prihajali k nam in v nemščini navduševali našega delavca rami »Genossi-Ressli“ na shodih, ki so se največkrat vršili v nemški Kazini. Narodno zavedni delavci smo kmalu spoznali njtn in našemu naroda kvarno mednarodno gibanje in smo začeli razmišljati, kako ustanoviti lastno narodno organizacijo. Odločili smo se, da ustanovimo tudi v Ljubljani po vzoru Trsta svojo lastno »Narodno delavsko organizacij 0.“ Težak je b i n?š začetek Ko smo sklicali prvi sestanek, nas je bilo navzočih pet. A že prihodnji teden nas je bilo nad 20 pristašev trdno odločenih, da izvedemo započeto delo. Za ustanovitev organizacije nas je biio še vedno premalo, zato smo vstrajno delali brez hrupa od moža do moža. Po dveh mesecih smo imeli v ljubljanskem Mestnem domu ustanovni občni zbor in takrat nas je bilo že nad 200. Izvoljeni odbor naše N DO. je bil prav pridno na detu in po nekaj mesecih smo šteli nad 800 Članov. Poleg teh članov smo imeli še močno mladinsko skupino, ki je gteia za takrat lepo število 350 članov. Vse to delo smo izvršili sami in vsa očitanja, da smo privesek buržoazije so bila neute neljena. Ker je bilo delo NDO. bivši avstrijski državi prenevarno, zato je leta 1911 vlada radi nekega sk'epa mladinske skupine razpustila NDO. Potrlo nas je, razpršili so nas, toda uničiti nas niso mogli, ker smo verovali v našo pravično stvar in ker smo vstrajali na naši za črtani poti. Da se naši pristaši ne razgube, se je ustanovilo društvo »Bratstvo**, katero pa je bilo boj izobraževalnega značaja. Mirovali nismo kajti že takoj prihodnje leto smo ustanovili, leot splošno našo strokovno organizacijo: „N a r o d n o-s o c i j a I n o Zvez o.“ Priznam, naše stališče je bilo težavno, a ker smo zaupali v naš program in bili prepričani, da bodemo s tem le koristili našemu malemu človeku, smo neumorno delali in tudi napredovali četudi počasi. Leta 1913 smo sklicali prvi večji .Narodno socijalni kongres"’ Po udeležbi in vsebini referatov smelo trdim, je bilo to zborovale eno najlepših in najpopolnejšib te vrste med Siuvenci. Sklenilo se je na tem kongresu, da se združijo vse naše organizacije v NSZ. kot centralni orga-zaciji. A izbruhnila je vojna. Prvo seveda, kar je morala avstrijska birokratska vlada storiti je bito, da je ustavila delovanje NSZ. Bili smo ravno v največjem razvoju. Vendar avstrijski militarizem ie bil močnejši. Molčati smo moraii 4 dolga leta, a trdno prepričani, da bode tudi našega molka konec, ker smo predobro zaupali v našo piavično stvar. Že lansko leto meseca junija se nam je po daljšem moledovanju dovolilo zopetno delovanje. A tudi to na novo oživljeno gibanje je imelo precej težkoč. V zavesti in s trdno voljo koristiti našemu delavstvu, smo se podali pogumno na delo in napredovali smo. Delavstvo le spoznalo, da gremo po pravi poti in sorevidelo, da ima n^jvečjo oporo v NSZ. Danes smo močni. Imamo lepo število podružnic in to je armada, ki šteje tisoče. Vsi napori zvijače in Socijalna zakonodaja mora jamčiti moškemu, ženskemu in mladostnemu delavstvu vse pravice in varstvo v mezdnem razmerju. Varovati ga mora tudi za slučaj bolezni, brezposelnosti, invalidnosti in starosti. Vojnim invalidom, vdovam in sirotam je omogočiti življenske pogoje z državnimi sredstvi. Naš boj je svet in meri na pridobitev pravic brezpravnim in izkoriščanim. Zato pojdite z nami vsi oni, ki se čutite zapostavljene. Le močne in strnjene vrste izvojujejo zmage! Iz krvi preteklih dni naj vsklije velik in silen rod, ki se bo zavedal svojega človečanstva in povzdignil narod na stopnjo veljave in blagostanja. Vsi hočemo biti srečni in vsi hočemo živeti! Pri tem se mora korist posameznika ukloniti potrebam splošnosti, ker moramo živeti vsi za enega in eden za vse! Narodno delavsko ljudstvo ljubi svojo domovino in noče biti element uničevanja in razdiranja komaj osvobojene domovine. Neomahljivo vero ima delavsko ljudstvo v veliko bodočnost svoje države. Zahteva pa od države izpolnitev vseh zahtev, ki merijo na socijalno pravičnost in jednakost vseh državljanov brez razlike. Tolmač vseh teh zahtev bo „Narodni socijalist1-', katerega podpiraj jugoslovanski proletarijat, kot odkritega zagovornika svojih teženj in zahtev! •ran Tarčar. Prvi maj. Zacvetele so poljane in zakipela je zemlja v pomladnem žaru. Vsepovsod novo življenje in vsepovsod nove sile, ki gredo delu in plojenju nasproti. Moč in velika volja po ustvarjanju je visoka pesem prerojenja, ki jo danes čutimo vsi. prav vsi. Žalostne in temne zgodbe imamo za seboj. Bile so štiri pomladi in štirikrat smo praznovali majski dan obupani in sklonjenih glav, stisnjenih pesti in zaprtih src. Kri pod nogami in vešala nad nami so bila znamenja, ki so nas tirala kot zle pošasti nezna-nokam. Na čelo nam je bilo utisnjeno znamenje suženjstva in sramote, ko smo bili vrženi v boj za tuje interese in za svojo smrt. Danes je peta pomlad in peti maj. Militaristični kajzerizem je padel in naš narod je vstal. Kapitalistični in absolutistični bič je zlomljen in velika demokracija in čut socijalne pravičnosti in enakosti je prevzei vse narode in države. In ko se nam zdi naša domovina osvobojena na zunaj in znotraj, bi človek mislil, da bodo praznovale množice teptanih in zaničevanih praznik prvega maja veselih in jasnih lic. Toda ternu ni tako. Le misiiii smo, da je domovina osvobojena in le mislili smo, da je kapitalizma in absolutizma konec. Naša vera v pravičnost sveta je bila kruto ogoljufana in vsa resničnost dobre vere se je izkazala kot ostudna laž. Zato praznuje jugoslovanski proletarijat prvi maj navzlic vsemu z največjo resnostjo in skrbjo /.a bodočnost. Imperijalisti sede v Parizu in brezsrčno trgajo kos za kosom iz živega telesa naše domovine. Gorica, Kras in zahrbtnosti sovražnikov ne razbijejo več naše sloge. Imamo tednik. Naša skrb bodi, da postane čimpreje dnevnik. Zaenkrat velik uspeli. Pričakujemo še trenutka, ko bodo združene vse nase narodno socijaine organizacije v močni jednoti. Vse naše posamezne strokovne organizacije in društva, vsak zase ne pomenijo še tega, kar bi pomenile, ako bi bile združene pod jednotnim centralnim vodstvom. Tovariši! Ko se spominjam ra križeva pota našega dela in na tež-koče, katerih je biio vedno dovolj, prihajam do zaključka, da je naši prarični stvari trdna volja in vztrajnost največ pripomogla do uspehov. Zato vsi, ki čutite narodno, ki se zavedate, da ste Slovenci in Jugoso-vani, vsi, ki hočete, da &e naša država okrepi in ohrani na zdravi podlagi, vsi, ki veste, da je gonja od raznih strani proti državi le v škodo nam in našemu narodu in vsi, ki hočete, da bodemo potom naše združene organizacije dosegli to za čemur stremimo, to je po zboljšanju našega nacionalnega in socijalnega položaja, strnite se v skupno močno organizacijo, katere glasilo bodi naiv novi glasnik: .Narodni S o c i j a I i s t“ I Trst so izgubljeni! Tisoči in tisoči naših najboljših sinov je obsojenih v robstvo. Samoodločba r.arodov je ostala prazna beseda in vsa prizadevanja naše mirovne delegacije so brezuspešna. Danes prav dobro vemo, da nimamo nobenih prijateljev na svetu in se na tujo pomoč ne smemo zanašati. ZapušČsni in izdani smo navezani izključno le sami nase. Tega se moramo zavedati! Pustimo sentimentalnost in poglejmo resnici v oči. Sami in le sami z lastno močjo in silo si postavimo domovino, kakršno zahteva naša pravica in naše življenje. V Parizu naj le sklepajo! Vendar končni račun bo sklenil narod in zaključila bodočnost! Svojih zasužnjenih bratov ne bomo nikdar zapustili in naj pride kar hoče. Z njihovo nesiečo borno čutili in čisto gotovo ne bomo zamudili prilike, da "jih osvobodimo. Dars obračuna z imperijalizmom ni daleč. Vsiljene sklepe mirovne konference spremlja proklet-stvo nesrečnega jugoslovanskega naroda in neomajana volja, da ustvarimo sile, ki bodo temu prokletstvu znale podati tudi krepkega povdarka za izvojevanje pravice! Le pravico in ničesar drugega ne zahtevamo ! Težkim skrbem našega zunanjega položaja se pridružujejo še silno težavne razmere v naši državi sami. Vojne grozote so nam pustile dedščino,. ki je vse preje kot zavidanja vredna. Veliko pomanjkane in brezposelnost nižjih plasti naroda je tako splošna, da zna izvati katastrofo z nedo-glednimi posledicami. Kaj nam pomagajo zvišane mezde, če se paralelno zvišujejo cene živil in drugih neobhod-nih življenskin potrebščin. Ne samo to, tudi odporna sila je po štirih letih padla, da je vsako zdržanje v teh neznosnih prehranjevalnih in splošno socialnih razmerah le napenjanje loka, ki mora počiti. Kruha in dela hoče narod, ki je bil tako nesrečno preizkusen v letih krvi in ubijanja. Jasno in brez vsakega pridržka lahko rečemo, da odgovorna vlada ni vse storila, kar bi morala, da olajša in odpomore ljudski bedi. Desorgauiza-cija social, dela in brezglavnost vladinih ukrepov je prepogostokrat celo pomagala ustvarjati še težavnejše razmere, kot so že bile. Enkrat za vselej mora že pasti neodločnost vlade in vsi ob-ziri do kapitalističnih izkoriščevalcev in špekulantov najširših ljudskih mas. Zahtevam celote, velike večine naroda se morajo brezpogojno podvreči interesi posameznih privilegirancev. Proletarske vrste, do danes izkoriščane in zapostavljene terjajo pravice. Od svojih upravičenih zahtev ne morejo čisto nič popustiti. Vse državno življenje mora temeljiti na načelih jednakosti in brezpogojne pravičnosti. Konec je časom, da je bilo vse delo celokupnosti izvršeno na korist posameznikov. Iz znoja trpljenja in žuljavih rok mora dobiti vsak svoj pravični delež. Vsakomur mora biti omogočeno človeka vredno življenje in podani vsi pogoji, da bo lahko preživljal sebe in svojo družino. Vsa proizvajalna sredstva je posplošiti in napraviti dostopna vsakomur in vsem. Vse soci-jalae reforme je izjesti takoj in brez vsakega zadržka. To kar se je do danes delavskemu ljudstvu dalo je zelo malo v primeri s tem, kar se bo še moralo priznati. Delavec bo pognal transmisije, delavec bo izkopal zemeljske zaklade in pridobil državi bogatstva, ki nam bodo podala lepšo bodočnost. Upra vičena je delavska zahteva, da je soudeležen na dobičku produkcije m sodeležen dobrin, ki jih je pridobil. Porušimo stebre kapitalistične države in postavimo novo stavbo, v kateri bo prostora za vse, za celokupen narod, z jednakimi pravicami ‘in jednakimi dolžnostmi. Razvoja ne bode ustavil nihče. Če ne bodete izvedli vseh socijalnih reform od zgoraj, jih bo narod izvedel sam. Življenje, ki ga živi proietarijat-večina naroda danes, ni življenje, ampak umiranje in neplodnost brez smisla in konca. Ob mejah naše domovine se plazi zver boljševizma in samo čaka prilike, da vpade v ugodnem trenotku v naša mesta in sela. Do sedaj še narod ni imel nobene skupnosti z mislijo pobijanja in rušenja — krvave socijalne revolucije. S tem pa še ni rečeno, da je narod zadovoljen z vsem, kar je in bo. Danes še prevladuje močnejša zavest zdravega čuta reda in miru. Delavsko ljudstvo veže prevelika ljubezen do lastne grude in prevelika ljubezen do lastnega brata, da bi ubijal. Nikomur ne pride na misel, da bi zapustil domovino v najtežjih urah in bi se udal nepremišljenostim. Vendar to ne sme biti dobrodošlica sedanjim voditeljem države, da se udajo brezbrižnosti in omalovaževanju ljudskih zahtev! Če pride nesreča nad domovino, bo kriva izključno le nezmožnost vlade in bo le ona kriva, da so se iz države ohranjujočih elementov vzgojile sovražne mase, ki v svojem obupu ne bodo odgovorne za svoj a dejanja. Ob dvanajsti uri kličemo: Živite z novim časom in ravnajte tudi tako, kot čas zahteva! Kot še nikdar preje čuti danes delavsko ljudstvo neizogibno potrebo, da je tesno združeno in strnjeno v mogočnih organizacijah. Ne samo manuelni delavec, ampak tudi duševni delavec se je izjavil solidarnega v socijalnem boju. Saj je bil tudi naš mali uradnik, državni in zasebni uslužbenec potisnjen v najnižje vrste stradajočega proletarijata. Vsi vemo, da je organizacija tista sila, ki daje našim zahtevam potrebni po-vdarek in le organizacija lahko izvo-juje uspehe. Kar se je doseglo do danes v dobrobit delavskega ljudstva, je izbojevala le organizacija, to je armada, v kateri se bojujejo vsi za enega in eden za vse! Ko praznujemo delavski praznik 1. maja, se vsi zaobljubimo, da se bomo še trdneje oklenili svojih organizaciji Kot edine prave z astopnice naših interesov priznajmo le tiste organizacije, ki so izšle iz naroda. Zavržimo organizacije, ki so izš’e iz sovražne tujine in ki se še danes ogrevajo za tuje koristi. Imejmo vedno in povsod pred očmi svoj lastni dobrobit, srečo' in veličino naše ljubljene domovine. Poženimo preko meja, tja od koder je prišla, pogubno i n t e r n a c i j o n alo in p r i s e z i m o na prapor narodnega socijalizma! Danes počiva delo in delavsko ljudstvo praznuje svoj praznik! Manifestaciji naše pravične stvari je namenjen dan! Praznujmo ga dostojno in veličastno, da damo našim zahtevam značaj resnosti in discipline. Neoma-jana volja in vztrajnost v delu in boju bo čisto gotovo prinesla delavskemu ljudstvu'še lepSi in jasnejši praznik prvega maja, kot je letos l Zahtevajte Narodnega Socijalista« po vseh gostilnah in kavarnah! — Pridobivajte mu naročnikov! — Vladislav Fabjančič. Jugoslovanska politična orijentacija. Pariz, 17. aprila. 1919. jugoslovanska domovina se nahaja v jako težkem zunanjem položaju. Tu v Parizu dobiva človek utis, da so se proti nam, posebno pa proti Slovencem zarotile vse kapitalistične evropske države. Kako je do tega prišlo, je marsikomu nerazumljivo, l^edko kdo bo zapopadel, zakaj nam Četvorica odreka Prekmurje, zakaj so se celo za Maribor nergali, zakaj so zavzeli na Koroškem sovražno stališče napram slovenskim zahtevam. Ne vem še v tem trenutku, kako bodo možje odločili giede teh vprašanj, ali da zadeva ne stoji Bogve kako dobro, lahko rečem. Navzlic vsej propagandi se nam ni posrečilo prepričati teh ljudi, da imamo pravico na te kraje, oziroma da so nam ti kraji pri srcu, zato ker tam stanuje naš narod. Zdi se, da imajo ti možje zamašena ušesa za Slovence. Prepričan sem. da bi bili z drugačnim izborom naše mirovne delegacije dosegli pri Er.tenti več in da je mnogo kriva našemu neuspehu v Parizu la h kom i-šeljnost, površnost in temeljito nepoznavanje r a z m e r, k i s o ji bili p o d v r ž e n i t e d a j odločujoči slovenski krogi. Z druge strani pa se sedaj ni čas vdajati jokavosti in obupu. Odpreti ie treba jasno oči. Orijenti-rati se moiamo dodobra v položaju, v katerem se nahajamo. Naprej bomo opazili, da z današnjo Francijo ne moremo in ne smemo računati. Urad na Francija je proti nam nerazpoložena v političnem obziru, ali tudi v ekonomskem obziru nimamo od nje ničesar pričakovati. Po samem pisanju francoskega časopisja, stoji Francija takorekoč pred financijainim polomom. V tem se temeljito razlikuje od Anglije in Amerike, ki sta financijalno zdravi. Francijo je vojna stala okoli 340 miljard frankov, a od Nemčije dobi na papirju 66 miljard odškodnine. Nobeden pameten Človek na Francoskem pa ne misli na to, da bo Nemčija kdai izplačala to vsoto. Po sodbi kompetentnih ekonomistov bi to pomenilo fiuancijalni krah republike z nedoglednim racijo-nalno-političnimi posledicami. Vladajoči krogi trepetajo, a socijalisti se vesele. V Ameriki in v Angliji je, v kolikor je meni znano, položaj mnogo solidniji. S tema moramo in moremo računati. Ah to nam ni dovolj, ker so te države predaleč od nas in imajo čisto drugačno socijalno konstrukcijo »ego Jugoslavija in tudi ne uvidevajo, da imajo z nami kake ožje skupne interese. Svojo mlado svobodo borno morali rešiti na drug način in podjarmljene ocle jugoslovanskega ljudstva bomo mogli izbaviti le s čisto drugačno metodo, nego se je do-sedaj prakticirala po svetu. Stopiti moramo z vso odločnostjo v vrsto onih narodov, ki hočejo na poštenih in novih temeljih preurediti svet. S tem stavkom sem menda že dovolj' jasno izrazil svojo misel. Ali hočeni govoriti še jasneje, da ne bo nobene pomote. Ententa ne misli in ne more nič ukreniti proti boljševikom. To je v Parizu jasno skoro vsem ljudem, ki so v ja okolo jugoslovanske delegacije. Še le »a Renu in v Italiji se pričenja defenzivna črta Ententc proti Leninu. Če vkorakajo ruske čete vPešto in če pridejo v J u g o s I a v i j o, n e s m c m o z a božjo voljo p r 1 č a k o v a t i n i t i enega ententinega bataljona, da bi jim zastavil pot. Ta naj naše javno mnenje natanko prevdari. Ali bi naša vojska sama mogla vzdržati navalu, to boate vi sami doma bolje vedeli nego jaz. In potem je vprašanje, če se izplača tolči se z Boljševikl za račun nehvaležne francoske in pcificine italijanske burž*a-zije. Pii takem opravilu bi Jugoslavija samo lahko izgubila. Ne daj Bog, da bi se nemški in madžarski nacionalizem mogel znesti nad nami v imenu socijidizma in komuni'tna, češ da srno mi Jugoslovani rcakcionarski in kapitalistični najemniki. Ako mislijo naši ljudje, da se ne bodo mogli upirati, Če pride do takega napredovanja rdeče revoiuc je, potem naj že danes, ko je Še čas, izvajajo z najostrejšo logiko potrebne konsekvence. Od narodnega poloma pri zmagi boljševizma v srednji Evropi nas bo resda samo prevdarnost, hitrost v razmišljanju in odločnost. Izvedite mirnim potem s o c i j a 1 n o revolucijo, ki je neizbežna. Za padna Evropa ne bo pomagala, na njo se za božjo voljo ne zanašajte! Iz zgodovine slovenske železničarske organizacije. Če bi kdo pred kakimi petnajstimi leti rekel, da bomo imeli na železnicah narodne strokovne organizacije, bi se mu gotovo vse smejalo, ker socialna demokracija je s svojo mednarodnostjo tako prepregla železniški ustroj, da sploh nihče ni mislil, da je v ti mednarodnosti kdo ohranil še narodno čuteče srce. Železničarstvo slovanskega p< koljenja je bilo vse organizirano v mednarodni, v resnici pa v »štramtajč", organizaciji. Sploh je vladalo mnenje, da sta pojma železničar in socijalni demokrat istovetna, da mora biti železničar obenem pristaš socialdemokratske železničarske organizacije in tudi pristaš socijaldemo-kratične politične organizacije. Vladalo je to mnenje med železničarji samimi, vladalo je to mnenje sploh. Bdi pa so vendar med železničarji tudi ljudje, katere je bolelo večno zapostavljanje in zasramova. je vsega slovenskega, bolelo jih je, da ta laži-mednarodna organizacija ni imela srca za slovenskega trpina, ga ni ščitila pred zapostavljanjem in izkoriščanjem, je poznala vedno le koristi nemškega sodiuga. Leta 1909 so ustanovili narodno čuteči železničarji slovensko stanovsko organizacijo „Zvezo jugoslovanskih železničarjev". Nastala je v Trstu, tem velikem trgovskem in tudi največjem slovenskem mestu, kjer je slovenski živelj trpel najhujše zatiranje. Reči moramo, da so možje, ki so se upali upreti takrat vsemogoči internacionali . imeli zelo veliko po guma in velikansko zaupanje v lepšo bodočnost slovenskega naroda in posebno slovenskega železničarstva. Morali so tudi zelo veliko pretrpeti, saj je bilo napadov, očitanj, podtikanj, sramotenja in obrekovanj od strani internacijonalnih piiganiačev nebroj in bi marsikateremu drugemu upadel pogum. Očetje Zveze so neustrašeno delovali naprej, saj jih je vodila trdna zavest, da dobra stvar mora končno zmagati. Vsi napadi, vsa očitanja, ob rekovanja in zasramovanja, ves s<_ci-jalnodemokratski terorizem se je razbil in razblinil ob tidd volji in še ob trdnejšem prepričanju o zmagovitosti ideje ustanoviteljev ZJŽ. Ta je rastla in krepila sc, postala mogočna organizacija, je dosegla gmotne in moralne uspehe za svoje člai.e. Z rastjo te narodne organizacije je pa propadala mednarodna socialnodemokratska moč, prodnala je med slovenskimi železničarji trpini zavest, da na domači zemlji gre kruh domačinu, ne pa tujim varovancem socijalne demokracije. Padala je moč te raznarodovalke železničarstva, le njen terorizem se ti manjšal, postajal je vedno besnejši in zlob-nejši, se ni strašil nobenega, še tako peklenskega sredstva, da bi škodoval slovenski organizaciji. Bilo je vse zastonj. Zveza je rastla in je tudi potoki gnojnice, ki jih je zlivala inter-nacijonala na njo, niso poplavili. Kar ni zmogla zlobnost in podlost mednarodno našemljene nemškutarije, to se je posrečilo svetovni vojni. K >-maj se je začela ta vojna, že |e lopnil po Zvezi avstrijski vojaški stroj in nemška pest. V ječe, v strelske jarke in v tujino so morali voditelji in drugi Člani Zveze, razkropili so za vedne slovenske železničarje križem sedaj propadle Avstrije. Denuncijanti so imeli bogato žetev. Posrečilo se jim je onemogočiti delovanje tej na- rodni organizaciji. Posledica je bila grozno izkoriščanje naših železničarjev. Uspehi nemške vojske niso bili taki, kakoršne 30 pričakovali Nemci in njihovi mednarodni sodrugi, kihati se je začei svitel nemški meč, nemška pest je začela slabeti, nasprotno je rastio zaupanje tlačenih narodov v boljšo bodočnost. Tudi med slovenskimi železničarji je vspiamtela ta za vest, Zvezarji so vstali k novemu delu in leta 1918 smo jo videli zopet na del i. Polom Avstrije je žc našel slovenske železničarje na mer tu. Izvršili so ogromno delo, prepeljali so obilne množice vojaštva soške armade *n s tem rešiii slovensko zemljo grozne nesreče, ki je pretila od podivjanih in popolnoma nedisciplini aniii mas, ki bi sicer ropaie in morile po naši deželi. Nemce je ta nepričakovani polom tako zbegal, da so vse popustili in zbežali, neinčurji so čez noč slekli svoje mednarodne cunje in postali na-rodnjaki ter prestrašeni pomagali zavednemu slovenskemu železničarju pii delu. Polom prej tako mogočne nem ške stavbe je povzročil tak strah med poturicami, da so naenkrat znali slovensko in postali Slovenci. Danes je vse Jugoslovan, nihče noče poznati in vedeti za preteklost. „Saj smo Slovenci", taku slišimo klicati tudi take ljudi, ki so prej pljuvali na vse slovensko, ki so govorili, da rajši ubijejo svojega otroka kot bi ga dali v slovensko šolo, ki so upili na slovenske tovariše, da so srbofili, s katerimi nočejo delati službe in tako naprej. Poznamo jih vse, prihajajo ecien zadru gim v smrkavo Jugoslavijo, kakor so začeli razni hujskači nazivati našo domovino, zadišal jim je kruh v tej prej tako obsovraženi slovenski zemlji. Zopet rujejo proti Zvezi, ali ker jih ne ščiti več nemška pest, ker nimajo več na razpolago Volksratovcev, so pričeli drugačen način boja kot doslej. Najnesramnejše 1 ži, so jim najboljše sredstvo, v zlobnosti se priganjači kar kosajo, hujskajo posebno proti slovenskemu urad lištvu. Kričijo, da Zveza je vladna, leze vladi pod rep, je fra-kaiska, kapitalistična, koritarska itd. Zveza slovenskih železničarjev raste, ona gre mirno svojo pot naprej, ter se ne ozira na nobene napade in obrekovanja. Če bi človek odganjal vsakega psa, ki ga ob cesti oblaja, bi imel preveč zamude, bi ne prišel naprej. Tako tudi Zveza nem >teao koraka naprej in da pelje njena pot k uspehu, da je Zveza stanovsko- stiokovna organizacija na mestu, ki bo res kaj 'dosegla, je pač najboljši dokaz to, dr se tako struoeno in divje zaganja v njo nemškmarska druhal. Bojijo se Zveze, zato ji mečejo p nena pod noge, zato jo blatijo in opravljajo, ali vse skupaj jim ne bo pomagalo ničesar. Narodna ideja in narodna zavest jugoslovanskega ždezničarst a bo poman-draia ostanke mednarodne nesreče pri nas. Slovenski delavec, proletarec! Na-rodno zavedni slovenski železničarji in njihova zveza naj ti bodo v zgled. Organiziraj se tudi ti na narodni podlagi, ne išči zaslombe in sreče tam, k er je ne boš naše^. Dosegli so u spehe slovenski železničarji brez mednarodnosti, do^egii so velikanske u spehe češki proletarci s svojimi narodno zavednuni organizacijami, dosegel boš uspehe tudi ti brez mednarodnosti. Češki delavec je prvi spoznal, da je mednarodnost le pesek v oči, sredstvo, s katerim je hotel nemški kapi talizem podjarmiti druge narode. Svetovna vojna je pokazala, da sta S' nemški kapitalizem in pa nemška mednarodnost bi at in sestra, ki sta složno z roko v roki hotela poman-drati svobodo narodov. Če hočeš dobro sebi, svoji decl, svoji rodni grudi, svoji sedaj svobodni domovini, tedaj se zavedi svoje narodnosti, okleni se svojega naroda, išči zaslombe v svojih narodnih tovariših sotrpin h. v organizaciji na na-rodno-socijalni podlagi. Narodna organizacija te bo veliko bolj ščitila, kot pa tista hvalisana mednarodnost. Tujec ni imel in ne bo imel nikdar srca za tebe, gledal bo le na svojo korist. Ne zaupaj in ne veruj tistim mednarodnim pierokom, ki prej niso videli tvoje prazne sklede, niso videli tvojega pota, ki je zalival tv oj izmučen obraz. Za najtežje delo so te rabili, robotal si tujcu, ti in tvoj narod pa sta ostala berača. Sam svoj gospodar je postal tvoj narod, postani tudi ti samo dojen delavec in otresi se mednarodnega jeroba! Socijalna politika. Oskrba naših invalidov je silno pomankljiva. Vsi lepi načrti ne pomagajo nič, če ni resnične volje, ki bi jih oživela. Naši fantje in možje so bili primorani vojskovati se v avstrijski armadi, kakor so bili primorani vsi drugi službovati za Avstrijo, če niso bili slučajno vpoklicani v vojaško službo. Jugoslovanska oziroma protiavstrijska misel do svetovne vojne še ni prežela širokih mas, da bi se mogle upreti močni avstrijski vladi. Naši habstour-govci in njihove stranke niso čutile nobene potrebe, da bi vzgajale ^naše ljudstvo v protiavstrijskem duhu. Še le duh časa in ljudska nevolja je sjireme-mla njihovo »prepričanje". Zato so naši invalidi ravno tako žrtve avstrijskega tiranstva, kakor so žrtve vsi politični preganjanci. Dolžnost naše vlade je, da se ne obotavlja z rešitvijo vprašanja oskrbe invalidov. Seveda se mora pri tem držati socijalne pravičnosti, ki iz-klučuje od oskrbe bogate in preskrbljene, čeprav so invalidi. Kdor se lahko preskrbi sam, ta vendar ne more zahtevati od države, da prevzame ona stroške za njegovo invalidno oskrbo, imamo poverjeništvo za socijaluo skrb, v katerega delokrog spada v prvi vrsti tudi uganka in pravična rešitev, vprašanja oskrbe invalidov. Ali bi ne bilo umestno, da pokliče vlada v poverjeništvo vsaj enega človeka, ki je doživel in pretrpel muke vojaškega življenja v vojski? Kajti le tisti, ki je skusil sani na svoji koži, kaj se pravi trpeti na duševnih in telesuik posledicah vojske, more razumeti potrebe in boli ubozik invalidov, ki so izgubili skoraj že vsako upanje v sedanje poverjeništvo za socijalno skrb. Socijalna krivica. Zasebna podjetja plačujejo svojim uslužbencem, uradnikom in delavcem, za njihovo delo po enem in istem kopitu brez razlike, če je uslužbenec oženjen ali če je oče enega ali več otrok. To je ena največjih socijalnib krivic. Naša država se je vendarle spomnila pri ureditvi plač državnih uslužbencev na razdelitev istih v razrede po številu družinskih udov posameznega uslužbenca ter jo poleg temeljne plače določila posebno doklado za vsakega družinskega člana. To je prvi korak k pravilni ureditvi plač. Posebna podjetja, ki računajo le na osebno delo svojih uslužbencev, ne morejo plačevati nobenih posebnih doklad za posamezne družinske člane svojih uslužbencev. Zato je treba, da ukrene država vse potrebno, da se ustanovi z njeno pomočjo, z njenimi sredstvi in celo z njeno naredbo poseben socijalni fond za vzdrževanje družin zasebnih uslužbencev. Bogata in velika podjetja bi morala »žrtvovati" gotove odstotke v ta fond, manjšim in delavnim podjetjem pa naj bi pomagala država, dokler se ne razvijejo I Živimo v dobi, ko je sleherni član našega naroda velike važnosti za našo bodočnost. Zato se mora storiti vse, da se naš naraščaj preživi, da nas ne bodo nasledovali Še slabotnejši nego smo mi, ki smo morali pretrpeti vse grozote največje vojske na svetu. Beda državnih vpokojeneev. Kaj naj stori dandanes ubogi vpokojenec s 1U0 — 200 K mesečne pokojnine? Ali naj skrbi zase,' ali za svojo družino! Naša malenkostna pokojnina ne zadostuje uiti 2a drva, da bi si mogli skuhati nezabeljen krompir. Čemu je bil ves naš napor v javni službi, če nas sedaj v starosti pustijo umreti lakote? Tudi mi ubogi vpokojeuci, ki smo žrtvovali svoja najboljša ieta in svoje najboljše moči javni koristi naše tedaj še ne osvobojene domovine, imamo pravico do življenja, dokler se ne izrabijo naše zadnje moči. Zato je skrajni čas, da se zbudimo vsi v eno vrsto in pokličemo gospodom pri vladi: Usmilite se nas, če že nimate toliko socijalnega čuta, da bi se sami spomnili na svojo dolžnost napram ubogim državnim vpo-kojencem, ki so se žrtvovali do zadnjega v blagor javne koristi! Politične vesti. Naš zunanje političen položaj se jo vsled zadnje taktike italijanske mirovne delegacije v Parizu splošno izboljšal. Sicer ne smemo pričakovati iz Pariza preveč dobrot, vendar imamo sedaj novo upanje, da bo prodrl Wilson s svojimi pravičnimi zahtevami vsaj deloma. Vprašanje glede Reke in Dalmacije je tako vznemirilo italijansko delegacijo, da je sklenila zapustiti Pariz. Kakšne bodo posledice vsled odhoda Italijanov iz Pariza, se danes še ne ve. Na vsak način pa se naš položaj na mirovni konferenci nikakor ne bo poslabšal, če se mirovna konferenea vsled nesoglasja sploh ne razide. Žalostno je dejstvo, da so Trst, Gorica in Istra takorekoč že izven diskusije. Celo Wilson jih je v znani izjavi prisodil Italijanom! Na vsak način bodo vsi sklepi mirovne konference o našem ozemlju za nas le začasni, ker vendar ne moremo priznati nobenega miru, še gospodje v Parizu poklonijo naše kraje Italiji v zahvalo za njeno zavezništvo. — O naši severni meji se do sedaj na mirovni konferenci še ni razpravljalo z ozirom na končno veljavno odločitev. Kolikor pa je znano jugoslovanski delegaciji, bo naša severna meja zelo ugodna, čeprav naše čete ne smejo zasesti Koroške. Narodna obramba. Zveza narodov in svetovni mir se še dolgo ne bosta uresničila. Zapadni velekapitalizem združen s političnim iiuperijalizmom jo preprečil popolno osvoboditev malih narodov. Najbolj pa je zadel Jugoslovane in še posebej nas Slovence, ki hočemo živeti združeni v enotni in mirni jugoslovanski državi. Izročitev našega ozemlja Italiji pomeni za nas: življenje ali smrt. Ker pa hočemo živeti in svojo voljo do življenja pokazati celemu svetu, se moramo pripraviti, da branimo svojo domoviuo pred vsakim sovražnikom. Dokler ni celokupen narod rešen tujega gospodstva tako dolgo ne more niti socijalno pravičen in zaveden posameznik uživati v miru svojega blagostanja. Mednarodni socijalizem ne pozna nobene domovinske ljubezni, zato mu je tudi dolžnost narodne obrambe popolnoma tuja stvar. Socijalnemu demokratu je vseeno, če živi doma ali pa v tujini, da ima le želodec polu. Narodnega čustva socijalni demokrat ne pozna. Mi pa prisegamo predvsem na naš narod, ker vemo, da je posameznik le tedaj srečen če je srečen narod, h kateremu pripada. Strankarsko ra/.more v Jugoslaviji. Strankarsko politične razmere v naši državi ne odgovarjajo resničnemu položaju političnega življenja jugoslovanskih državljanov. Med vojsko in zlasti še po okt..brskem preobratu so se domače politične razmere tako temeljito spremenile, da so danes bivše večinske stranke le še po imenu pri življenju, čeprav imajo v Narodnem predstavništvu polno število svojih »poslancev" —brez ljudske volje. Dokler ne bo spregovorilo ljudstvo samo z glasovnico v roki, tako dolgo se ne more nobena sedanja stranka zanašati na zaslombo ljudstva. Predvojne razmere vendar ne morejo biti več merodajne za presojo sedanjega politično-strankarskega življenja v naši osvobojeni domovini. To uvidevajo zlasti naše slovenske stranke, ki se skušajo ua vse mogoče načine prilagoditi novim razmeram. Izpremeuiba imena ali taktike kake stranke še ni izprememba prepričanja volilcev, ki niso še volili, odkar jo razpadla stara Avstrija. Naše ljudstvo ki je pod avstrijskim režimom rado hodilo po poti, katero mu je začrtala ta ali ona stranka, se je med vojno politično v tem oziru tako streznilo, da se motijo vsi, ki mislijo da je bodo mogli tudi v bodoče zlorabljati v svoje strau-karske namene. Naš ročni in duševni delavec se je osamosvojil in kot tak bo vedel, kaj je njegova dolžuost, ko bo pri prihodnjih volitvah podpisoval glasovnico. Boljševizem je posledica neugodnih uspehov v svetovni vojni. V premaganih državah je našel povsod rodovita tla, ker je tam ljudstvo nezadovoljno si vsem, kar je v zvezi s starimi vladami, ki so zakrivale moralno in gmotno propast širokih mas. Soeijalni demokrati, ki so povsod na delu, kjer ni vse v redu, so se poslužili ljudske nezadovoljnosti v dosego svojih revolucionarnih namenov. Iz Ruske se je razširil boljševizem v Nemčijo, kjer je pravzaprav doma, in na Madžarsko, kjer pa vkijub nesrečnemu izidu vojske za Madžarsko no bo dolgo strahoval ljudstva. Na zapad še ni mogel predreti, ker so ae mu ententine države postavile močno 7 bran. V Italiji pa so našle boljševiške ideje vkljub »italijanski zmagi" veliko število pristašev. Neprestani nemiri v vseh večjih italijanskih mestih imajo popolnoma revolucionarni značaj. Posebno med italijanskim vojaštvom se propagira pridno in uspešno boljševiška revolucija. — Pri nas so politične in druge razmere take, da bi bil vsak bolj-ševiški poskus brez pomena. Naši soci-jalni demokrati zadnje čase zavzemajo vedno bolj vidno boljševiško taktiko, toda naše ljudstvo je politično in narodno tako zavedno, da se ne brani samo boljševiškega gibanja, ampak mu je docela sovražno in ga obsoja. Svojih narodnih svetinj naše ljudstvo ne bo nikdar zamenjalo za rdeče praporje mednarodnega komunizma! Madžarski holjšcviki na Prekmurskem silijo slovenske može in fante v rdečo vojsko. Ponujajo jim celo visoke svote denarja, če se priglasijo za boljševiško armado. Oborožene boljše: viške čete propagirajo z vsemi sredstvi boljševizem, obenem pa kradejo in ropajo vse, kar jim pride pod roke. Naši ubogi prekmurski bratje morajo preživljati madžarske boljševike, ki trpinčijo na vse mogoče načine naše ljudstvo. Madžari bi se radi preko Jugoslavije združili z Italijani, da bi potem zanesli nemir in nered v našo komaj osvobojeno domovino! Konec holševiške vlade na Bavarskem. Komunisti v Monakovem so se pred nekaj dnevi polastili vlade na Bavarskem. Kakor v Rusiji, tako so hoteli tudi na Bavarskem s terorjem razdeliti kmečka posestva iti sploh uveljaviti boljševiški režim v javnem in zasebnem življenju. Toda soeijalni demokrati so dt-laii račun brez narodnega delavstva in brez kmetov. Kmečke zveze so ustavile ves uvoz živil v Monakovo, kjer je sedež socijalnih demokratov. Vsled pomanjkanja živil in vsled odpora narodnega delavstva so se morali bolj-ševiki udati. rodn o~ socija Inn tiskovna zadruga. se je ustanovila 16. marca t.1. v Ljub Ijani. Ima že 36 članov z 14.200 K vplačanih deležev. Deleži so po 50 K, ki se vplačajo naenkrut ali v mesečnih obrokih po 10 K. Pristopajte k Narodno-soeijalni tiskovni zadrugi! Tedenske vesti. Izpveiiicnilta časa. V Jugoslaviji in na Čehoslovaškem se letos ne bo uvedel poletni čas, ker je ta izjiremem-ba nemškega izvora. Uvede se pa s I. majem novo štetje ur, namreč od 1 do 24 in sicer od polnoči do polnoči. Spočetka bo to štetje za marsikoga malo nerodno, toda kmalu se bomo privadili temu praktičnemu štetju, ker ne bo treba vedno dostavljati dopoldne, popoldne, po dnevi ali po noči. Samostojno ravnateljstvo južne železnice v LJubljiiiii. Glavno ravnateljstvo južne železnice je poverilo vrhovno vodstvo obratnega nadzorništva južne železnice v Ljubljani višjemu nadzorniku Viktorju Bračiču z nalogom, da pripravi vse potrebno za ustanovitev obratnega ravnateljstva južnih železnic v Jugoslaviji. Privatni premogovniki pod državnim nadzorstvom. Za izvrševanje poslov državnih nadzornikov pri privatnih premogovnikih so nastavljeni sledeči uradniki: Za premogovnike St, Jauž, Štorje, Laški trg in Trobna dolina rudarski inženir Pavel Endlicker; za rudnike v Mužicah in v Lesah inženir Mirko Šušteršič in Josip .Burnik; za redno ekspedicijo premuga pri vseli trboveljskih premogovmkm Maks l’i-taimc. Otroški vrtci v Zagorju in v Trbovljah. Deželna vlada je dovolila večji kredit za ustanovitev novih otroških vrtcev v Zagorju ob Savi in v Trbovljah. Zvišanje tarifa na južni železnici in revni sloji. Južna zelezni-ea je sporazumno z dežeino vlado v Ljubljani zvišala cene za vožnje za 20Uu/0, t. j. vozni listek, ki je stal preje n. pr. 1 K stane zdaj 'd K, Zvišanje talita je posledica zvišanja piae železničarjem, ki niso mogli vee živeti z dosedanjimi nizkimi dohodki. To je popolnoma prav. Ni pa prav, da je zvišaia južna železnica enakomerno tarife za vse tri razrede. Ubogo ljudstvo, ki se vozi itak vedno v tretjem razredu, je pri tem silno prizadelo. Zato zahtevajmo od Deželne vlade, da se zvišanje tarifa za tretji razred takoj prekliče, zadrugi in posebno pa za prvi razred nnj ostane v veljavi. To zahtevamo v imenu revnih slojev, ki se ne puslužujejo železnice za „kšet'te“ in „špekulacije“, ampak se vozijo edinole, kadar je treba, lvako naj piaea danes ubogi delavec, kmet ali uradnik vožnjo po zeiežmci, če vsi njegovi dohodki ne zadostujejo niti za vsakdanji kruh! Take odreube, če tudi so izvršene z dobrim uspenoin, niso socijalne in še manj demokratične. Mezdno gibanje železničarjev. Vsled neprestano rastoče draginje so prišli železničarji pri svojih skromnih plačah v jako slab položaj. Za živeti je imel premalo, za umreti pa je bilo vendar preveč. Pravi stradalm umetnik mora biti železničar, ki je dobil prvega K 2(5 — kot mesečno plačo, s katero naj preživi, oblači in obuva sebe, ženo in dvoje otrok. Da je to danes nemogoče, mora vsak priznati. Ni čuda tedaj, da so zahtevali povišanje draginjske doklade. Zveza jugoslovanskih železničarjev je zahtevala v februvarju t. I. enkratni nabavni prispevek iupalUU°/o (stoodstotno) povišanje draginjske doklade. To so železničarji že dobili od prvega marca naprej, zahteva nabavnega prispevka še ni rešena. Mezdno gibanje so razni temni elementi, ki so se zatekli pod okriljem mednarodne socijalne demokracije, hoteli izrabiti v umazane namene. Hujskali so na štrajk, hoteli so povzročiti nerede pri nas, da bi omogočili sovražnikom naše svobodne domovine nastop z vojaško silo. Italijani so bili že pripravljeni, da bi zasedli še ostale slovenske dele naše domovine, saj so govorili laški te-neuti, da bodo okupirali še naprej. Narodno zavedni slovenski železničarji, Zvezarji, so preprečili štrajk in dosego tistih ciljev, ki so je zasledovali lopovski hujskači. Mirnemu in dostojnemu nastopu Zveze jugoslovanskih železničarjev se morajo slovenski železničarji zahvaliti, da so dobili za 100% višjo draginjsko doklado, eel narod pa, da se je ohranil pri nas mir in red, ter preprečila zločinska nakana brezvestnih hujskačev, ki so hoteli spraviti v nesrečo našo domoviuo. Zvišane draginjske doklade državnim uslužbencem je že vendar enkrat priznala vlada. Tozadevna ministrska naredba je ravnokar obiavljana v 18 številki „Uraduega lista.11 Nikakor ne moremo razumeti, da se je v naredbi prikrajšalo zopet slovensko državno uslužbenstvo. Na Ilrvatskem in Slavoniji dobe poviške od 1. marca, v Bosni, Banatu, Hercegovini, Bački in Baranji od 1. aprila, dočim dobe zvišane doklade uslužbenci v Sloveniji in Dalmaciji šele s 1. majem. Zakaj vse te izjeme? Ali je mogoče na ta način nagradeno slovensko uradništvo in ostalo uslužbenstvo za svoje vestno in nzorno delo?! Z vsako vladno naredbo je tako, kot bi namenoma hotela razburjati duhove. Državno uslužbenstvo v Sloveniji je bilo že dovolj prikrajšano in že dovolj sestradano in upravičeno zahteva, da ga državna uprava ne prikrajšuje vedno, če hoče še za naprej računati na njegovo prizuano pridnost in državnotvorno silo. Reveži zopet prikrajšani. Deželna vlada je zvišala cene v bolnicah za. tretji razred kar za 75%. Kako naj plača ubogi obrtnik, uradnik ali kmet dnevno K 7‘50 za bolniško oskrbo ? Ali naj ostane'ubogi'bolnik, ki ne premore to vsote, zapuščen doma brez vsake oskrbe? Če misli poverjeništvo za so-cijalno skrb na ta način reševati socijalne naloge, je boljše da se tukoj odpravi. Stavbinsko delavstvo je izpostavljeno največji nevarnosti, da bo v najkrajšem času brez posla. Doseglo je sicer nekoliko višje plače, a kaj pomagajo plače ko so podjetništva brez naročil m ne morejo zaposliti svojega delavstva. Popolni izostanek je razumljiv, ker je vsako zidanje za najmanj deset odstotkov dražje kot v prejšnih časih. Stavba, kije stala v mirnem času 20.000 kron, stane danes vsled visokih cen pri materijalijah in ostali režiji najmanj 20u.0Q0 kron. Vlada bo morala priskočiti na pomoč in z državnimi naročili omogočiti zaposlenost delavstva. Deset milijonov kron je v Ljubljani odločenih za zidanje stanovanjskih hiš. Zakaj se ne prične takoj z delom? Regulacija Ljubljanice tudi počiva. Vlada mora v polni meri uvaževati resnost položaja in nikakor se ne sme zgoditi, da bi bilo naenkrat na sto in sto družin stavbin-skega delavstva vrženih v bedo brezposelnosti. Slovenski Korotan. Pod tem naslovom je izšla v Celovcu knjiga, v katerem je kratko opisan .ves zgodovinski, kulturni in gospodarski razvoj Koroške. V ujej se nahajajo podatki o zadružni in društveni organizaciji koroškin Slovencev. Knjiga je potrebna vsakemu zavednemu Slovencu, ki se lioče spoznati z resničnimi razmerami na Koroškem. Knjiga stane skupno z dvema zemljevidoma 6 K in se dobi v vseh knjigarnah. Proslava 1. raajiiika. Dopoldne oh9.uri javen shod v Mestnem domu. Govorijo zastopniki vseli naših organizacij. Po shodu obhod po mestu z godbo ZJŽ. Zvečer točno ob po! 8. uri družinski večer v zgornjih prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Spored: Nagovor, godba, petje, deklamacija, Brat Sokol44 šaloigra v 1 dejanju. Vstopnina 2 kroni. Slovenci! Jugoslovani! Prvič v svobodni Jugoslaviji praznujemo 1. majnik. Toplo majsko solne« je posijalo tudi na nas. Vsi, ki se veselite naše svohode, udeležite se polnoštevilno majskega slavja. Proslava narodnih mučenikov Zrinjskega in Frankopana. Dne 30. aprila leta 1671.* se je v Dunajskem Novem mestu odigrala krvava tragedija. Na dvorišču ječe sta pad‘a pod rabljevim mečem hrvatska rodoljuba Zrinjski in Frankopan, ker sta zasnovala zaroto proti Avstriji, hoteč osvoboditi svojo hrvat-sko domovino. Ljubila sta svoj r arod, želela sta ga rešiti habsburškega tiranstva. Da se je ta osvobodilni načrt posrečil, že davno bi bili Jugoslovani svobodni in prihranjeno bi nam bilo dve stoletji suženjst a in trpljenja. Tako pa sta padla za svojo idejo kot mučenika, kot veleu dajalca sta bila obsojena na smrt in krvnikov meč jima je odsekal glave. Pokopali so ju v Dunajskem Novem mestu, daleč od zasužnjene domovine. Toda oslala sta v srcih svojega naroda, ki je vsako leto proslavljal njun spomin, vsako leto se je dne 30 apiila hrvatski narod spominjal svojih ».učenikov s slovesnimi žalnimi mašami, predavanji, spisi itd. Letos pa po 248 letih prvikrat praznujemo obletnico njune smrti — v svobodni domovini. Uresničil se je sen Zrinj skega in Frankopana, padli so okovi tiranstva in narod, za kojega sta žrtvovala življenje, je vstal ter mogočno razširil svoja krila pod zlatim solucem svobode. 248 iet sta počivala v tujini, sedaj se vračata v prosto domovino. Maribor ju je slovesno sprejel in pozdravil na jugoslovanskih tleh. Ob vsej progi, koder se je vozil vlak z zemeljskimi ostanki Zrinjskega in Frankopana po jugoslovanskih tieh so plapolale jugoslovanske zastave z žalnimi trakovi. — Zagreb kar najd -stojneje in veličastno sprejme kosti svojih naj-večjih junakov, ki ostanejo spravljena v grobnici zagrebške stolne cerkve. — Žalndi slavnosti se udeležijo po svojih zastopnikih vsa kulturna društva rašega zedinjenega naroda, po deželi se prosiavi 30 april z žalnimi mašami in s predavanji v šolah. Slava boriteljema za Svobodo jugoslovanske domovine, slava narodnima mučenikoma Petru Zrinjskemu in Franu F, ankopanu! Odgovor na »pameten nasvet Uradniku, ki se je nedavno tega preselil iz Avstrije v domovino in živi pri nas kakor v malih nebesih, nnj služi kot odgovor na člančič v „Sio-venskem Narodu'* z dne 24. aprila št. 96, sledeče: Sem uradnik XI. čin. razreda, družinski oče s 4 otroci. Prejemkov imam na mesec: t meljue plače (II. plač. stopnja 150 K aktivne doklade . . . * . . 42 K draginjske doklade................. 284 K '/4 letnega nabavnega prispevka 177 K skupaj 653 K Izdatki, ako bi jih mogel kriti: 1. Stanovanje .... 87 K 2. Hrana za 7 oseb, povprečno 4 K na dan. 840 K 3. Plača služkinji . . 30 K 4. Kurjava in svečava dnevno 2 K ... 60 K 5. Obutev za 2 odrasli in 4 nedorasle osebe — na en mesec odpadajoči znesek . . 51 K 6. Za obieko na 1 mesec odpadajoči znesek . 116 K 7. Milo za pranje . . 10 K 8. Operacija, zdravnik, zdravila na 1 mesec odpadajoči znesek . 120 K Skupaj 1314 K Po Adamu Riese-j« znaša primanjkljaj.....................661K Dopisniku podam o izdatkih nadrobno pojasnilo: ad 1. Služkinja spi v kuhinji, jaz s sv.' jo sopr< go in najmlajšim otrokom v eni, trije ostali otroci v d ugi sobi. Upam, da stanovanje ne bo preveč »razkošno". Tudi naj se mi ne šteje v zlo, da ima moja soproga št ri otroke. Rad imam njo in — Jugoslavijo. ad 2. Samo mleko in kruh me slaneta dnevno 6 K. Postavka je namenoma nizka, da jo dopisnik lahko z roko obtipije. ad 3. Jasnost naj ml ne zameri tega izdatka. Moja soproga je vsled tiikratnih splavov in „izdatne, tečne" hrane tako oslabela, da brez služkinje gospodinjstva nikakor več ne more opravljati Stanujem v III. nadstropju, drvarnica pa je v kleti. Saj razumete! ad 4. Na leto poldrugi seženj drv, 1000 kg premoga in farno 20 1 petroleja, ker živim i večjidel čez dan. Vzemite svi ičnik v roke in računajte! ad 5 in 6. Prosim da mi dot čnik sporoči fi mo, pri kateri bi mogel nabaviti obleko ■ P©zit> na podpi$. Na podlagi pooblastila ministrskega sveta z dne 17. decembra 1918 štev. 21 je ministrstvo za finance razpisalo z odlokom z dne 15. marca 1919, 200 milijonsko državno posojilo. Izdajo se 4q/° blagajniški boni. Boni se glase na rok šest mesecev, tako da se polno in v gotovini izplačajo dne 3. novembra 1919. Izdajajo se boni po 500, 1000, 10.000, 50.000 in 100.000 kron. Kdor hoče podpisati državno posojilo, mora podpisano svoto po odbitku obresti takoj vplačati. Za bon v znesku: 500 K se vplača 490 K. 1000 K se vplača SSO K 10.000 K se vplača 9800 K 50.000 K se tplača 49.000 K. 100 000 K se vplača 98.000. Obresti teh bonov so proste davka na obresti in rente. Podpisovanje se začne dne 23. aprila in se konča dne 8. maja 1919. Bonom je priznana pupilarna varnost. Vporabljati se morejo tudi za kavcije, Z boni se more, potem ko zapadejo plačati tudi davek. Z izvršitvijo celokupne akcije je pooblaščen sindikat denarnih zavodov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev s sedežem v Zagrebu. Od ljubljanskih zavodov so v tem sindikatu zastopane: Deželna banka, Ilirska banka in Ljubljanska kreditna banka^ Sindikat bo imenovai ostale denarne zavode v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, kjer se more posojilo podpisati in vplačat} Deželna vlada za Slovenijo: Dr. Brejc, s. r., predsednik.