Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo in Upravnišivo: Via Csrducci št. 10, II. nad.
Naročnine:
Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10,-
— Pol leta Lir 5.----Tri mesece Lir 2.50
En mesec Lir 1,-
Oglasi:
Oglasi na drugi strani Lir 1za vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane cene za letne naročnike.
KAKOVOST IN MNOŽINA
V našem bornem slovenskem časopisju opažamo ponovno naglaše-vanje, da stojijo za «Edinostjo» in «Goriško stražo» vse slovensko stranke razven socijalistov. Nas pa se niti ne omenja po starem kamorisličnem načelu, da je molk najhujši bojkot. Ne zavedajo so pa ti gospodje, da je utajevanje najnemoralnejše sredstvo, ne glede na to, da je popolnoma brtzvspešno.
baj nam jo že pred par dnevi rekel celo slovenski rojak, o kojega domoljubju ne moro nihče dvomiti, da bi bilo pametno, ako bi posnemala «Edinost» gotove članke iz «Goriškega Slovenca» mesto, da zajema svojo informacije iz listov h la «Gazzetta del popolo» ali pa «Gaz-zetta di Venezia», ki nimajo niti merodajnih osebnosti za seboj.
To naj bodo le mimogrede rečeno, ker kakor smo že večkrat omenili, nas ta molk prav nič ne vznemirja, še manj pa dejstvo, da se izdajata ostala dva časopisa za glasili vseh slovenskih strank na Goriškem.
Ako se postavita namreč na stališče, da je treba obnoviti stare stranke in staro šolo, je to pač najlažja naloga, ker najdejo vse ostanke starih struj v deželi no da bi jih bilo treba vstvarjati na novo.
«Goriški Slovenec» je pa izšel iz stališča, da pustimo staro politiko, ki je propadla v dobi, ko so je svet preobračal, in glejmo, kako se prilagodimo današnjim razmeram.
Vemo, da se nam poreče, da je to stvar starega političnega vodstva,
množina na nasprotni strani, kajti na naši strani jo kakovost ali kvaliteta, ki odtehtuje množino, ki pride prej ali slej brezdvojbno do spoznanja, da je treba hoditi za nami, ako hoče kaj doseči.
Nam zadostuje za danes dejstvo, da razpolagamo z glasilom, ki nam omogoča govoriti javnosti, ostalo store dogodki sami, ki opravičijo naše slutnje.
Strank si sploh niti ne žeiimo, kajti za take šalo v naši deželi no bode prostora, pozdravili pa bi z veseljem nastop kopice samostojno mislečih ljudi, ki se bi energično postavili na našo stališče in hoteli delovati in le delovati v prilog našega ljudstva. Eo strankah ne bi marali povpraševati, kajti s tem bi le otežkočili pametnim elementom, ki so danes raztrešoni po vseh strankah, vstop v javno življenje, v kojem rabimo probujenih in dalekovidnih mož.
Mi smo tudi trdnega prepričanja, da kdor išče stranke, išče navadno sebe in svoje prijatelje, komur se gre pa za obče dobro, ne bode iskal političnih taborjev, marveč bode razmišljal, kako se bi dalo najbolje koristiti slovenskemu prebivalstvu. Njegovo mišljenje bode potemtakem konstruktivnega značaja, dočim ima strankarsko življenje za naše razmere marsikaj pomisleka vrednega, ker daje potuho elementom, kojih delovanje obstoja v tem, da pospešujejo razdalje med eno in drugo politično stranko.
•a nasproti temu lahko povdarjamo, da to ni pravilno, ker dokazujeti baš sedaj izhajajoči glasili, da se ni mišljenje naših politikov — voditeljev prav v ničemer preobrnilo.
Vprašali se bi lahko, kam pridemo P° tej poti. Znake za to smo že o-pazili v različnih opisovanjih tirolskih razmer in blazno nagnenje stopiti v vrsto premagancev. Nikakor jim ne gre v glavo, da se je treba kljubu vsem nepovoljnim razmeram postaviti na stališče naroda, ki je bil osvobojen od avstrijskih spon, ne pa podjarmljen kakor avstrijski Nemci, ki so svojo osodo stokrat zaslužili.
Baš ta okoliščina, ki so je poja-vila v slovenskem časopisju, nas vedno bol j uverja o popolni nezmožnosti presojevati položaj, tako kakor odgovarja dejanskim razmeram, mar-veČ se ga razmotriva iz stališča popolnega obupa in poraza, s Čemer se naš položaj le otežkoča.
Toda nekaj ima ta metoda v sebi. Na tem stališ^ P(0ji večina naših ljudi in nie ni lažjega na svetu, kakor podati se med ljudstvo in pričeti s tarnanjem in pritoževanjem. Vsi bodo posnemali ta zgled, ker hipno odgovarja občemu Čustvovanju. Ker pa ne dovede seveda do nikakega vspeha, je poraz take politike gotov.
Uniejemo tudi, da se za enkrat vsi dobro počutijo v taki politiki, kakor 8e dobro počutijo ovce, ki se tišče skupaj, da se ubranijo mraza in napada. Tako se strinjajo skupaj vrste
naših pekdkov v znak protesta proti
vsakemu, ki se bi hotel vriniti med nje.
Zares to stališče j« jako komodr.o v primeri z našim, ki 8e zdi noma osamljeno in tuje narodnemu mišljenju.
Dejanski pa stvar ni tako obupna ako pretehtujemo kakovost naše in nam nasprotne politike. Po naši metodi se nam brez dvojbe posreči pomagati «ulomkom» našega naroda do pripoznanja njegovih gospodarskih in kulturnih potreb, po receptu nasprotno mislečih pa zajdo naše prebivalstvo v velike težkoče.
Potemtakem imamo upanje, da odloči kakovost in ne množina. Radi tega nas nie ne moti dejstvo, da je
JadransKo vprašanje.
„11 Secolo“ poroča iz Pariza z dne 2. t. m.: Vest, objavljeno po „Petit Pa-risien“u in razširjeno po italijanskih listih, da je Tittoni sporočil najvišjemu svetu odgovor Amerika, je treba dementirati. Potrjuje se po drugi strani vest, ki se je tukaj sinoči v pozni uri razširila, da je Angleška konečno na jasen in odločen način sprejela Tittonijev načrt. Dementi in potrdilo, ki si časovno stojita tako blizu, moreta napraviti Vtis, da razgovor glede rešite ga načrta ni še zaključen. Ne preostaja drugega kakor počakati, če se skupnemu prizadevanju Francije in Angleške pri vladi v Washingtonu posreči, da se porodi iz razgovorov med Titto-nijem in gospodom Polkom tako zaželjeni sporazum. Ali ne pričakujmo preveč,
Bolj je verjetno, da ostane Wilson zvest svojemu stališču. Tedaj sklene najvišji svet, da se odloži delo in s tem tudi rešitev jadranskega vprašanja na čas po izvršenih volitvah na Francoskem in v Italiji. Po izvršenih volitvah se hode še le Videlo, kaj se ima storiti. Če an-gležka naklonjenost Tittonijevemu načrtu ne bi mogla spremeniti stališča Amerike proti nam, ni izidjučeno, da ne hi ugodno vplivala na Jugoslovane. Le ti še pred nekaj dnevi se niso kazali nasprotne, da bi se z nami pogajali, a po odklonitvi Wilsonovi so se oddeli s strogo rezervo in od njih se k Večjemu sliši, da hočejo prej počakati izid naših volitev nego bi govorili o pogajanjih z Italijo.
Kakor se vidi, je njih stališče pogojno. Naj storijo tedaj italijanski volilci svojo dolžnost in po izvršenih volitvah dospejo Jugoslovani vsled francosko-angieškega pritiska in delovanja naših državnikov in zastopnikov na konferenci in izven konference do boljših sklepov.
V tem času pričakovanju je za enkrat na mestu, da se položaj ne otežkoči in da se gleda, da se po Tittoniju doseženi uspeh pri Velikih evropskih zaveznikih ne zmanjša kakor tudi, da se naš razgovor z Jugoslovani ne zastrupi.
Predsinočnjim se nam je opravičeno napravila opazka, da se italijansko novinarstvo najmanj bavi z dogodki v Srbiji. Naši listi, ki imajo povsod svoje dopisovalce, nimajo niti enega v Srbiji. In ker nam manjkajo od tam doli neposredne Vesti, si dovoljujemo, da pobiramo glasove. Na ta način so si mnogi napravili prepričanje, da je notranja kriza v Srbiji strašna in sicer tako strašna, da °groža usodo malo trdne srbske kraljevine. Ra(ji tega ninogj sklepajo: „Poča-K.ajm.o. Pridobimo si časa. Če se Jugo-s avija, kakor je upati, ne ustvari, bo-
foiuln wa i' Iahko 'Sro, da si vzamemo toliko kolikor bomo hoteli“.
Kakšna je resnica o srbskem položaju, o tem Vlada Velikanska zmota, kajti naj-Večji razlog jeze Jugoslovanov proti nam
obstoja baš v dejstvu, da oni smatrajo, da smo mi sovražni ustvaritvi njih države.
Pot, po kateri moramo mi sedaj hoditi, je ena sama: potruditi se, da se izvršijo volitve v znamenju zdravega in vzvišenega patrijotizma, negovati in utrjevati francosko-angleške simpatije za nas, ne žaliti Jugoslovanov, marveč ublažiti vse principijelne ovire, ki nas od njih ločijo.
Po dovršeni!] volitvah hode treba preložiti torišče razpravljanja iz Washing-tona v Belgrad, polje pritiska po zaveznikih.	^ __
Razpoloženje v Italiji za sporazum z Jugoslavijo.
„II Resto del uarlino,, piše: Odnosno na možnost neposrednih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo za rešitev jadranskega vprašanja, daje neka rimska agencija nasledne informacije:
„Italijanska vlada, ki je pokazala ne-dvomljive dokaze svojega zmernega duha in spravlijve Volje, da se izloči vsak spor in da se ustvari podlaga za iskreno prijateljstvo in prisrčno sodelovanje s sosednim slovanskim narodom, ne hi smela obžalovati, če bi vse poskušala, kar hi moglo dovesti do ugodnega sporazuma z Jugoslavijo. Taki poskusi so se v resnici že večkrat storili po italijanskih delegacijah, ki so si sledile v Parizu, ali ti predlogi so propadli, ne sicer radi tega, ker hi bili sami na sebi nepravični ali ker bi izgledali kot nepravični uapram Slovanom, ampak radi tega, ker le-ti, ki bi se bili v drugih časih in pod drugimi pogoji izjavili zadovoljne, upajo sedaj pridobiti iz ugodnega diplomatičnega položaja, V katerega jih je spravila skoro brezpogojna podpora Wilsonova, največje možne koristi. Ali iz tega izhaja na jasen način, da se hode Jugoslavija, dokler se hode jadransko vprašanje razpravljalo med Rimom in Washingtonom ali pri najvišjem svetu, nedvomno držala protekcije, ki so ji dale ali ji bodo še dale Združene države glede njih neopravičenih zahtev. Radi teh razlogov se bode Jugoslavija upirala neposrednemu pogajanju. Na vsak način pa je treba imeti pred očmi, da med tem ko je notranji položaj Jugoslavije najtežavnejši, je njen mednaroden položaj, ne glede na pomankanje mej z Italijo, nejasem. Se vedno manjka priznanje Jugoslavije kot enotne države od strani večine držav. Ostaja tudi odprtih jako mnogo vprašanj ne male važnosti. Eno izmed teh tvori baš te dni predmet težkih pogajanj med jugoslovansko in diplomacijo zaveznikov in sicer revizija klavzul v pogodbi Saint-Germain-ski glede varstva narodnih manjšine.
Znano je, da Srbija ni še podpisala avstrijske mirovne pogodbe, ker ni hotela sprejeti sklepov konference glede varstva manjšin. V zadnjih dneh se je po kronskem svetu, ki se je sestal v Beogradu razglasilo, da srbska delegacija podpiše; ali ta vest se je takoj demen-tirala. Res je, da bi Srbija rada zapisnik znatno predrugačila in še-le na to podpisala. Ali kakor v tem vprašanju tako tudi V drugih Vprašanjjh mora postati volja Italije odločilna in spraviti Jugoslavijo na razpotje t. j. ali sprejeti neugodno rešitev ali odkloniti sprejem z V-semi posladicami, ki hi iz tega nastale in izmed teh s posledico, da ostane za nedoločen čas v položaju negotovosti glede mednarodnega razmerja na vseh mejah.
Italija more mirno gledati na svoj položaj in čakati z mirnosijo na svojo zopetno notranjo ureditev, ne da hi jo motila nestrpnost, vedno pripravljena sprejeti inicijative drugih, če so sprejemljive, a po drugi strani pripravljena odkloniti Vsako nepravično rešitev in se V to svrho posluževati vseh diplomatičnih sredstev, ki jih ima na razpolago, in ki morajo postati timbolj izdatni in timbolj odločilni, čim bolj hode postajalo gospodarsko življenje normalno.
RumunsKo vprašanje.
Rumunsko vprašanje je zopet pričelo beliti glavo vrhovnemu zavezniškemu svetu, kajti rumunska vlada še do danes ni odgovorila na noto zavezniških velevlasti z dne 12. oktobra, marveč nadaljuje svojo politiko tako, da se nahaja danes zavezniški svet V največji zadregi.
V posebno zadrego je prišla mirovna konferenca vsled aneksije Besarabije od strani rumunske vlade. Kako naj prizna to aneksijo ententa in posebno Francija, ne da se bi zamerila ruskim krogom, ki se bojujejo danes vsled ententinega pritiska proti bolševikom V Evropi m Sibiriji? Težko je misliti, da bi privolili Rusi, katerikoli stranki naj pripadajo, odcepitvi Besarabije, vsekakor pa gotovo ne drugače kakor edino z orožjem prisiljeni.
Četudi bi preplavil holševizem ceio Rusijo, se bi nikdar ne upal odstopiti Besarabije Rumuniji in izpostaviti se s tem nevarnosti, da se obsovraži v ruskem javnem mnenju. Nalične sovražnosti
je moral požreti ruski holševizem vže vsled brest-litovskega miru in bi danes z ostavitvijo Besarabije naravnost ogrozil svoj obstanek, ako se pomisli, da Vzdržujejo Kolčak, Denikin in Judenič moralo svojih čet z geslom, da hočejo zopet vspostaviti Rusijo v svojem nekdanjem obsegu. Nepopularnost bolševikov v gotovih ruskih krogih in ozemljih se pripisuje edino !e dejstvu, da so povzročili razpad Rusije.
Nasprotno se pa tolažijo rnmunski krogi
V	Parizu, da bodeta konečno priznala generala Kolčak in Denikin opravičenost rumunskih zahtev. Zopet drugi pa ne stavljajo nikakih nad v izsiljene koncesije in se hoje, da hi trajalo rumunsko gospodarstvo v Besarabiji le dokler bodo vladale kaotične razmere v Rusiji.
Rumunski ministri se trudijo, da hi dokazali svetu, da upravljajo pravično Besarabijo. Od 90 za uk in izobrazbo pročunanih miljonov gre 70 od sto za rumunske šole, 12 od sto za židovske, 18 od sto za hulgarske in 10 od sto za ukrajinske šole. Država Vzdržuje dalje židovsko gimnazijo v Kišinevu, bulgarsko
V	Belgradu in ukrajinsko v Hotinu.
Za armenske Grke se je pa otvoril poseben licej v Kišinevu. Naučni minister zatrjuje, da se je vzelo strogo za podlago razmerje prebivalstva in se istodobno tudi preskrbelo, da dobe vse narodne manjšine sorazmerno število zastopnikov v občinskih in deželnih za-stopih.
. Rumunija pripravlja sedaj volitve v Besarabiji. Rumunski minister Jugareanu trdi, da je omogočeno Vsaki narodni manjšini postaviti svojo listo kandidatov, kar je pa najvažnejše, je dejstvo, da obsega lista kmetske stranke, ki je najmočnejša v deželi, elemente iz vsega prebivalstva. „Besarabija“, pravi minister, „se pripravlja sedaj, da pokaže še enkrat svojo nevpogljivo voljo ostati cela v mejah svoje rumunske domovine. Njena čustva kakor tudi njeni interesi, se zatrjujejo v stremljenju po zvezi in ako bi še kdo dvomil o tem, naj se pride, informirat na lice mesta, kakor so to storili nepristranski poizvedovalci: De Marione in amerikan-ski stotnik Kobas. Pričakujemo z zaupanjem izid teh volitev“.
Toda navzlic vsem tem dokazom se nahaja ententa V težkem položaju. Ali naj prizna aneksijo edino na podlagi izjave, ki jo poda od ljudstva izvoljeno zastopništvo? Rumunija se je pokazala dosedaj jako nestrpna, a v svoji nestrpnosti je storila tudi odločilne korake.
Sedaj še le se je zopet zganil parižki Vrhovni zavezniški svet in zahteval odgovora na svojo noto z dne 12. oktobra.
V kaki obliki se je izvršil ta poziv, zvemo pozneje, toda veliko je danes V-prašanje, ali dovede žuganje vrhovnega zavezniškega sveta Rumunce do pokorščine.
Izvažanje italijanskih vin.
Na svetovnem trgu vživaja francoska Vina tako prednost, da se prišteva Italijo komaj k vinorejskim deželam, Vprašanje je Velike važnosti posebno iz razloga, ker Francija ni V stanu kakor pred vojno zalagati celi svet z vinom V takem obsegu kakor pred vojno. Povsod, na Angleškem kakor drugod, so kleti skoraj izpraznjene in na vinskem trgu je tako povpraševanje, kakor se ga stari vinski trgovci ne spominjajo.
Spored svetovnega pridelka izražen v hektoliterskih miljonih pred vojnog je bil sledeči: Francija 48, Italija 42, Španija 15, Avstro-Ogerska 9, Algerija 8, Portugal 5, Argentina 4, Nemčija 1, Rumunija 1, Bulgarija in ostali del sveta 5.
Dočim pa je izvozila Francija V vse dežele sveta velik del svojega pridelka, je izvažala Italija zadnja leta malo črez tretjino svojega pridelka. To okoliščino se pripisuje pred vsem colninskim tež-kočam V glavnih državah, kamor se je uvažalo vino. Dočim je bilo na pr. v Angliji uvažanje skoraj vsakega blaga colnine prosto, je tvorilo baš vino izjemo, ker je bilo obloženo z neprimerno visoko coinino, ki ni stala v nikakem razmerju s stroški pridelovanja in dogovorjenje cene tudi ne s prevoznimi troški. Dostaviti pa je, da se je moraia tudi Francija boriti z istimi troški, kakor Italija, in vendar se je posrečilo prvi prodati neizmerne množine vina na angleškem trgu. Tudi Portugalska je našla način, da se jej izplača zalagati angleške trge s svojimi vini iz Oporta in Algerija (francoska kolonija, ki mora plačevati poleg colnine še lepe prevozne troske) prodaja svoja vina tudi na Angleško. Težkoče v italijanski vinski trgovini je prepisovati rastrešenosti in neredu, ki znači italijansko vinsko obrt kakor tudi pomanjkanju stalni cen.
Vstaja v Egiptu.
Preko Brindisija prihaja Vest, da so izbruhnili težki nemiri V Egiptu. V Aleksandriji In v Kajru so se uprle arabske množice in zahtevajo koušiitucijo, kakor-šno je dala Italija Arabcem v Libiji in Cirenaiki. V svrho, da vdušijo vpor so
proglasili Angleži v Aleksandriji obsedno stanje in so namestili po strehah strojne puške; po nekaterih krajih v mestu so se vršili ljuti spopadi. Angleži so morali streljati, bilo je več mrtvih. Vesti, ki dohajajo iz Kaira, so konfuzne, ker ne dopuščajo Angleži občevanja v notranjosti. Vstaja je tlela baje že Več mesecev, toda po dogodkih meseca avgusta se je zdelo, da je stvar zamrla, sedaj pa je izbruhnila nezadovoljnost z velikim nasiljem in bolje oganizirana kot kedaj poprej.
Domače vesti
Divji stare. 66letni Anton Terpin, stanujoč v Gorici Via Ascoii, je prišel v prepir s svojo družico 60 letno Marijo Fiegel.
Starčku je vskipela jeza do take mere, da je pograbil za nož in jo sunil ž njim V trebuh. Pri tem ga je pa popadla tako obupnost, da se je še sebe ranil z nožem.
Krik je privabil radovedneže, ki so obvestili karabinerje. Le-ti so odvedli Terpina v zapor, Fiegeiko pa v bolnišnico.
Nesrečna tatova se lahko nazivljata ona dva, ki sta bila zapažena na državni postaji od karabinerjev, ko sta odnesla iz železniškega voza vsak pojen Žakelj ovsa.
Ko sta se vidla zasledovana, sta Vrgla Vreče ob tla in zginila v temi.
Otročji mladenič je devetnajstletni Peter Bressan iz Ločnika, ker je kupil lepo kolo za 110 lir, dasi bi moral sumuničiti. da je kolo vkradeno. Karabinerji so hoteli najbrže zvedeti več od njega, ker so ga odpeljali v zapor.
Poželjenje po mesu so imeli tatovi, ki so odnesli po noči iz prodajalne Jožefa Ipavic na Plačati 10 škatelj konservira-nega mesa v vrednosti 5000 lir.
tatinska melanhonija. 241etni Karl Kri-vež iz Gorice je Vdrl V hišo posestnika Franceta Vecchiet na solkanski cesti in odnesel 115 lir, koje je našel V nekem predalu.
Vecchiet je takoj naznanil tatvino in karabinerjem se je posrečilo izsledit i uzmiča v osebi goriimenovanega. Radi tega so ga odvedli v zapore solkanskih karabinerjev.
Slučaj je hotel, da je nekaj časa načelnik solkanskih karabinerjev Bonanomi pripeljal družbo Krivežu. Toda kako se je začudil, ko je videl Viseti na oknju ubogega Kriveža, ki se je iz obupa hotel usmrtiti. Karabinir je naglo prerezal vrv in pričel oživljati Kriveža. Istodobno je pozval tudi po zdravnika in s skupnim naporom ga je priklicala pravica in hi-gieja zopet v življenje.
Kriveža so odvedli zaenkrat V bolnišnico mesto v zapore.
Nezgoda pri minah. 281etni Janez Kumar iz Grgarja, uzlužben pri ženijskem oddelku, je stal preblizo pri zažiganju mine v Puštalah. Ko se je vnela mina, je ista osmodila Kumarja po celem telesu in po obrazu.
Ponesrečenca so morali prepeljati v tukajšno bolnišnico vsmiljenih bratov.
Nabiranje stražnikov. Kdor se hoče prijaviti za stražniško službo V smislu nove organizacije, ki se uvede v celi Italiji, naj se prijavi pri civilnem komi-sarijatu v Gorici, v II nadstropju št. 4.
Zamotan položaj. 541etna Frančiška Mrak, stanujoča V Gorici, Via Torrione štev. 4, je imela na stanovanju neko Josipino Emperger.
Ker sta se skregali je odpovedala Frančiška Mrak stanovanje Josipini Emperger. Ker se ni umaknila slednja iz stanovanja, je udrla Frančiška M. v sobo Josipine E. in snela vsa okna. Le-ta trdi, da jej je istodobno zmanjkalo 500 lir in srebrna žepna urica.
O tej dozdevni tatvini so bili obveščeni karabinirji V Via Dogana.
Napaden in zaboden. V nedeljo zvečer je perlustrirala vojaška patrulja, sesto-ječa iz treh mož in jednega četovodje, ulico Via Formica. Na tem obhodu se je za trenotek oddaljil vojak Anton CaVassi iz Tavana. Temu se je približal vojaško oblečeni človek in meni nič, tebi nič potegne iz žepa bodalo in je ponovno zasadi v vbogega vojaka.
Na vojakovo kričanje je sicer prihitela patrulja, ali zločinec jo je urno pobrisal v temi.
Vojak je zadobii tri rane V hrbet in jedno nižje. Prepeljali so ga v bolnišnico. Rane niso nevarne.
Bugatto hoče biti plačan. „Era nuova“ prinaša iz Dunaja Vest, da je vložil bivši furlanski deželni poslanec Dr. Bugatto tožbo na dunajsko upravno sodišče v svrho priznanja 1000 K mesečne nagrade, ki je pritikala bivšim avstrijskim poslancem. Baje je zahteval to nagrado še za mesec december 1918.
Upravno sodišče je tožbo zavrnilo z Vtemeljitvijo, da avstrijska republika ne odgovarja za dolgove bivše avstro-oger-ske monarhije.
Za lovce. Generalni civilni komisarijat opozarja, da se naj pazi na lovske pra-
«GORIŠKI SLOVENEC»
vice in naznani prestopke, ki se bi V tem pogledu pojavile. Pravico loviti in streljati divjačino imajo le lastniki občinskih lovov in tisti, ki so bili po predpisu v to pooblaščeni od navedenih lastnikov odnosno najemnikov.
Veronauk. Glavna civilna komisarja v Trstu in Trentu sta odločila, da se ima vršiti veronauk v bodočem šolskem letu v ravno isti obliki in urah kakor prošla leta.
(Veronauk tudi po avstrijskih zakonih ni bi! obvezen v šoli. Op. Ur.).
Pred letom dni.
Sedanji predsednika vstrijske republike dr. Franc Dinghofer pripoveduje v dunajski „Neue Freie Presse“ z dnu 27. oktobra, kako se je zrušila Avstrija. Ker vsebuje pričetek tega članka marsikaj zanimivega z ozirom na obletnico smrti Avstrije, priobčamo v prevodu prvih 80 Vrstic tozadevnega članka, ki se glasi:
„Bilo je nekakega solčnega dne v mesecu avgusta, ko sem dobil v gorenjeav-strijskem gorovju politično pismo iz Dunaja. V ministerskem predsedništvu se je delalo z mrzlično naglico, da se bi še do jeseni ustvarilo „novo Avstrijo“. Dalmacija, Bosna in Hercegovina se bi bile imele priklopiti Hrvatski, Slovenci bi dobili „široko“ avtonomijo in lastno ravnateljstvo državnih železnic. Trst bi postal samostojna trgovska luka, ravno tako Koper in tržiško ozemlje. Galicijo se bi priklopilo novemu poljskemu kraljevstvu.
Ves trud zastonj! Bilo je prepozno.
Razpada stare habsburške države ni bilo Več mogoče zadržati. Vojna je neizprosno rodila svoje posledice. Konec septembra je prišel bulgarski poraz. S tem je postala naša jugovzhodna fronta od Bukovine pa do Adrije nevzdržljiva, Turki so doživeli težke poraze v Palestini, turška armada je razpadla, na Hr-Vatskem in V Srbiji so se pojavili nemiri, na italijanski fronti je gospodovala malarija, lakot, pomanjkanje obleke in perila ; o kakem vojnem navdušenju ni bilo Vsled tega slabega razpoloženja niti govora. Vrhu vsega tega je prišel še udarec na nemški zapadni fronti.
Pojavilo se je vprašanje separatnega miru. Mi nemški nacijonalci smo nastopili takoj proti temu. Zvezo z Nemčijo se bi moralo brezpogojno vzdržati, — mi Vsi smo slutili konec. Ali naj se VstVari koalicijsko ministerstvo vseh narodov? Ali naj se proglasi zvezno državo? To so bila vprašanja, ki so se nam politikom vsiljevala. Položaj je bil neizmerno resen. Že tekom razgovora med nemškimi narodnjaškimi poslanci je bilo nam vsem jasno, da nastanejo narodne države; potemtakem ni ostalo drugega kakor zje-diniti vse Nemce Avstrije ne glede na njihovo bivališče v državno enoto. Dinastija bi bila pri tem postranska stvar. Poljaki so se Vže proglasili za neodvisne, Galicija je bila konečno zgubljena. 0-stali ji brezdvojbeno sledijo. Kedo naj torej vlada novo nemško avstrijsko državo? Ali od cesarja imenovani narodni svet ? Ne, mi poslanci smo vzeli v roke začasno vladanje. Odklonili pa smo odločno igrati vlogo rešilne družbe za to trhlo državo.
Dne 17. oktobra 1918 je izdal cesar svoj dobro znani manifest na Vse narode z glavnimi potezami za preustrojitev Avstrije v zvezno državo. Ne to, ne vladna prememba ni mogla Več ustaviti razvoja dogodkov. Posamezni narodi so vzeli sami svojo osodo v roke. Dne 21. oktobra se je vršila v sejni dvorani nižje avstrijskega deželnega zbora prva seja provizorične narodne skupščine, ki je storila sklep, da se ustanovi samostojno nemško-avstrijsko državo. Na nas same smo hoteli v bodoče postaviti našo na- j rodno moč in zgraditi iz njenega neusahljivega vira nadepolno, novo, izključno našemu narodu služečo državno obliko.
Omenjenega dne sem brez nikake slutnje odpotoval na Dunaj; malo preč sejo me je nekaj mojih somišljenikov predlagalo v predsedstvo. Posamezne o-sebe, poslanstva so si dajala kljuko ena za drugo in mi smo „vladali“ mirno brez nikakih tehničnih pripomočkov, brez u-radništva. Porazdelili smo si po možnosti naš delokrog v skupine, videli smo pa nevarnost meščanske vojne, ki se je mogla zabraniti le s tem, da smo dejanski prevzeli vlado črez vse Nemce v Avstriji. Tako je bilo nasvetovano tudi ostalim narodom. V tem smislu smo poskušali dogovoriti se s staro avstrijsko Vlado, s češkim in jugoslovanskim narodnim svetom, pri čemer smo objavil dne 24. oktobra sledeče predloge: „U-pravo posameznih jezikovnih ozemelj se izroči izvršilnemu odboru posameznih narodov. Dalje se ustvari skupno delegacijo vseh narodnih svetov posameznih narodov, ki bi imeli dogovorno izvršiti predajo uprave na posamezne narode in dejanski upravljati skupne zadeve, ne da bi šli preko konečne ureditve odnošajev med narodi in določitve mejä svojega državnega ozemlja,. Premirje se bi imelo skleniti potom skupne delegacije. Mirovna pogajanja pa bi vodil] vsak narod za sč“.
Seveda je prišlo vse drugače. Vsak narod je šel svoja pota in žal nam je le, da nimamo pred seboj slovenskih Virov, ki bi nam omogočili popis razvoja v Jugoslaviji in na Čehoslovaškem, dveh najpomembnejših zgodovinsih stvaritvah, ki ste zrastli na razvalinah avstrijskega anakronizma.
O dogodkih na Goriškem ne moremo še podrobnejši poročati, ker ni še zra-stlo dovolj trave nad delovanjem tukaj-šnega italijanskega in slovenskega narodnega sveta, da bi jih mogli opisati „sine ira et studio“.
Razpis natečaja.
Pri podpisanem zavodu je otvorjen do 15. novembra 1919 naslednji natečaj:
1.	za mesto konceptnega (pravnega) uradnika ;
2.	za mesto računskega uradnika s popolnim poznanjem knjigovodstva pri hra-
j nilnicah.
Prošniki morajo dokazati:
a)	da so rojeni in pristojni v eno izmed občin v zasedenem ozemlju ali pa da so italijanski državljani;
b)	da so neomadeževanega nravnega vedenja;
c)	svojo starost, zdravo telesno kon-štitucijo in poznanje deželnih jezikov.
Prošniki, ki se potegujejo za mesto konceptnega uradnika, morajo nadalje dokazati :
da so dovršili , pravne študije in podali predpisane izpite.
Prošniki, ki se potegujejo za računsko mesto, morajo dokazati:
a)	da so dovršili Višjo srednjo šolo ali drugo njej enako šolo ; ,
b)	da so povsem vešči hranilničnega knjigovodstva.
Prepuščeno je prošnjikom za mesto pravnega uradnika odnosno za mesto računskega uradnika položiti, ako se jim zdi umestno, dokaz pridobljene prakse ali kakoršnokoii si bodi spričevalo, iz kojega se razvidi posebne sposobnosti za razpisani mesti.
Prošnje, v kojih je tudi navesti, je-li se nahajajo V kakem krvnem ali daljnem sorodstvu z drugimi uslužbenci deželnih uradov je predložiti deželnemu zemlji-škokreditnemu zavodu v Gorici, Corso Vittorio Emanuele 111 štev. 74/11.
Podrobna pojasnila glede plače, napredovanja i. t. d. se dobi pri ravnateljstvu podpisanega zavoda.
Gorica, 27. oktobra 1919.
Deželni zemljiško kreditni zavod v Gorici.
mm mm	V Čitajte in podpirajte	mm mm
„Goriškega Slovenca“,		
■■ Bfl	Ki samostojno politično glasilo BREZ STRANKE, a z gesli: 	 „SPORAZUM“ „prenavljati in ne obnavljati41. BBBBBBBBBBBBBBBBBB	mm hh
TEDEMSKI K0LEK9AR	
8. Novembra Sobota, Bogomir, Deodat.	
9-	Nedelja, 22. pob. Božidar.
10.	Pondeijek, Andrej, Avel.
11.	Torek, Martin Meno.
IS-	Sreda, Nartin, Kunibert.
IS.	Četrtek, Stanislav, Kostka.
14.	Petek, Serapijon, Klementin.
Izdajatelj: JOSIP PETERNEL Upravitelj in urednik: Karol Jušič. Tiskarna G. Juch V Gorici.
Gospod išče
učitelja za Slovenski jezik. - Naslov pove uredništvo „Goriškega Slovenca“.
POZOR!
Išče in kupuje se vsako množino drvi za kurjavo in plačuje se dobro. Ponudbe je nasloviti na uredništvo „Goriškega Slovenca“.
Pozor!
V tukajšnem „hotelu pri Pošti“ se je nastanila za nekaj časa modistka. Velika izbera najnovejših modelov. Cene ugodne. Ppašajte v hotelu po gospodični KARLI BOŽIČ.
!BAZAR!
Na Verdijem tekališču Corso Giuseppe Verdi 13
Se nahaja bogata zaloga galanterij, papirja, dišav, toaletnega mila, steklenin, glinastih posod in posebno bogata izbera razglednic in časnikov
Prodaja se vse na drobno In na debelo Edina zaloga papirja „Abadle“
■ O O
S cenami ne more nihče konkurirati.
: Leopold Zskraisek:
ZOBOZDRAVNIK
ROBERT BERKA
GORICA, ULICA DAHTE 4.
Mnogo kt asistent pri Dr. PIKI
Zobozdravitiški atelje Posluje od 8. do 12. dopoldne in od 14. do 18. popoldne
l ili milil lllllTlTTTTiTTFr		
l!	1 fOOOPIVft	
Gorica, Corso G. Verdi II		
ur	'IIP' TRGOVINA	nr
11!	Perilo, manufakture in izvršene obleke	id:
Mimmimi! iimm		IM
Oraziolti m Angelini
Velika zaloga
črnega in belega viha
iz Kojskega.
KONKURENČNE CENE
Na Piacuti (Piazza N. Tommaseo) nasproti cerkve.
ir

Borovaz & (Medani
GORICA, Riva Castello št. 4
Zaloga manufaktornega blaga na debelo
esr- Z n ER N E CENE
m-


G. Temil - Gorica
Via G. Gardocci št. I 1 r----------------
nasproti Montovi hiši ga
Sä
H	g]
gj Rožama in brusilnica na električno gonilno silo.
J	Bogata zaloga vsakovrstnih rezil.	|
gg Prevzame se brušenje vsakovrstnega rezilnega orodja g]	in se jamči za izvršeno delo.	g]
P Lastnik ima na razpolago izurjene delavce v popravljanju
kirurgičnih in drugih sličnih orodij.	||j
Prodaja tudi toaletne predmete = gj§§
d ^ lil ^ lil lil lil
§ JAKOB ŠULIGOJ #
GORICA - URAR - GORICA
Gosposka ulica št. 19.
Priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih preciznih švicar-:: skih ur po najnižji ceni! :: Jamčnina od enega do 5 let.

se dobi v papirni trgovini
ARTOMA PERTOT
GORICA - Corso G. Verdi 19 - GORICA filjalka, Via Municipio 4
<i je bogato založena z raznovrstnimi >isarniškimi potrebščinami, šolskimi knjigami i. t. d. Ima tudi knjigoveznico in .prejema izdelovanje fotografičnih slik, klišejev in druga slična dela.
[i pmim
CORSO 6. VERDI 38.
▼▼
▼
Najstarejša knjigarna in trgovina s pisarniškimi predmeti. Bogata zaloga vsakovrstnih pisarniških potrebščin, slik, b b barv i. t. d. b a
SLOVENSKE KNJIGE,
Zaloga italijanske slovnice za Slovence: „Italijanščina za Slo-□ vence" sp. V. Bandelj. ■ Slovarji italijansko-slovenskii in slovensKo italijanski. - Slo-B b venska postrežba a b
m	SIGON JOSIP	■
	Gorica, Ulica Rastello 8	
Velika zaloga vsakovrstnih ur, verižic in zlatenin
Naj nižje cene
m
po enotni ceni L. 780.-Za ta znesek se dobi:
dva postelji - dv« ponočni omarici - eno oma-o - e" uuiivailnik - eno mizo - štiri — stolice in eno atojalo za knjige
Pohištvo je na ogled vsak dan od 10.-12. in od 15.-17. ure
v Via Barzellini štev. 8 pri g. WOKULAT.
Pojasnila se dobe tudi v knjigarni na tekališču Vittorio Emanuele tli.