GEOLOGIJA 30, 87-121 (1987), Ljubljana
UDK 552.5:551.791.794:549:56.02(497.12) = 863
Recentni sediment Koprskega zaliva
The recent sediment of the Bay of Koper (Northern Adriatic)
Bojan Ogorelec', Miha Mišič', Jadran FaganelP, Peter Stegnar^ Borut Vrišer4n Aleksander
Vukovič^
Kratka vsebina
Koprski zaliv je do 20 m globok bazen z omejeno cirkulacijo. Večji del sedi-
menta pripada glinastemu melju, ki je precej bogat s skeleti foraminifer in
s tankolupinskimi mehkužci. Zrnavost sedimenta in delež karbonata, ki se giblje
med 20 in 40%, naraščata proti odprtemu delu zaliva. Ob ustju Rižane se
menjavajo rečne, brakične in morske sedimentacijske razmere. Delež Corg. v vrh-
njem sloju sedimenta se giblje med 0,4 in 2,7 % in je v osrednjem delu zaliva višji
kot v njegovem odprtem delu. Vsebnosti težkih kovin Cd, Cr, Cu, Hg, Ni, Pb, Sb in
Zn so V mejah geokemičnega ozadja in so istega reda velikosti, kot v vrtini V-6
v sečoveljskih solinah. Članek podaja tudi oris bentoške združbe v sedimentu in
kemične analize pornih vod.
Abstract
The Bay of Koper is a marine basin up to 20 m deep with restricted sea water
circulation. Sedimentologically, it is classified as silty clay, rich in foraminiferal
and molluscan skeletons. The grain-size and the carbonate content of the sedi-
ment, ranging between 20 and 40%, increase towards the Bay entrance. At the
Rižana river mouth the sedimentation conditions change from fluviatile to brac-
kish and marine. The Corg content in the surficial sediment varies between 0.4 and
2.7 % with the highest values found in the central part of the Bay. The content of
the heavy metals Cd, Cr, Cu, Hg, Ni, Pb, Sb and Zn in surficial sediment is at the
same level as found in the geochemical background of the borehole V-6 in the
Sečovlje salt marsh. The present paper also presents the results of chemical
analyses of pore water and an outline of benthic communities.
Uvod
Predmet predstavljenega dela je recentni sediment Koprskega zaliva - njegove
sedimentološke značilnosti, fizikalne in kemijske lastnosti ter porazdelitev bentoške
favne in flore v odvisnosti od lastnosti sedimenta.
1	Geološki zavod Ljubljana, Parmova 37, 61000 Ljubljana.
2	Morska biološka postaja Piran, Cesta JLA 65, 66330 Piran.
3	Institut Jožef Stefan, Jamova 39, 61000 Ljubljana.
88	B. Ogorelec, M. Mišič, J. Faganeli, P. Stegnar, B. Vrišer & A. Vukovič
Zbrano gradivo je rezultat interdisciplinarnega dela geologov, kemikov in biolo-
gov Geološkega zavoda Ljubljana, Morske biološke postaje iz Pirana in Instituta
Jožef Stefan iz Ljubljane v zadnjih nekaj letih. Z njim nadaljujemo sistematične
raziskave recentnega sedimenta slovenskega morja. Menimo, da lahko le s pomočjo
široko zasnovanega raziskovanja celovito raziskujemo mehanizme sedimentacije ter
fizikalno-kemijske in biološke vplive, ki so prisotni v tem procesu. B. Ogorelec in M.
Mišič sta raziskovala zrnavost in mineralno sestavo sedimenta ter njegove mikro-
skopske značilnosti, J. Faganeli suspendirani sediment, geokemijo organske snovi in
pornih vod, P. Stegnar geokemijo težkih kovin, B. Vrišer in A. Vukovič pa sta
prispevala oris bentoške flore in favne tega področja.
Tovrstne raziskave so dosedaj celovito zajemale sediment Piranskega zaliva
(Ranke, 1976) in Sečoveljskih solin (Ogorelec et al., 1981), v več študijah pa je
podrobno obdelana ožja problematika tega prostora. Geokemijo pornih vod in
organsko snov v sedimentu so preučevali Faganeli in sodelavci (1983). Težke
kovine v morskem sedimentu in v organizmih so raziskovali Kosta in sodelavci
(1978a, 1978b), bentoške združbe v Izolskem in Koprskem zalivu pa Vrišer s sode-
lavci (1981) in Avčin s sodelavci (1974). Ogorelec in sodelavci (1984) so razisko-
vali kvartarni sediment v vrtini V-3 v koprski luki.
Dobljeni rezultati iz Koprskega zaliva bodo dopolnili poznavanje morskega
sedimenta širšega Tržaškega zaliva. Italijanski del tega zaliva je bil v zadnjih
dvajsetih letih predmet intenzivnih raziskav. Rossi in sodelavci (1968) ter Gior-
getti s sodelavci (1968) so preučevali morfologijo morskega dna, Brambati (1968)
ter Brambati in sodelavci (1983) so raziskovali zrnavost in mineralogijo morskega
sedimenta. Macchi (1968) pa njegovo kemijsko sestavo.
Površinski sediment Koprskega zaliva smo vzorčevali na 31 mestih v izbranih
profilih s pomočjo sonde profila 3,7cm (Meischner & Rumohr, 1974). S to
metodo smo uspeli dobiti do 50 cm nepoškodovanega jedra, ki smo ga že takoj po
odvzemu razdelili na 2, 5 ali 10 cm intervale.
Poleg površinskega sedimenta smo preiskali tudi jedro dveh vrtin, 41 metrov
globoke vrtine V-3 v koprski luki (Ogorelec et al., 1984) in 43 metrov globoke
vrtine MK-6 pred Žusterno.
Bentoške združbe smo podrobno opazovali v profilu pri Debelem rtiču do globine
4 m ter v profilu med Koprom in Izolo do globine 6 m.
Morfologija in hidrografija Koprskega zaliva
Koprski zaliv predstavlja zaprti jugovzhodni del obsežnejšega Tržaškega zaliva in
meri okrog 35 km^. Na severozahodu se med Izolo in Debelim rtičem odpira v Tržaški
zaliv, na vzhodu pa prehaja v dolino Rižane (si. 1). Koprski zaliv je geomorfološko
gledano pravzaprav potopljena široka dolina Rižane, katero je preplavilo morje po
zadnji pleistocenski poledenitvi. Po raziskavah van Straatena (1965, 1970) in po
podatkih Guilcherja (1969) je bilo celotno ozemlje Severnega Jadrana v pleisto-
cenu namreč kopno in je bila morska gladina 110 do 120 metrov nižja od današnje.
Hidrogeografske značilnosti Koprskega zaliva so podobne kot veljajo za celotni
Tržaški zaliv. Kljub dotokom sladkih voda je slanost morja v Tržaškem zalivu
običajno v okviru tipičnih morskih razmer in se giblje v površinskem sloju med 33,5
in 37,5 %o, v sloju pri dnu pa med 37,0 in 38,0 %o. Opisane razmere se spreminjajo ob
povečanem dotoku rečnih voda (pozna pomlad), ko se plast redkejše vode razprostira
Recentni sediment Koprskega zaliva	89
SI. 1. Koprski zaliv. Batimetrične krivulje in lokacije preiskanih vzorcev
Fig. 1. The Bay of Koper. Bathymétrie map and sample locations
po celotnem področju. Vpliv sladke vode v Koprskem zalivu, ki jo dovajata reka
Rižana in potok Badaševica, je običajno neznaten, saj doseže morje že v neposredni
bližini izliva Rižane normalno morsko slanost.
Gibanje vodne mase znotraj zaliva je v glavnem pogojeno s plimovanjem in
vetrovi, ki pihajo med letom pretežno s sektorja SV-JZ. Pomembna je predvsem
burja, ki lahko v nekaj dneh premeša celotni vodni stolpec. Normalne amplitude
plime in oseke dosežejo v Kopru 0,5 m, ob dolgotrajnejšem jugu, predvsem novembra
in decembra, pa se lahko morska gladina dvigne tudi meter nad normalo.
Značilnosti morja v Tržaškem zalivu so nizke zimske (poprečno 8°C v februarju)
in visoke poletne (poprečno 24 °C v juliju) temperature. Termična stratifikacija
v vodnem stolpcu je razvita na pomlad in poleti, proti koncu poletja pa že nastopa
izotermija (si. 2).
Podmorski relief kaže, da je Koprski zaliv precej ravna, 15 do 20 metrov globoka
podvodna ravnica z dokaj strmo obalo, katero grade flišne kamnine. Linija dvajset-
metrske globine poteka na profilu med rtičem Ronek in Debelim rtičem (si. 1).
Iz zgodovinskih virov (Semi, 1975) povzemamo, da je morje še v 17. stoletju
segalo bolj v notranjost zaliva. Takratna naselbina Koper je obesegala le otoček, ki je
bil povezan s kopnim z umetnim nasipom (si. 3). Kot zadnji ostanek tega morja je
ohranjen le še Škocjanski zaliv na vzhodnem delu koprske luke. Na naplavnih
ravnicah Rižane in Badaševice so Benečani uredili obsežna solna polja, ki so bila
kasneje opuščena in spremenjena v kmetijske površine.
90	B. Ogorelec, M. Mišič, J. Faganeli, P. Stegnar, B. Vrišer & A. Vukovič
SI. 3. Koprski zaliv v 17. stoletju. Desno je lepo vidna koprska naselbina na prvotnem otoku ter
razpored solnih polj v notranjosti zaliva. Iz dela: P. Semi (1975)
Fig. 3. The Bay of Koper in 17"^ century. In the right figure is clearly seen the small island with
the settlement of Koper and saltworks in the inner part of the bay
Sedimentološke raziskave
Zrnavost sedimenta smo določili s kombinirano metodo sejanja in areometri j e za
frakcijo pod 63цт (metoda po Atterbergu, 1905). Meje zrnavosti jemljemo po
standardnih normah v sedimentologiji (Krumbein, 1936) kot sledi: glina <2[Am,
melj 2 do 63 цт in pesek 63 fxm do 2 mm.
Mineralno sestavo vzorcev (frakcijo >63 цт) smo določili z difraktometrijsko
tehniko na rentgenski napravi Philips. Minerale glin smo raziskali z orientiranimi
preparati, pripravljenimi s pipetno metodo.
Delež karbonatov smo raziskali s kompleksometrično metodo (Müller, 1964), za
posamezno analizo pa smo oddvojili gram suhega in homogeniziranega vzorca frak-
cije pod 63 цт. Eh smo merili s platinasto elektrodo Ingold.
Recentni sediment Koprskega zaliva	91
Površinski sediment
Po zrnavosti in po mineralni sestavi lahko površinski sediment Koprskega zaliva
razdelimo v tri cone (si. 4 in 5):
Obrežni sediment (cona A): Gre za relativno ozek pas ob obrežju, širok le nekaj
deset metrov, ki se približno ujema z batimetrično krivuljo na globini 5 metrov.
Nekoliko širša je ta cona le v predelu med izlivom Rižane in med Ankaranom. Po
sestavi je to melj in peščeni melj z do 15 % gline in do 40 % frakcije peska. Mediana se
giblje med 35 do 70 цт, delež karbonata pa med 20 in 30 %; v notranjosti zaliva ob
izlivu Rižane je,celo nižji od 20 %. Izpiranje gline je pogojeno z valovanjem v obrež-
nem pasu.
Frakcijo nad 63 |xm sestavljajo detritični drobci fliša in apnenca, nadalje lupine
školjk, polžev in drugih organizmov, morska trava, les, kepice, bitumna ter v manjši
meri še drobci, ki so produkt civilizacije (opeka, steklo, plastika, beton in slično).
Sediment notranjega dela zaliva (cona B): Tej coni pripada pretežni del Kopr-
skega zaliva v trikotniku Izola-Koper-Debeli rtič. Sediment ima zelo homogeno
sestavo; pripada glinastemu melju z 20 do 40 % gline in z do 3 % frakcije peska.
Mediana znaša 3 do бцт, delež karbonata pa niha med 20 in 30%. Opazno je
povečevanje karbonatne komponente proti odprtemu delu zaliva. V frakciji peska
SI. 4. Razpored zmavosti in con površinskega sedimenta v Koprskem zalivu.
A - obrežni sediment, B - sediment notranjega dela zaliva, C - sediment odprtega dela zaliva
Fig. 4. Distribution of grain size of the surfacial sediments and distribution of sediment zones in
the Bay of Koper
A - sediment close to the coast, B - sediment in the interior of the bay, C - sediment at the
entrance of the bay
92	B. Ogorelec, M. Mišič, J. Faganeli, P. Stegnar, B. Vrišer & A. Vukovič
SI. 5. Diagram zrnavosti pesek-melj-glina površinskega sedi-
menta Koprskega zaliva
Fig. 5. Sand-silt-clay diagram of the surficial sediment from
the Bay of Koper
(zrna nad 63 цт) je približno polovica detritičnih zrn, katere sestavljajo kremen,
sljuda in drobci apnenca, drugo polovico pa sestavljajo organski skeleti - predvsem
školjčne lupine in polži ter foraminifere in ostrakodi. Med školjkami sta pogostni
vrsti Leda sp. in Cardium sp., med polži pa Gibbula sp. in Cerithium sp. Foraminifere
pripadajo številnim vrstam, predvsem družini miliolid. Nekatere formanifere so
inkrustirane s piritom.
Sediment odprtega dela zaliva (cona C): Osnovne značilnosti sedimenta te cone so
visok delež frakcije peska (poprečno okrog 20 %), katero sestavljajo sami skeleti
organizmov, nadalje nižja vsebnost gline v primerjavi s sedimentom notranjega dela
zaliva (okrog 25 %) ter relativno visok delež karbonata, ki doseže 30 do 45 %. Srednja
zrnavost sedimenta se giblje med 10 in 35 цт. Visok odstotek karbonata je vezan na
številen drobir školjčnih lupin in drugih organizmov. Glinasta frakcija se delno spira
z morskim tokom, ki teče ob robu zaliva ob morskem dnu.
V tabeli 1 so podane primerjevalne vrednosti značilnih parametrov zrnavosti
sedimenta Koprskega zaliva.
Raziskave so pokazale, da je sediment po sestavi zelo homogen tudi z globino,
tako po zrnavosti kot po mineralni sestavi. Oba parametra nihata v 5 centimetrskih
intervalih v mejah do 15 %.
Mineralogija: Mineraloško kaže Koprski zaliv na enotno »mineralno provinco«
oziroma na isto zaledje, od koder je prihajal detritični material. To so flišne plasti
Šavrinskega Primorja ter kredno-paleogenski apnenci zahodnega dela Čičarije.
Mineralna sestava je podana v tabeli 2. Najbolj pogost mineral v recentnem
sedimentu Koprskega zaliva je kremen. Zasledimo ga v vseh frakcijah, njegov delež
pa cenimo med 18 in 35 %. Je terigen in izvira iz flišnih plasti okolice. Flišnega izvora
so tudi glinenci, ki so zastopani z okrog 5 %.
Recentni sediment Koprskega zaliva	93
Tabela 1. Primerjalne vrednosti granulometričnih podatkov površinskih
vzorcev Koprskega zaliva
Table 1. Grain size for surficial samples of the Bay of Koper
Poleg kremena je najbolj pogost mineral kalcit. Nastopa kot »nizkomagnezijev
kalcit« (low Mg-calcite) z do 5mol% MgCOs. V osrednjem delu Koprskega zaliva se
njegov delež giblje okrog 25 %, proti odprtemu delu zaliva pa je višji in doseže 35 %
in več. Večji del je kalcit terigenega izvora (apnenec), del pa ga je tudi biogenega
izvora (foraminifere, lupine školjk in polžev). Dolomita je v primerjavi s kalcitom
bistveno manj in se po ocenah giblje med 3 in 8 %.
Delež skupnega karbonata je za vse preiskane vzorce podan v tabeli 3 in na sliki 6,
in sicer za frakcije pod 63 |лт.
Od mineralov glin so v površinskem sedimentu Koprskega zaliva prisotni illit,
klorit in mineral z zmesno strukturo tipa illit/montmorillonit z razporeditvijo sestav-
94_B. Ogorelec, M. Mišič, J. Faganeli, P. Stegnar, B. Vrišer & A. Vukovič
Tabela 2. Mineralna sestava površinskega sedimenta Koprskega zaliva (rentgenska
analiza vprašenih vzorcev, delež mineralov je podan v %)
Table 2. Mineral composition for surficial samples of the Bay of Koper (X-ray analyses,
mineral content in %, bulk samples)
Recentni sediment Koprskega zaliva	95
Tabela 3. Deleži karbonatov v površinskih vzorcih Koprskega zaliva
Table 3. Corbonate content for surficial samples of the Bay of Koper
nih komponent na meji med Reichvv^eite R=0/R=1 (Reynolds, 1980). Skupni delež
vseh omenjenih mineralov glin znaša v osrednjem delu zaliva okrog 30%. Glineno
frakcijo v vrtini MK-6 tvorita minerala z zmesno strukturo tipa illit/montmorillonit
+diskretni illit in klorit. Razmerje sestavnih komponent illit/montmorillonit v mine-
ralu z zmesno strukturo niha od 56/44, 58/42, 62/38, 63/37 do 68/32. To nam kaže na
96	B. Ogorelec, M. Mišič, J. Faganeli, P. Stegnar, B. Vrišer & A. Vukovič
SI. 6. Skupni karbonat v površinskem sedimentu Koprskega zaliva (v %)
Fig. 6. Distribution of calcium carbonate content in the surficial sediment of the Bay of Koper
(in %)
prehod od naključne razporeditve sestavnih komponent (R=0), prek mejne razporedi-
tve R=0/R=1 v allevarditno razporeditev (R=l) sestavnih komponent.
Vsi ti minerali so presedimentirani iz okolišnih flišnih laporjev. Te raziskave
kažejo, da moramo pojem »illitne province« Severnega Jadrana (Pigorini, 1967)
razširiti in dopolniti tudi z minerali z zmesno strukturo tipa illit/montmorillonit.
Pirit je prisoten v vseh preiskanih vzorcih notranjega in osrednjega dela zaliva,
njegov delež pa cenimo na 1-4%. Nastal je med diagenezo v redukcijskem okolju
sedimenta (slika 7), povzročenem zaradi razpada organske snovi pod površjem. Pirit
se javlja v do 200 цт velikih framboidih, večkrat pa so z njim inkrustirane tudi
foraminifere.
Avtigena minerala sta tudi sadra in bassanit [(CaS04)2.H20] kot prehodni mineral
med sadro in anhidritom. Bassanit zasledimo v sledovih v predelu med Izolo in
Koprom. Njegovi kristali merijo do 2 mm in so lepo razviti, večkrat se med seboj
preraščajo v miniaturne rozete. Izvor oz. vzroki, zakaj se v tem pasu izloča bassanit,
za zdaj še niso pojasnjeni. Glede na bližino opuščene opekarne ne moremo izključiti
tudi možnosti njegovega umetnega izvora.
Vrtini V-3 in MK-6
Sediment pod površino smo v notranjem delu Koprskega zaliva raziskali z vrtino
V-3, ki je locirana v koprski tovorni luki (Ogorelec et. al., 1984, Faganeli et al.,
1985) in je globoka 41 metrov, vrtina MK-6 pa je izvrtana 200 m pod Žusterno na
Recentni sediment Koprskega zaliva	97
SI. 7. Vertikalni profili Eh v poletnem (A) in zimskem (B) obdobju v notranjem delu Koprskega
zaliva
Fig. 7. Vertical distribution of Eh in summer (A) and in winter (B) period in the inner part of the
Bay of Koper
morski globini 7 metrov. Ta vrtina je prevrtala 41 metrov kvartarnega sedimenta in je
končala na 43. metru v flišni podlagi. Na si. 8 je prikazan shematiziran litološki in
mineraloški stolpec obeh vrtin.
Sediment vrtine V-3, ki je locirana bliže izlivu Rižane, lahko razdelimo v dva dela.
Spodnjih 15 metrov tvori rečni nanos Rižane; menjavajo se plasti peska, proda in
meljaste gline. Vrhnjih 25 metrov sedimenta je bilo odloženih v morju. Temno sivi
glinasti melj je zelo enoten po zrnavosti in mineralni sestavi, pogosto pa vsebuje
fcfaminifere in školjčne lupine. Po pelodnih analizah (Ogorelec et al., 1984) iz
globine 10 m sklepamo na hitro sedimentacijo, poprečno 5 mm letno.
Rečnega nanosa oz. vpliva Rižane v vrtini MK-6 neposredno ne opazujemo. Tu gre
v celotni vrtini za precej homogen sediment - sivi glinasti melj s srednjo zrnavostjo
4 do 10 цт, kakršnega opazujemo na površini osrednjega dela Koprskega zaliva. Le
v spodnjih 15 metrih je sediment nekoliko bolj debelozrnat in pripada melju.
V celotnem zaporedju se v večjem ali manjšem obsegu pojavljajo fosilni ostanki,
foraminifere (predvsem miliolide), školjke in drobni polži (si. 9). Delež karbonata se
giblje med 12 in 23 %, razen v intervalu pod 26. metrom, kjer ga je le 5 do 6 %. Nižji
delež karbonata v spodnjih 15 metrih tolmačimo s povečanim vplivom terigenega
nanosa s kopnega.
Suspendirani sediment
Količino totalnega suspendiranega sedimenta (TSS) smo določili s filtracijo vzor-
cev morske vode skozi predhodno žgane (3 ure pri 480 °C) steklene filtre Whatman
GF/C s poprečnimi porami 1 цт. Filtre s suspendiranimi delci smo spirali z destili-
7 - Geologija 30
98	B. Ogorelec, M. Mišič, J. Faganeli, P. Stegnar, B. Vrišer & A. Vukovič
SI. 8. Litologija, zrnavost in mineralna sestava sedimenta v notranjem delu Koprskega
zaliva; vrtini V-3 in MK-6
Fig. 8. Lithology, grain size and mineral composition of the sediment from the inner part of
the Bay of Koper; boreholes V-3 and MK-6
Recentni sediment Koprskega zaliva	99
100	B. Ogorelec, M. Mišič, J. Faganeli, P. Stegnar, B. Vrišer & A. Vukovič
SI. 9. Groba frakcija sedimenta (zrna > 63 цт) s številnimi školjkami
in polži. Vzorec št. 5
Fig. 9. Coarse fraction of the sediment (grains > 63 цт) with numerous
pelecypods and gastropods. Sample no. 5
rano vodo, da smo odstranili soli, sušili in določili vsebnost TSS gravimetrično.
Anorganski delež v TSS smo določili po sežigu pri temperaturi 500 °C gravimetrično.
Organski delež v suspendiranem sedimentu smo preračunavali iz razlike med vseb-
nostjo TSS in vsebnostjo anorganskega deleža v njem.
Slika 10 prikazuje variacije vsebnosti suspendiranega sedimenta in organskega
deleža v njem sredi Koprskega zaliva in poprečnega pretoka (1966-73) reke Rižane.
Vidna je povišana vsebnost totalnega suspendiranega sedimenta in organskega de-
leža v njem spomladi (april) vzporedno z večjim pretokom reke Rižane. Vsebnost TSS
sredi zaliva se giblje v razponu od 0,89 in 18,58 mgГ^ na površini in med 1,05 in
17,90 mg v sloju pri dnu. Povišane vsebnosti TSS v sloju pri dnu so v glavnem
posledica resuspenzije sedimenta zaradi gibanja vodnih mas (bibavica in inducirano
gibanje zaradi ladijskega prometa) in aktivnosti bentoške favne. Poprečna vsebnost
TSS sredi zaliva znaša 45,23 ± 20,58 g organskega deleža v TSS pa je v poprečju
približno 39%. Elementne analize organskega C in N v TSS Koprskega zaliva
(Faganeli, 1984) so pokazale, da C obsega 15% in N1,9% TSS s poprečnim
razmerjem C/N 9,0 ± 12,9. Močno variabilno C/N razmerje v TSS kaže na pomen
vnosa suspendiranega sedimenta z reko Rižano v zaliv, ki poteka neenakomerno
v odvisnosti od rečnega pretoka. Povišano vsebnost TSS proti izlivu reke Rižane
prikazuje slika 11, ki kaže znižanje Secchi globine (merjenje s Secchi diskom premera
30 cm) od sredine zaliva (poprečna Secchi globina 8 m) proti ustju Rižane (poprečna
Recentni sediment Koprskega zaliva
101
SI. 10. Sezonske variacije anorganskega in organskega deleža v totalnem suspen-
diranem sedimentu (TSM) ter pretoka reke Rižane (Q)
Fig. 10. Seasonal variation of total inorganic and organic suspended matter (TSM)
and Rižana river inflow (Q)
SI. 11. Sezonske variacije Secchi globine v ustju reke Rižane (R) in v sredini Koprskega zaliva
(K-15)
Fig. 11. Seasonal variation of Secchi depth values of the Rižana river mouth (R) and in the
central part of the Bay of Koper (K-15)
Secchi globina 3 m). Med Secchi globino in vsebnostjo TSS obstaja povezava, tipična
za določen morski bazen (Jones & Willis, 1956; Postma, 1961). Če uporabimo
ugotovitve iz kanadskega zaliva James (Kranck & Ruffman, 1982) lahko
ocenimo, da predstavlja Secchi globina 3m ob izlivu reke Rižane vsebnost TSS
približno 4mgr^, sredi Koprskega zaliva pa Secchi globina 8 m približno 1,5 mg 1"^.
Oboje se približno ujema z neposredno izmerjenimi koncentracijami totalnega su-
spendiranega sedimenta. Vnos TSS v zaliv z reko Rižano lahko ocenimo s poprečnim
102	B. Ogorelec, M. Mišič, J. Faganeli, P. Stegnar, B. Vrišer & A. Vukovič
pretokom (ém^s"^) in poprečno vsebnostjo TSS v rečni vodi (22mgr\ meritve
1976-86) in znaša približno 28.10^t letno. Grobe delce voda odlaga v reko in ob
njenem ustju, drobnejši pa prehajajo dalje v zaliv, pač glede na gibanje vodnih mas.
Hitro sedimentacijo suspendirane snovi v bližini ustja Rižane so dokazali Ogorelec
in sodelavci (1984) s pelodnimi analizami. Ta sedimentacija znaša približno 5 mm
letno. Upoštevajoč počasnejšo sedimentacijo sredi zaliva, ocenjeno na približno
milimeter letno, gostoto suhega sedimenta (2,7 gcm~^) in poroznost (80 %) ugotovimo,
da znaša totalna sedimentacija sredi zaliva približno 0,6kgm~^ letno.
Geokemija organske snovi v sedimentu
Vsebnost organskega ogljika v liofiliziranih vzorcih sedimenta (frakcija < 63 цт)
smo določili z mokro oksidacijo organske snovi z bikromatom (Gaudette et al.,
1974). Vsebnost totalnega dušika v vzorcih smo določali s sežigom v Colemanovem
N analizatorju (Keeney & Bremner, 1967). Neizmenljivi amonijev ion smo
določali z destilacijo z vodno paro po predhodnem razklopu vzorcev s KOBr in HF ter
HCl (Silva & Bremner, 1966), izmenljivi amonijev, nitratni in nitritni ion pa po
predhodni ekstrakciji z raztopino HCl (Bremner & Keeney, 1965). Vsebnost
organskega dušika smo preračunavali iz razlike med vsebnostjo totalnega dušika ter
vsoto neizmenljivega amonijevega iona ter izmenljivega amonijevega, nitritnega in
nitratnega iona. Za določitev totalnega fosforja smo uporabljali metodo sežiga vzorca
in ekstrakcijo nastalega fosfata s HCl (Aspila et al., 1976). Vsebnost organskega
fosforja smo določili iz razlike med vsebnostjo totalnega in organskega fosforja, ki
smo ga določili z ekstrakcijo s HCl (Aspila et al., 1976).
Vsebnost Corg. v vrhnjem sloju (O do 5 cm) sedimenta Koprskega zaliva se giblje
med 0,44 in 2,72 % s srednjo vrednostjo 1,38 ± 0,50 %. Površinska porazdelitev kaže
najvišje vsebnosti (> 1,5 %) Corg. v osrednjem delu zaliva, nižje pa v smeri proti vhodu
v Koprski zaliv (si. 12). Primerjava s Piranskim zalivom (Ranke, 1976) pokaže, da so
vsebnosti Corg. sredi Koprskega zaliva višje (>1,5%) kot v Piranskem zalivu
(0,8-1,0 %). Vertikalna porazdelitev Corg. v Koprskem zalivu, študirana v jedru vzorca
9, kaže približno enake vsebnosti vzdolž sedimentnega stolpca do globine 35 cm
(si. 13), kar pripisujemo homogenizaciji vrhnjega sloja sedimenta z bioturbacijo in
gibanjem vodne mase. Vsebnost Ntot. se v vrhnjem sloju sedimenta giblje med 0,05 in
0,46 % s srednjo vrednostjo 0,18 ± 0,13 %. Površinska porazdelitev kaže višje vsebno-
sti (> 0,15 %) v notranjosti zaliva, nižje (0,12 do 0,15 %) pa proti vhodu v zaliv (si. 12).
Če upoštevamo vsebnost celotnega anorganskega N (vsota neizmenljivega amonije-
vega iona in izmenljivega amonijevega, nitritnega in nitratnega iona) v jedru vzorca
9 (0,04 %) kot tipično vsebnost Nanorg. v zalivu, lahko ocenimo poprečno vsebnost Norg.
na 0,14 %. Vsebnost celotnega P v sedimentu Koprskega zaliva je med 272 in 608 ppm
(x = 424 ± 71ppm), vsebnost organskega P pa se giblje med 13 in 175 ppm
(x = 84 ± 41 ppm), kar predstavlja v poprečju 20 % Ptot.- Površinska porazdelitev Porg.
v vrhnjem sloju sedimenta kaže najvišje vsebnosti v notranjosti zaliva ter ob Debelem
rtiču (si. 12). Vertikalna porazdelitev Norg. in Porg. V jedru vzorca 9 kaže znižanje
vsebnosti z globino (za približno 80 % v globini 35 cm) zaradi hitrejše razgradnje Norg.
in Porg. glede na Corg. kljub homogenizaciji sedimenta zaradi bioturbacije in gibanja
vodne mase. Vzporedno s tem naršča z globino tudi razmerje C/N in C/P, vzporedno
z nastopom redukcijskih razmer v sedimentu (si. 12).
Razgradnja organske snovi v sedimentu poteka počasneje v zimskem obdobju, kar
je razvidno iz višjega Eh v sedimentu (si. 7).
Recentni sediment Koprskega zaliva	103
SI. 12. Porazdelitev organskega C, totalnega N in P ter organskega P v površinskem sedimentu
Koprskega zaliva (frakcija < 63|xm)
Fig. 12. Distribution of organic C, total N and P and organic P in the surficial sediments of the
Bay of Koper (fraction < 63 цт)
SI. 13. Vertikalni profil C, N in P v organski snovi v jedru vzorca 9 iz sredine Koprskega zaliva
Fig. 13. Vertical distribution of organic C, N and P in the core of the sampling point 9 in the
central part of the Bay of Koper
104	B. Ogorelec, M. Mišič, J. Faganeli, P. Stegnar, B. Vrišer & A. Vukovič
Hitrost sedimentacije Corg., Ntot., Ptot. in Porg. sredi zaliva smo določili iz ocenjene
hitrosti sedimentacije (milimeter letno), iz gostote suhega sedimenta (2,7 g cm
poroznosti (80 %) in iz vsebnosti Corg.» Ntot.I Ptot. In Porg.' Tako znaša ocenjena celotna
sedimentacija Corg. Sgm-^, N^t. 1,2gm-^, Pt^t. 0,25gm-^ in Porg. 0,05gm ^ letno. Pri
izračunih smo predpostavili enakomerno hitrost sedimentacije.
Razpršeni rezultati razmerij Corg/Porg., prikazani v grafih, kažejo, da ima organ-
ska snov v sedimentu različna elementna razmerja in s tem različen izvor (si. 14).
Poprečno utežno razmerje C/N organske snovi v površinskem sedimentu je 12,0 ± 9,7,
poprečno razmerje Corg./Porg. pa 221 ± 215. Izhajajoč iz podatkov Kukala (1971) in
Parsonsa (1975), ki navajata, da ima tipična morska organska snov C/N raz-
merje < 10, terigena pa> 10, bi sklepali, da ima organska snov v površinskem sedi-
mentu Koprskega zaliva pretežno terigeni izvor. Upoštevati pa moramo tudi bento-
ške makrofite z visokim C/N razmerjem (tabela 4) kot pomemben vir organske snovi
v sedimentu. Detajlna analiza C/N in C/P razmerij v različnih frakcijah organske
snovi v Koprskem zalivu v povezavi z analizo б ^^C organske snovi (tabela 4) pa kaže,
da ima organska snov, vsaj sredi zaliva, izključno morski izvor (Faganeli et. al.,
1986). Izotopske meritve ôi^C kažejo, da ta organska snov ni neposredno odvisna od
alohtonih izvorov (terigeni, komunalne odplake), približno 50 % izvira iz suspendi-
rane organske snovi, 50 % pa iz bentoških makrofitov. Pomen bentoške flore in favne
kot vira organske snovi za morski sediment nakazuje tudi uporaba empiričnih enačb,
ki povezujeta vsebnost Corg. v morskem sedimentu s hitrostjo sedimentacije (I) in
s primarno produkcijo Corg. v vodnem stolpcu (II) (Müller & Suess, 1979):
SI. 14. Odnos med Corg. in N^1. ter Corg in Porg. v površinskem sedimentu Koprskega zaliva
Fig. 14. Relationship between Corg. and Ntot. and Corg. and Porg. in the surficial sediment of the
Bay of Koper
Recentni sediment Koprskega zaliva	105
Tabela 4. Poprečna razmerja C/N in C/P (utežna) ter Ô'^C vsebnosti v različnih
frakcijah organske snovi v Koprskem zalivu
Table 4. Mean C/N and C/P ratios (by weight) and Ô'^C values of various fractions
of organic matter in the Bay of Koper
Tabela 5. Primerjava med vsebnostmi Corg., Ntot. in Ptot- v površinskih vzorcih
Koprskega zaliva in v morskem delu vrtine V-3 v koprski luki (globinski
interval 1,3-20 m) .
Table 5. Comparison between Corg., Ntot. and Ptot. contents in surficial sediment
of the Bay of Koper and those from the borehole V-3 samples (1.3-20 m depth
interval)
Uporaba enačbe I da vsebnost Corg. v sedimentu Koprskega zaliva 0,47 %, z upo-
rabo enačbe II pa dobimo 0,28 %, kar je precej nižje od izmerjenih vsebnosti (1,3 %) in
nakazuje pomen bentoške produkcije za porazdelitev vsebnosti Corg. v zalivu. Obe
enačbi torej ne upoštevata dovolj dejavnikov, ki vplivajo na porazdelitev Corg.
106	B. Ogorelec, M. Mišič, J. Faganeli, P. Stegnar, B. Vrišer & A. Vukovič
v sedimentu obalnega morja. Zanimiva je tudi ocena vpliva človekovih dejavnosti
(evtrofizacija, polucija) na porazdelitev organske snovi v površinskem sedimentu.
Primerjava med poprečnimi vsebnostmi Corg., Ntot. in Ptot. v površinskem sedimentu in
v morskem delu vrtine V-3 (Ogorelec et al., 1984) pokaže, da so razlike zanemar-
ljive (tabela 5). Iz navedenega sklepamo, da se razmere v celotnem sedimentu
v preteklosti niso bistveno spremenile.
Geokemija pornih vod
Porne vode smo ekstrahirali s centrifugiranjem vzorcev sedimenta pri 15.000 obr.
min-i približno 15 min. Tako smo ekstrahirali približno 50% celotne količine porne
vode v sedimentu. Za analizo vsebnosti N in P spojin. Si, C02tot., SO^'in СГ smo
uporabljali standardne oceanografske metode (Strickland & Parsons, 1972;
Grasshoff, 1976), pH pa smo merili direktno s stekleno elektrodo (Ingold) takoj po
odvzemu vzorcev. Rezultate izotopskih analiz б^^О in ÓD pornih vod povz^emamo po
članku Faganelija in sodelavcev (1983).
Slika 15 prikazuje vertikalne profile vsebnosti N0¡ + N0¡, NH4, PO4, raztoplje-
nega Norg. (DON), Si, SO4, CO2 tot., pH, Eh, СГ, òi^O in б D v pornih vodah
v sedimentu do globine 40 cm sredi Koprskega zaliva. Prikazane so tudi vsebnosti
v sloju morske vode nad površino sedimenta (10 cm). Vertikalna porazdelitev kaže
približno enake koncentracije vseh analiziranih spojin vzdolž 40 cm sedimentnega
stolpca, kar je najbrž posledica bioturbacije sedimenta. Bentoška favna premeša in
homogenizira vrhnjo plast sedimenta in povzroča, da redukcijske reakcije (redukcija
nitrata, sulfata) potekajo v manjšem obsegu, oziroma da poteka ponovna oksidacija
produktov redukcije (Aller, 1982). Izstopa naraščajoča vsebnost raztopljenega
organskega dušika z globino sedimenta zaradi razgradnje organskega dušika v sedi-
mentu. Vsebnosti PO4 v vseh vzorcih pornih vod so razmeroma nizke, kar povzroča^
da so razmerja NH4 /PO4 visoka (največ v razponu 20 do 100) in kaže na to, da se PO4
iz pornih vod veže ali obarja z različnimi minerali med diagenetskimi procesi. Med
temi lahko upoštevamo obarjanje apatita (Burnett, 1977), obarjanje amorfnega Ca
fosfata (Nathan & Lucas, 1976), izmenjavo med СаСОз in apatitom (Manheim
et al., 1975), adsorpcijo fosfata na СаСОз v prisotnosti Mg2+ ionov (Ki t an o et al.,
1978) in adsorpcijo fosfata na organsko snov, ki prekriva СаСОз (Suess, 1973).
V oksigenirani površinski plasti se lahko fosfat veže na Fe (II) oksihidrokside
(Jorgensen, 1982). Vsebnost Si v pornih vodah je v ravnotežju z minerali glin in
s Si, ki se sprošča z raztapljanjem biogenih silikatov (Willey, 1978). Kaže, da je
vsebnost Si v pornih vodah v glavnem odvisna od vnosa biogenih silikatov v sedi-
ment, posebno diatomej in silikoflagelatov, vsebnost NH4 pa od sestave organske
snovi v sedimentu med razgradnjo in od reakcije NH4 iona z minerali glin (Hart-
mann et al., 1973). .
Zanimivo je povišanje б D vrednosti z globino pri približno konstantni vsebnosti
СГ in б vrednosti zaradi reakcij med minerali glin in porno vodo (Savin & Yeh,
1981). Približno enake vrednosti СГ, б D in б^^О v vodi nad površino sedimenta in
v pornih vodah do globine približno 20 do 25 cm kažejo na intenzivno izmenjavo med
slojem vode nad sedimentom in porno vodo v vrhnjem sloju sedimenta (Faganeli et
al., 1983).	^ ^
Difuzijske tokove NH4, PO4 in Si iz porne vode v vodni stolpec na meji sedi-
ment-voda smo določili z uporabo 1. Fickovega zakona:
Recentni sediment Koprskega zaliva	107
108	B. Ogorelec, M. Mišič, J. Faganeli, P. Stegnar, B. Vrišer & A. Vukovič
kjer je Dm difuzijski koeficient, korigiran za poroznost sedimenta (0 = 0,8), 3c/3z pa
koncentracijski gradient iona v zgornji 2 ali 5 cm plasti morskega sedimenta. Upo-
rabljali smo naslednje difuzijske koeficiente: NH4 10.10 ® cm^ s-\ PO4 4.10 ® cm^ s-\ Si
5.10"® cm2 s-i (MC Caf frey et al., 1980). Tako določeni difuzijski tokovi znašajo za
PO4 0,01 mmol m-2 d-\ NH4 1,2 mmol m-2 d'^ in za Si 0,7 mmol m-^ d \ poprečno čez
zimsko in poletno obdobje.
Težke kovine v sedimentu
Geokemično smo preiskali 18 vzorcev površinskega sedimenta Koprskega zaliva,
in sicer 10 vzorcev v petcentimetrskih intervalih do globine 15 cm ter 8 vzorcev
v notranjem delu zaliva in v bližini luke (si. 16) na celotni spekter 15 mikroelementov
(tabela 6). Namen teh analiz je bil, da ugotovimo stanje onesnaženja morskega
sedimenta s težkimi kovinami.
Vzorce smo analizirali z aktivacijsko analizo v jedrskem reaktorju Triga Mark II.
Vzorec smo obsevali pri fluksu nevtronov 2.10^2 n cm-^ s-^ od 18 do 20 ur, nakar smo jih
pred merjenjem njihove aktivnosti radiokemijsko ločili. Za analizo posameznega
vzorca smo oddvojili 200 do 500 цт homogenizirane frakcije pod 63 цт, ki smo jo
zatalili v plastične ampule in obsevali istočasno z raztopinami standardov.
Analize smo napravili na osnovi že razvitih separacijskih postopkov za sedimente.
Živo srebro smo določili na osnovi prehlapitve (Kosta & Byrne, 1969; Byrne
& Košta, 1974), elemente baker, kadmij, kobalt in cink pa smo ločili z mešanico
dušikove (V) in klorove (VII) kisline ter raztopine vodikovega fluorida (Ravnik et
al., 1974, 1976; Dermelj et al., 1976, 1977). Arzen in antimon smo izlužili iz
dušikove (V) in žveplove (VI) kisline ter ju osamili kot jodida z ekstrakcijo v toluen
(Byrne, 1972; Byrne & Košta, 1974; Dermelj et al., 1976).
Spektre gama izoliranih radionuklidov smo merili z NaJ scintilacijskim detektor-
jem in določili koncentracije s primerjavo izmerjenih aktivnosti z aktivnostmi stan-
dardov.
Mangan in železo smo določili spektrofotometrično z a, a' dipiridilom, oz. kalije-
vim jodatom po razkroju z dušikovo (V) in žveplovo (VI) kislino ter z raztopino
vodikovega fluorida. Svinec je določen po mokrem razkroju sedimenta s kislinami in
vodikovim peroksidom z atomsko absorpcijsko spektroskopijo.
Koncentracije mikroelementov v analiziranih vzorcih z globino zelo malo nihajo;
večidel so v mejah pod 10 % in pogosto opazujemo, da vsebuje vrhnjih 5 cm sedimenta
celo nekoliko nižje koncentracije kovin kot sediment neposredno pod površino. To
razlagamo s povišano organsko snovjo na površini in s homogenizacijo sedimenta
zaradi bioturbacijskih procesov.
Kot velja za globino, opažamo zelo majhne razlike v koncentraciji posameznih
kovin tudi znotraj posameznih delov Koprskega zaliva. To velja posebno za baker
(srednja vrednost ok. 30 ppm), kadmij (ok. 0,15 ppm), kobalt (6 do 8 ppm), arzen (ok.
15 ppm) ter za antimon (ok. 0,25 ppm), medtem ko opazujemo malenkostne razlike pri
cinku in živem srebru. Cink je kot indikator vpliva komunalnih odplak nekoliko bolj
koncentriran v notranjem delu zaliva (80 do 115 ppm), v odprtem delu zaliva pa so
njegove vrednosti za tretjino nižje. Obratno pa opazujemo rahlo povišanje Hg v smeri
proti odprtemu delu zaliva (okrog 0,40 ppm) v primerjavi z notranjostjo (0,06 do
Recentni sediment Koprskega zaliva	109
SI. 16. Lokacija odvzetih vzorcev površinskega sedimenta Koprskega zaliva
za geokemične analize težkih kovin
Fig. 16. Location of samples for heavy metal analyses in the surficial
sediment of the Bay of Koper
0,36 ppm). Višje koncentracije Hg v odprtem delu zaliva povezujemo z bližino izliva
reke Soče, ki je prek Idrijce glavni prinašalec živega srebra v morje. Vsebnost Hg pri
Gradežu doseže okrog 1,6 ppm, kar je štirikrat več kot pri Kopru, medtem ko ga
sediment pri samem izlivu Soče vsebuje celo 35,1 ppm (Kosta et al., 1978a, b). Nizka
vsebnost železa v vzorcu K5 ob ustju Rižane, v primerjavi z vzorci iz ostalega zaliva,
kaže na dotok oksigenirane rečne vode v zaliv in na bolj oksidacijsko okolje sedimen-
tacije. V večjem delu Koprskega zaliva prevladujejo že nekaj cm pod površino
sedimenta redukcijske razmere (si. 7), pri katerih se izloča pirit (РеЗг) kot avtigen
mineral, z njim pa se večajo tudi koncentracije železa v sedimentu.
V splošnem so vsebnosti težkih kovin v Koprskem zalivu enakega reda velikosti,
kot so ugotovljene v neonesnaženih delih morskega sedimenta. Posebno lepo so
analizirane vsebnosti mikroelementov primerljive s sedimentom iz vrtine V-6 v Sečo-
veljskih solinah (Ogorelec et al., 1981), kar lahko velja za geokemično ozadje
morskega sedimenta Tržaškega zaliva. Opazne so le malenkostne razlike vsebnosti
živega srebra (tabela 6). Slične koncentracije mikroelementov, kot so izmerjene
v Koprskem zalivu, navajajo tudi Donazzolo in sodelavci (1979) za Beneški zaliv
(Hg 0,1 do 3ppm, Pb 10 do 65 ppm, Cd 0,1 do 4 ppm, Cu 2,5 do 45 ppm, Zn 20 do
410ppm ter Co 1 do 15ppm) ter Paul in Meischner (1976) za nekatere elemente
v sedimentu pri Rovinju in vzhodno od izliva reke Pad (Cu 20 do 25 ppm ter Zn 37 do
62ppm). Donazzolo in sodelavci postavljajo meje med čistim sedimentom in med
tistim, ki ga je zajela polucija, pri naslednjih koncentracijah: Zn 90 ppm, Hg < 1 ppm,
Cd < 3ppm, Pb < 40 ppm ter Cu 25 ppm.
Izmerjeni rezultati težkih kovin v Koprskem zalivu kažejo, da sediment z njimi
zazdaj še ni kontaminiran, kljub vidnim antropogenim vplivom industrijske in
110_B. Ogorelec, M. Mišič, J. Faganeli, P. Stegnar, B. Vrišer & A. Vukovič
Recentni sediment Koprskega zaliva	111
112_B. Ogorelec, M. Mišič, J. Faganeli, P. Stegnar, B. Vrišer & A. Vukovič
komunalne odplake. Kot kažejo novejše raziskave, ki sta jih opravila Kat z in
Kaplan (1981) v obrežnem sedimentu južne Kalifornije, se sam sediment s težkimi
kovinami le malo kontaminira, čeprav pritekajo vanj komunalne in industrijske
odplake. Mikroelementi se vežejo predvsem na drobne lebdeče delce ter na plankton-
ske organizme, ki jih lahko potem že šibki tokovi in vplivi bibavice nosijo iz zaliva,
oziroma se težke kovine razprše dokaj enakomerno po celotnem zalivu. Drugače pa je
v bolj zaprtih in slabo pretočnih zalivih z veliko količino industrijskih in komunalnih
odplak. Tak je npr. Kaštelanski zaliv (Stegnar et al., 1980), kjer koncentracije Hg,
Zn, Cu in Pb za 1 do 2 reda velikosti ali celo za več presegajo dobljene vrednosti
v Koprskem zalivu.
Kot sledi iz analiz mikroelementov, je za sediment Koprskega zaliva najbrž
nevarnejše onesnaženje z organskimi snovmi (nafta, pesticidi, fenoli, organska topila
in druge) in s komunalnimi odplakami, kot pa s težkimi kovinami.
Sediment in bentos
Bentoška združba, kot jo opazujemo v Koprskem zalivu, je relativno pestra in je
značilna za priobalni pas severnega Mediterana. Nanjo vplivajo razni ekološki
dejavniki, kot so hidrografske razmere, meje pH in Eh, kemija pornih vod, vrsta
sedimenta in njegova zrnavost, količina hranilnih snovi, suspendirana snov in morfo-
logija morskega dna.
S potapljanjem smo podrobno opazovali bentoško združbo v profilu med Koprom
in Izolo do globine 6m (si. 17) in pri Debelem rtiču do globine 4m (si. 18).
Globinski profil ob obalni cesti. Ta profil, ki smo ga izbrali na sredini med
Koprom in Izolo, je približno 40 m dolg in sega do globine 6 m. Obalo tu tvori umetno
obzidan nasip, po katerem teče cesta, na vodni črti pa ga varuje umeten valobran iz
velikih apnenčevih blokov. Pri 5 m globine se nagib prevesi in flišno kamenje se
umakne položnemu sedimentnemu dnu, poraslem z morsko travo.
V bibavičnem, tj. mediolitoralnem pasu na skalah srečamo polže Patella rustica in
različne vrste iz rodov Monodonta in Gibbula. V gručah nastopajo školjke Mytilus
galloprovincialis in Crassostrea gigas ter prirasli raki vitičnjaki Chthamalus stella-
tus. Površino skal porašča asociacija Fucetum virsoidis, kjer prevladujejo Fucus
virsoides, Ulva rigida in Pterocladia pinnata.
Globlji, tj. zgornji infralitoralni pas naseljuje asociacija alg, ki se imenuje po
vodilni vrsti Dictyopteris membranacea. Razen slednje tu najdemo še morsko solato
Ulva rigida in druge alge kot Halopithys incurvus, Dicyota dichotoma, Alsidium
corallinum in Chondria tenuissima. Na posameznih mestih izstopajo tudi redkejše
alge iz rodu cistozir kot Cystoseira barbata, C. fimbriata in C. corniculata, tu in tam
pa tudi otočki vrste Padina pavonia. Med sestoji alg najdemo tu spužve Suberites
domuncula, Ircinia fasciculata, školjke Chlamys varius in Ostrea edulis, polže
- predvsem vrsto Hinia reticulata, v manjši meri tudi Gourmya vulgata in Truncula-
riopsis trunculus adriaticus, morsko zvezdo Astropecten spinulosus med kamni pa
tudi kačjerepe Amphipholis squamata.
Muljevito mehko dno pod 5 m globine preraščajo morske trave Cymodocea no-
dosa, le deloma tudi Posidonia oceanica. Značilne živali tega pasu so leščur Pinna
nobilis, a tudi manjše školjke, kot Loripes lacteus in Cardium edule, raki, ki se
zakopavajo v mulj (Upogebia litoralis, Calianassa stebbingi), morske kumare (Holot-
huria forskali), zvezde (Asterina gibbosa) in ježki (Psammechinus microtubercula-
tus).
Recentni sediment Koprskega zaliva	113
8 - Geologija 30
114	B. Ogorelec, M. Mišič, J. Faganeli, P. Stegnar, B. Vrišer & A. Vukovič
Recentni sediment Koprskega zaliva	115
Globinski profil Debeli rtič. Profil je dokaj položen, saj šele približno 60 m od
obale seže 3m globoko. V celoti je dolg 70 m z največjo globino 3,5 m. Flišni prod se
s kopnega nadaljuje v morje, kjer ga mestoma prekinjajo skalne čeri (flišne plasti), ki
potekajo vzporedno z obalo in med njimi ležeči platoji mulja, porasli z morskimi
travami. Pri 3m globine preide to spremenljivo dno v položen travnik morskih
cvetnic.
Trdo dno profila pod cono plimovanja porašča nadvse pestra združba t.im. fitala,
ki ji dajejo pečat alge cistozire - v plitvejšem delu asociacija Cystoseiretum crinitae,
v večji globini pa vrsta Cystoseira barbata. Razen alg cistozir je v fitalu dokaj
množična še Dictyopteris membranacea. Značilnost flore tega pasu je popolna
odsotnost morske solate Ulva rigida. Favna mediolitoralnega, prodniškega pasu,
izpostavljenega valovom, je skromna. Predstavljajo jo predvsem številni polži rodov
Gibbula, Monodonta in Calliostoma. Globlje, v infralitoralnem fitalu so pogostne
predvsem spužve (Spongia officinalis, Verongia aerophoba), solitami in kolonijski
plaščarji (Ascidiella aspersa, Bothryllus schlössen), grmičasti mahovnjaki (Bugula
neritina) ter hidroidi in vetrnice (Anemonia sulcata). Med kamenjem, na obrobju
peščenih con živi prirasli predstavnik mnogoščetincev - veliki črv cevkar Sabella
pavonina.
Travnik morskih cvetnic sestavlja predvsem Cymodocea nodosa, v manjši meri
tudi Zosterella noltii. Razen odprtin številnih črvov skupine Polychaeta in rakov
(rodovi Upogebia, Calianassa) opazimo na površini mulja še morske kumare (Cucu-
maria planci), kačjerepe (Amphiura chiajei) in osamljene gruče kamenih koral
Cladocora cespitosa.
Opisana profila sta si dokaj podobna. Razlike so predvsem v izpostavljenosti do
prevladujočega vetra - burje in zaradi prisotnosti hranilnih soli iz kanalizacijskih
iztokov ter izliva odpadnih voda industrije v Izoli. Zaradi omenjenih vplivov, predv-
sem hranilnih soli, prevladujejo na koprsko-izolski obali nitrofilne alge (Ulva rigida,
Dictyopteris membranacea, Halopithys incurvus), medtem ko na Debelem rtiču
prevladujejo vrste rodu Cystoseira.
Osrednji del Koprskega zaliva predstavlja bentoška združba t.im. glinasto-mulja-
stega dna. V skoraj popolni odsotnosti alg (z izjemo prenesenih s tokovi) prevladujejo
moluski (značilen predstavnik je polž Aporrhais pespelecani), brizgači (Holothuria
tubulosa) in črvi mnogoščetinci, predvsem Maldane glebifex. Združba tega tipa dna
se bistveno razlikuje od opisanih con priobalnih travnikov (slednji leže le vzdolž
obale, do približno 6m globine) in je značilna za osrednje dele Koprskega, Strunjan-
skega in Piranskega zaliva, nasploh pa tudi za celotni jugovzhodni del Tržaškega
zaliva. Šele nekako na črti Gradež-Izola prehaja ta združba pod globino 22 metrov
v združbo t.im. školjčno-detritičnega dna. Zanj je značilen droben pesek s številnim
školjčnim detritusom. V favni prevladujejo kačjerepi, spužve in ascidije (združba
Ophiothrix-Reniera -Microcosm us).
Povzetek
Raziskave zajemajo sestavo, razporeditev in genezo morskega sedimenta Kopr-
skega zaliva, njegove geokemične značilnosti in oris bentoške združbe. Namen
raziskav je bil tudi ta, da smo dobili podatke, potrebne za študij ekologije in polucije
zaliva, kar omogoča primerjavo z drugimi deli Tržaškega zaliva, posebno s Piranskim
zalivom.
116	B. Ogorelec, M. Mišič, J. Faganeli, P. Stegnar, B. Vrišer & A. Vukovič
Koprski zaliv predstavlja v trikotniku Izola-Koper-Debeli rtič potopljeno široko
dolino Rižane. Morfološko je to precej ravna, 15 do 20m globoka podmorska ravnina
s precej strmo flišno obalo. Stalnih morskih tokov znotraj zaliva ni; premikanje
vodnih mas je pogojeno z vetrovi in s plimovanjem. Slanost morske vode je normalna
in znaša okrog 36 %o. Vpliv sladke vode, ki jo v zaliv dovajata Rižana in Badaševica, je
neznaten in je opazen le ob ustju reke Rižane.
Po zrnavosti in litologiji lahko površinski sediment Koprskega zaliva razdelimo
v tri cone:
-	obrežni sediment (cona A) sega do globine okrog 5 metrov. Sestavlja ga peščeni
melj z do 40 % peščene frakcije in manj kot 15 % gline. Srednja zrnavost sedimenta je
okrog 50 цт;
-	sediment notranjega dela zaliva (cona B), ki obsega večji del zaliva. Po zrnavo-
sti je to glinasti melj z 20 do 40% gline in manj kot 3% peščene frakcije. Srednja
zrnavost se giblje med 3 in бцт;
-	sediment odprtega dela zaliva (cona C) je peščeni melj s srednjo zrnavostjo
okrog 30 цт, do 40% peščene frakcije in z manj kot 25% gline. Grobo frakcijo
sestavljajo le foraminifere in drobci moluskov. Frakcijo gline spira talni tok, ki teče
ob robu zaliva v smeri od Pirana proti Trstu.
Mineralna sestava sedimenta je precej enotna. Večina zrn je detritičnega izvora in
je v zaliv prispela z erozijo flišne obale in pa z rečnim nanosom Rižane. Med minerali
prevladuje kremen nad mineralni glin (illit in klorit v približnem razmerju 2:1),
karbonatnimi minerali (kalcit, dolomit, aragonit) in glinenci. Delež karbonata se
giblje med 20% v notranjem delu zaliva in narašča proti odprtemu delu zaliva, kjer
doseže okrog 40% (večji delež organskih ostankov). Avtigena minerala sta aragonit
in pirit; slednji je indikator redukcijskih razmer znotraj sedimenta.
Razen površinskega sedimenta smo v Koprskem zalivu preiskali tudi jedro dveh
vrtin. Vrtina V-3 je locirana v koprski luki in je zadela na flišno podlago v globini 40
metrov. Spodnjih 15 m sestavlja rečni nanos Rižane, kjer se menjavata pesek in prod,
vrhnjih 25m sedimenta pa ima morski značaj (Ogorelec et al., 1984). V sivem
glinastem melju so številne lupine foraminifer in školjk. Vrtina MK-6, locirana med
Žusterno in koprskim mestnim pristaniščem, je prevrtala kvartarni sediment v glo-
bini 41 metrov. Tu je sediment vseskozi enakomernozrnat glinasti melj, po favni pa
sklepamo na menjavanje morske in brakične sedimentacije. Neposredni vpliv reke
Rižane do vrtine MK-6 ne seže več.
Vnos celotnega suspendiranega sedimenta z reko Rižano znaša približno 28-103t
letno. Grobi delci se odlagajo v ustju in ob njem, drobnejši pa se porazdelijo po zalivu
v odvisnosti od gibanja vodnih mas. Upoštevajoč ocenjeno poprečno hitrost sedimen-
tacije sredi zaliva (ok. milimeter letno), znaša sedimentacija sredi zaliva približno
0,6kg m-2 suspendiranega sedimenta letno, od tega skoraj 40% organske snovi.
Vsebnosti Corg., Ntot. in Ptot- v raziskanem površinskem sedimentu so približno
enake kot v vrtini V-3 in imajo v poprečju 1,4% Corg., 0,2% Ntot. in 400 ppm Ptot..
Izmerjene vsebnosti kažejo, da se razmere v sedimentu glede na preteklost niso
bistveno spremenile. Analize razmerij C/N in C/P v različnih frakcijah organske
snovi v Koprskem zalivu so v povezavi z analizami ôi^C organske snovi pokazale, da
ima organska snov, vsaj sredi zaliva, skoraj izključno morski izvor. Približno polo-
vica organske snovi izvira iz bentoške flore in favne, druga polovica pa iz
suspendirane organske snovi.
Analize pornih vod so pokazale nizke koncentracije fosfata. Ta se verjetno veže
v razne minerale (npr. apatit), ki nastajajo med diagenezo. Vertikalna porazdelitev
The recent sediment of the Bay of Koper	117
koncentracij analiziranih spojin kaže približno enake koncentracije vzdolž 40cm
sedimentnega stolpca zaradi bioturbacije sedimenta.
Geokemične analize 18 vzorcev površinskega sedimenta kažejo, da so koncentra-
cije mikroelementov težkih kovin As, Cd, Co, Cr, Cu, Hg, Ni, Pb, Sb in Zn kot tudi
makroelementov Fe, Mn in P v celotnem zalivu zelo izenačene. Izmerjene vrednosti
naštetih elementov so v mejah geokemičnega praga za Tržaški zaliv, kot ga opazu-
jemo npr. v vrtini V-6 pri Sečovljah (Ogorelec et al., 1981) in zazdaj še ne kažejo na
polucijo sedimenta s težkimi kovinami. Rahlo povišane koncentracije glede na
geokemično ozadje opazujemo le pri živem srebru.
Osrednji del Koprskega zaliva predstavlja bentoška združba glinasto-meljastega
dna. V skoraj popolni odsotnosti alg prevladujejo moluski, brizgači in črvi mnogošče-
tinci. Zaradi povišanih koncentracij hranilnih soli iz komunalnih in industrijskih
odplak prevladujejo ob koprsko-izolski obali nitrofilne alge (Ulva rigida, Dictyopte-
ris membranacea), medtem ko so pri Debelem rtiču pretežno vrste iz rodu Cystoseira.
Če strnemo rezultate raziskav morskega sedimenta Koprskega zaliva, ugotovimo
veliko podobnost s sosednjim Piranskim zalivom (Ranke, 1976), ki ima kot delno
zaprt bazen podobne morfološke in hidrografske značilnosti.
The recent sediment of the Bay of Koper
(Northern Adriatic)
Summary
The present paper describes the composition and genesis of marine sediment of
the Bay of Koper (Northern Adriatic). The data obtained extend our knowledge of
ecology and allow an evaluation of the pollution of the Bay in comparison with the
other parts of the Gulf of Trieste, especially with the Bay of Piran.
The Bay of Koper is a wide submerged valley of the river Rižana. Morphologically,
the Bay is a flat submarine plain about 15-20 m deep with steep flysch shoreline (Fig.
1). The sea water circulation in the Bay is mainly controlled by tides and winds, and
constant currents are practically absent. The salinity averages about 36%o (Figs.
2 and 3) and the influence of the fresh water inflow is rather insignificant, except in
the vicinity of the Rižana river mouth.
According to grain-size distribution and lithology the surficial sediment of the
Bay of Koper can be divided into three zones (Figs. 4 and 5, Tab. 1):
-	Near-shore sediment (zone A) down to a depth of about 5 m. It consists of sandy
silt with up to 40% of the sand and less than 15% of clay. The mean grain-size is
about 50 цт;
-	Sediment of the inner part of the Bay (zone B) consists of silty clay with
20-40% of the clay and less than 3% of the sandy fraction. The mean grain-size
ranges between 3-6 цт;
-	Sediment of the Bay entrance (zone C) consists of silt with the mean grain-size
of about 30 |xm, up to 40 % of the sandy fraction and less than 25 % of silt. The coarse
fraction is mainly composed by foraminifers and skeletons of molluscs. The silty
fraction is continuously washed by a near bottom sea water current going mainly in
the direction Piran-Trieste.
The mineral composition is fairly uniform (Tab. 2). The majority of the grains are
detrital, originating from flysch in the hinterland and introduced by shore erosion
118_B. Ogorelec, M. Mišič, J. Faganeli, P. Stegnar, B. Vrišer & A. Vukovič
and the Rižana inflow. Quartz prevails over clay minerals (illite and chlorite in the
approx. ratio of 2:1), carbonates (calcite, dolomite, aragonite) and feldspar. The
carbonate content (Fig. 6, Tab. 3) varies between 20 % in the inner part of the Bay and
40% at the Bay entrance, containing a considerable proportion of skeletons of
various organisms. The authigenic minerals are aragonite and pyrite; the latter is an
indicator of a reducing environment in the sediment (Fig. 7). In the surficial sediment
the Eh is positive but an decrease to negative values is usually observed a few
centimenters below the surface.
We also investigated two boreholes drilled in the Bay of Koper (Fig. 8). The
borehole V-3 was located in Koper harbour. The lower part (25-40 m) of the V-3 core
consists of fluviatile deposition of the Rižana river, containing sand and gravel. The
upper part of the core (0-25 m) consists of marine sediment and the dark grey clayey
silt is rich in foraminiferal fauna and skeletons of molluscs (Fig. 9). The borehole
MK-6, located between Žusterna and Koper harbour, reached the flysch basement at
a depth of 41m. The sediment is throughout composed of clayey silt. According to
fauna distribution, the sediment revealed the alternation of marine and brackish
conditions of sedimentation. Here, the direct influence of the Rižana river inflow was
not observed.
The input of total suspended matter into the Bay of Koper by the Rižana inflow
amounts to about 28 • lO^t y i. The coarse suspended particulates are Mainly deposited
in the vicinity of the river mouth, while smaller particles are distributed throughout
the Bay in relation to the sea water dynamics of the Bay. Considering the average
sedimentation rate in the central part of the Bay of about 1 mm y-^ and porosity of
about 80%, we calculated the sedimentation of total suspended matter as about
0.6kg m-2 y-i. The organic fraction of the total suspended matter amounts to 39%.
The contents of Corg., Ntot. and Ptot. in the surficial sediment of the Bay are approx.
the same as those measured in the upper marine part of the core V-3 (Ogorelec et
al., 1984) and averages about 1.4% Corg., 0.18% Ntot. and 420 ppm Ptot. (Figs. 10-14).
All results indicate that the environmental conditions of the Bay in the past were not
markedly different from those at present. C/N and C/P ratios and b^^C values of
various fractions of organic matter (Tab. 5) in the Bay indicate that the organic
matter, at least in the central part of the Bay, is of marine origin, approx. 50% of
benthic and 50 % pelagic producers.
Pore water analyses revealed low phosphate concentrations, probably due to the
adsorption or precipitation of phosphate with various minerals during diagenesis.
The vertical distribution of compounds analysed shows nearly the same concentrati-
ons of all chemical constituents down to a depth of approx. 40 cm, because of intense
bioturbation (Fig. 15). The estimated benthic diffusive fluxes of NH4, PO.^ and Si
using Fick's First Law averaged about 1.2 mmol NH| m 2 d O.Ol mmol PO4 m-^ d 1
and 0.7 mmol Si m-2 d 1.
Geochemical analyses of the microelements As, Cd, Co, Cr, Cu, Hg, Ni, Pb, Sb and
Zn and the macroelements Fe, Mn and P show that they are distributed approx.
uniformly in the surficial sediment of the Bay (Fig. 16, Tab. 6). The contents of the
elements analysed are at the same level as in the geochemical background of the core
V-6 in the Sečovlje salt marsh (Ogorelec et al., 1981). A somewhat higher Hg
content was found in the surficial sediment of the Bay of Koper.
The central part of the Bay of Koper is populated by a community typical of silty-
muddy bottom, mostly without algae, mainly composed of mollusca, holothuria and
polychaetha. Because of the higher input of nutrients along the south coastline of the
Recentni sediment Koprskega zaliva	119
Bay (between Izola and Koper), nitrophilic algae prevail (Fig. 17), while around
Debeli rtič the species of the genus Cystoseira prevails (Fig. 18).
From the results of the multidisciplinary study of the sediment of the Bay of
Koper it emerges that the Bay is similar to the Bay of Piran (Ranke, 1976), having
both similar morphological and hydrographie properties.
Literatura
Aller, R. C. 1982, The effects of macrobenthos on chemical properties of marine sediment
and overlying water. V: Mc Call P. L. & Te ves z M. J. S. (eds.). Animal-sediment relations.
Plenum, 53-102, New York.
Aspila K. I., Age mi an H. & C hau A. S. Y, 1976, A semi-automated method for the
determination of inorganic, organic and total phosphorous in sediments. Analyst, 109, 187-197,
London.
Atterberg, A. 1905, Die rationelle Klassifikation der Sande und Kiese. Chemiker-
Zeitung., 15, Heidelberg.
Avčin, A.,Meith-Avčin, N., Vukovič, A., & Vrišer, B. 1974, Primerjavabentoških
združb Strunjanskega in Koprskega zaliva z ozirom na njihove polucijsko pogojene razlike.
Biol. vest., 22, 171-208, Ljubljana.
Brambati, A. 1968, Mixing and settling of fine terrigenous material (<16цт) in the
Northern Adriatic Sea between Venice and Trieste. Stud. Trentini Sci. nat.. A, 45/2, 103-117,
Trento.
Brambati, A. & Venzo, G. A. 1967, Recent sedimentation in the Northern Adriatic Sea
between Venice and Trieste. Stud. Trentini Sci. nat.. A, 44/1, 202-274, Trento.
Brambati, A., Ciabatti, M., Fanzutti, G. P., Mar abini, F, & Marocco, R. 1983,
A new sedimentological textural map of the Northern and Central Adriatic Sea. Boll. Oceanol.
Teor. Appi. 1/4, 267-271, Trieste.
Bremner, J. M. & Keeney, D. R. 1965. Steam distillation method for determination of
ammonion, nitrate and nitrite. Anal. Chem., 32, 485-495, Easton.
Burnett, W. C. 1977, Geochemistry and origin of phosphorite deposits from off Peru and
Chile. Geol. Soc. Amer. Bull., 88, 813-823, New York.
Byrne, A. R. 1972, Determination of arsenic and antimony in biological materials at sub-
ppm level. Anal. Chim. Acta, 59, 91-99, Amsterdam.
Byrne, A. R. &Kosta, L. 1974, Simultaneous neutron activation determination of
selenium and mercury in biological samples by volatilization. Talanta, 21, 1083-1090, Oxford.
Dermelj, M., Ravnik, v., Kosta,L., Byrne, A. R. &Vakselj, A. 1976, Determina-
tion of traces in In, Mn, As and Sb in zinc by NAA. Talanta, 23, 856-859, Oxford.
Dermelj, M., Ravnik, V. & Kosta, L. 1977, Simultaneous determination of trace
elements Cd, Cu and Zn in different environmental samples by neutron activation analysis.
Radiochem. Radioanal. Letters, 28, 231, Lausanne.
Donazzolo, R., Heike Merlin,O., Menegazzo Vitturi,L., Orio, A., Pavoni, B.,
Perin, G. & Rabitti, S. 1979, Metalli pesanti nei sedimenti del Golfo di Venezia. Ocean.
Fond. Marini, 973-985. Roma.
Faganeli, J. 1984, Produkcija in transformacije organsko vezanega dušika v obalnem
morju (Tržaški zaliv). Doktorska disertacija, Piran-Ljubljana, 97 pp.
Faganeli, J., Mišič, M., Dolenec, T., Pezdič, J. & Ogorelec, B. 1983, Pore water
composition in some small cores of the Gulf of Trieste (North Adriatic). 4"^ IAS Regional
meeting, 58 (abstract). Split.
Faganeli, J., Mišič, M., Ogorelec, B., Dolenec, T & Pezdič, J. 1985, Organic
matter in two 41-m boreholes from the Gulf of Trieste (Northern Adriatic). Rapp. Comm. Int.
Mer. Medit., 29/2,139-142, Monaco.
Faganeli, J., Malej, A. & Pezdič, J. 1986, Determination of sources of organic matter
in the near-shore marine envioronment (Gulf of Trieste, Northern Adriatic) using the elemental
composition of C, N and P, and the isotopie C composition. Rapp. comm. int. Mer. Medit., 30/2
(abstract), Monaco.
Gaudette, H. E., Flight, W. R. Tonerk, L. & Folger, D.W. 1974, An inexpensive
titration method for the determination of organic carbon in recent sediments. Jour. Sed. Petrol.,
44/2, 249-253, Tulsa.
120	B. Ogorelec, M. Mišič, J. Faganeli, P. Stegnar, B. Vrišer & A. Vukovič
Giorgetti, F., Mosetti F. & Macchi, G. 1986, Caratteristiche morfologiche, fisiche
e chimiche del fondo marino del Golfo di Trieste nell'area compresa entro la congiungente
Punta Grossa - Bocche di Primero. Boll. Soc. Adriat. Sci., 61/1, 3-21, Trieste.
Grasshoff, K. 1976, Methods of seawater analysis. Verlag-Chemie, 317 pp., Wenheim.
Guilcher, A. 1969, Pleistocene and Holocene sea level changes. Earth. Sci. Rev., 5/2,
69-97, Amsterdam.
Hartmann, M., Müller, P., Suess, E. & van der Weij den, C. H. 1973, Oxidation of
organic matter in recent marine sediments. Meteor-Forschungsergebnisse, C 12, 74-86, Kiel.
Jergensen, B.B. 1982, Mineralistion of organic matter in the sea bed - the role of sulphate
reduction. Nature, 269, 643-654, London.
Jones, D. & Willis, M. S. 1956, The attenuation of light in sea and estuary waters in
relation to the concentration of suspended solid matter. Jour. Mar. Biol. Assoc. U. K., 35„
431-444, London.
Katz, A. & Kaplan, I.R. 1981, Heavy metals behavior in coastal sediments of Southern
California: A critical review and synthesis. Marine Chemistry,JO, 261-299, Amsterdam.
Keeney, D. R. & Bremner, J. M. 1967, Use of the Coleman model 29 analyzer for the
total nitrogen analysis of soil. Soil Sci., 104, 358-363, Baltimore.
Kitano, Y., Okumura, M. & Idogaki, M. 1978, Uptake of phosphate ions by calcium
carbonate. Geochem. Jour., 12, 29-37.
Kosta, L. & Byrne, A. R. 1969, Activation analysis for mercury in biological samples at
nanogram level. Talanta, 16, 1297-1303, Oxford.
Kosta, L., Ravnik, v., Dermelj, M.,Pihlar,B., Stegnar, P.,Byrne, A.R., Lokar,
J., Vakselj, A., Novak, J. & Prosenc, A. 1978a, Mikroelementi v morskih in rečnih
sedimentih kot indikatorji kontaminacije slovenskega vodnega sistema. Vestnik SDK, 25,
463-493, Ljubljana.
Kosta, L., Ravnik, V., Byrne, A. R., Stirn, J., Dermelj, M. & Stegnar, P. 1978b,
Some trace elements in the waters, marine organisms and sediments of the Adriatic by neutron
activation analysis. Jour. Radioanalytical Chemistry, 44, 317-332, Lausanne.
Kranck, K. & Ruffman, H. 1982, Sedimentation in James Bay. Naturaliste Canad., J 09,
353-361, Ottawa.
Krumbein, W. C. 1936, Application of logarithmic moments to size frequency distributi-
ons of sediments. Jour. Sed. Petrol., 6, 35-47, Tulsa.
Kukal, Z. 1971, Geology of recent sediments. Academic Press, New York, 490 pp.
Macchi, G. 1968, Sulla composizione chimica dei sedimenti recenti del Golfo di Trieste.
Boll. Soc. Adriat. Sci., 61/1, 22-41, Trieste.
Manheim, F., Rowe, G. T. & Jipa, A. 1975, Marine phosphorite formation off Peru.
Jour. Sed. Petrol., 45/2, 243-251, Tulsa.
Mc Caffrey,R. J., Myers, A.C., Davey, E., Morrison, G., Bender, M., Lue d tke,
N., Cullen, D., Froelich, P. & Klinkhammer, G. 1980, The relation between pore water
chemistry and benthic fluxes of nutrients and manganese in Naragansett Bay, Rhode Island.
Limnol. Oceanogr., 25, 31-44, Washington.
Meischner, D. & Rumohr, J. 1974, A light-weight high-momentum gravity corer for
subaqueous sediments. Senckenbergiana Marit., 6, 105-117, Frankfurt.
Müller, G. 1964, Methoden der Sedimentuntersuchung. Stuttgart, Schweizerbartsche
Verl., 303 pp.
Müller, P. J. & Suess, E. 1979, Productivity, sedimentation rate, and sedimentary
organic matter in the oceans - 1. Organic carbon preservation. Deep-Sea Research. 26,
1347-1362, Oxford.
Nathan, Y. & Lucas, J. 1976, Expériences sur la précipitation directe de l'apatite dans
l'eau de mer: implications dans la gènese des phosphorites. Chem. Geol., 18, 181-186, Amster-
dam.
Ogorelec, B., Mišič, M., Sercelj, A., Cimerman, F., Faganeli, J. & Stegnar, P.
1981, Sediment sečoveljske soline. Geologija, 24/2, 179-216, Ljubljana.
Ogorelec, B., Mišič, M., Faganeli, J., Šercelj, A., Cimerman, F., Dolenec, T. &
Pezdič, J. 1984, Kvartarni sediment vrtine V-3 v Koprskem zalivu. Slovensko morje in zaledje,
6-7, VII, 165-186, Koper.
Parsons, T. R. 1975, Particulate organic carbon in the sea. V; Riley J. P. & Skirrow G.
(eds.) Chemical oceanography, 2"^* ed.. Academic Press, London, 647 pp.
Paul, J. & Meischner, D. 1976, Heavy metal analyses from sediments of the Adriatic
Sea. Senckenbergiana marit., 8, 1/2, 91-102, Frankfurt.
Recentni sediment Koprskega zaliva	121
Pigorini, B. 1967, Aspetti sedimentologici del Mare Adriatico. Mem. Soc. Ital. Sci. nat.
Mus. civil, stor. nat., 16, 130-194, Milano.
Post ma, H. 1961, Suspended matter and Secchi disc visibility in ocean waters. Nether. J.
Sea Res., 3, 359-390.
Ravnik, v., Dermelj, M. & Kosta, L. 1974, A highly selective diethyldition-carbamate
extraction system in activition analysis of copper, indium, manganese and zinc. Jour. Radio-
anal. Chem., 20, 443, Amsterdam.
Ravnik, v., Dermelj, M. & Kosta, L. 1976, Determination of some trace elements Fe,
Co, Cr, Zn, Mn and In in different series of standard reference samples by NAA. Microchim.
Acta., 1, 153, Wien.
Ranke, U. 1976, The Sediments of the Gulf of Piran (Northern Adriatic Sea). Senckenber-
giana marit., 8, 1/3, 23-60 Frankfurt.
Rossi, S., Mosetti, F. & Cescon, B. 1968, Morfologia e natura del fondo nel Golfo di
Trieste. Boll. Soc. Adriatica Sci., 55/2, 187-206, Trieste.
Reynolds, R. C., Jr. 1980, Interstratified day minerals: In Crystal Structures of Clay
Minerals and Their X- ray Identification, G. W. Brindiey and G. Brown (eds.), Mineralogi-
cal Society, 249-303 London.
Savin, S.M & Yeh,H. W. 1981, Stable isotopes in ocean sediments. V: Emiliani C. (ed.)
- Oceanic lithosphère. The Sea., 7., J. Wiley, 1521-1554, New York.
Semi, P. 1975, Capris, GiustinopoU, Capodistria. NLT, 320 pp., Trieste.
Silva,J. A. & Bremner.J. M. 1966, Determination of isotope ratio analysis of different
forms of nitrogen in soils: 5. Fixed ammonium. Soil. Sci. Soc. Amer. Proc., 30, 587-594,
Madison.
Stegnar, P., Vukadin, I., Smodiš, B., Vakselj, A. & Prosenc, A. 1980, Trace
Elements in Sediments and Organisms from Kaštela Bay. V® Journées Etud. Pollutions.
C.I.E.S.M., 595-600, Caghari.
Strickland, J. D.H. & Parsons, T. R. 1972, A practical handbook of seawater analysis.
Fish. Res. B d. Can., Ottawa, 301 pp.
Suess, E. 1973, Interaction of organic compounds with calcium carbonate. II: Organo-
carbonate associations in recent sediments. Geochim. Cosmochim. Acta, 38, 1-19, London.
van Straaten,L. M. J. U. 1965, Sedimentation in the north-westem part of the Adriatic
Sea. A Symposium. Coloston Pap. Coloston Res. Soc., 17, 143-162, London.
van Straaten, L. M. J. U. 1970, Holocene and late-Pleistocene sedimentation in the
Adriatic Sea. Geol. Rundschau, 60/1, 106-131, Stuttgart.
Venzo, G. A. & Stefanini, S. 1967, Distribuzione dei carbonati nei sedimenti di
spiaggia e marini dell'Adriatico settentrionale tra Venezia e Trieste. Stud. Trentini Sci. Nat., A.,
44/2, 178-201, Trento.
Vrišer, B., Avčin, A. & Vukovič, A. 1981, Značilnosti bentoških združb v Izolskem
zalivu. Slov. morjè in zaledje, 4/5, 201-206, Koper.
Willey, J. D. 1978, Release and uptake of dissolved silica in seawater. Mar. Chem., 7,
53-65, Amsterdam.