Hochidbl. k. k. Hofbibliothek, WienJ *&L 33. V Gorici/ 15. avgusta 1879. TedajlX; „So6a" izhaja vsak petek in velja s po§to prejemana ali v Gorici na dom po§Hjana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 4.30 <3etvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri „po- tlanicah" se placuje za navadno tristop- no vrsto: 8 kr. ce se tiska 1 krat ZayeCe erke po prostoru. SOČA % Posamezne Sterilke se dobivajo po 10 soldov v* Gorki v tobakarniei v go-sposki ulici blizo .,treh kron". in na starem trgu.-rrV Trstu v tobakarnici „Via della casernia 60". Dopisi naj se bTagovoljno ppSHjajo urednistvu „Soce" v Gorici v Mailing-oTi tiskarni, navocnina pa opravniStvu„SoJe" na Korenji t Sfcicsa-vi bi5i it. 253 II, aadstr. Rokopisi se ne vraCajo; dopisi naj se blagovoljiio frankujejo. — Delalcem in drugim nepremoznim ae naroftnina zniia, ako ae oglase pri urednifittu. P. n. fiast. narofinikom priporofiamo prav nujno, naj blagovolijo skoro poravnati zaostalo narofinino in ono za drugo polujetje. „Sofia" bode rcdno konfiala svoj IX. teeaj in Mi pra-znovati tudi svojo desetletnico v Gorici. Ot>6insko gospodarstvo v Gorici. (Dalje.) NaSe roesto se je po novih napravah zares v tnnogem oziru olepSalo; a v ofiigled innozccega se mestnega dolga in splo&ne ekonomifine revSclne bi m bilo vendar marsikaj lahko odlozilo —- za boljSe Case in katera naredba bi se bila tudi lahko fiistoma opu-stila. — Pokrita zelenjadua trga sta resnifino fiedna in praktifina; a fie poinislimo, da veliko vefia in bo-gatejsa mesta nemajo Se nobenega, n. pr. T r s t, za-dovolila bi se bila tudi Gorica za zdaj lahko samo z e n i m. Saj je tu vefi pvav prostornih trgov, kder se branjuvci in branjevke, prodajalci in prodajalke s kmc-tov lahko prilczuo razprostirajo, n«, da bi 8 tern ku-jBilt zrak all zavirali javno obfievanje. — Novo trziSfie na trgu svetega Antotia je prav elegautno — a od-stranilo je drug lcp kinfi na&ega mesta: s koSatimi platanami obsajeni vodnjak, in jc navadno naj manj pol prazno, kar jasno dokazuje, da bi si bil mestni zastop lahko Se prihranil lepo svoto najmanj 12.000 gold., kolikor je delo stalo. — Novo pokopaliSfie tudi ni bilo pvav nujno potrebno; najlepSi dokaz nam daja mestni zastop sam, ko dopuSCa, da se delo u2e dolgo po dolo-fienem obroku zateza in ko Se ni za trdno dolofieno, kod popelje pot do zadnjega pofiitka. Sicer je pa se-danje grobje po svojej legi in po lastnosti zem-IjiSfia v zdravstvenem oziru veliko boljSe od novega, katera je zelo vlazoo, in tedaj ni po menenj; vestnib strokovnjakov za tako rabo. Novo kopaliSfieje lepo, elegantno in vstreza veliki potrebi naSega mesta, — ker poprtj nismo i-meli nobenega v Gorici. A nujni potrebi bi se bilo za zdaj lahko ceneje vstreglo. Kopelj, kakorSna je nova, je preranogo stala in ostane, dokler ne bo Gorica za-res avstrijska Nizza, vedno pasivna. Mesto bo moralo leto za letom doplafievati, da se bo inogla kopelj vzdrzevati. Kaj pa Se le lonfiene tablice, ki modro na belem javljajo, kako je mestni zastop prekrstil vse mystne trgc in ulice—ter ustvaril iz avstrijskega mesta italijansko? Butrinja k temu krstu je stala m-veda samo bornih 095 gold., a fie so pomisli, da so krstni listi (tablice) tu pa tarn uze zdaj o&krbljeni — je vcudar predraga za lepo — a ubogo Gorico. Zupanovo porofiilo naSteva, da novo pokopaliSfic, pokrito trziSfie v Persovem vrtu, uovi farovfc pri stoi-ni ccrkvi, vodotok iz Strafiifiev, odprtjo trga in nlie na Furlanijevem posestvu, so podvzetja, katera so skle-nili mestni zastopi od I. 1874 in 1875, in za katera je visoki dezelni zbor uze leta 1874. pooblastil obfii-no, da najme 700.000 gl. posojila. Potcm sklepa, da sedanje stareSinstvo izvrSuje samo sklepc poprejSnjih, Toda fie se resnici v dno pogleda, je degclni zbor moral privoliti v posojilo pol milijona goldinarjev, ne da bi se s tern napravil vodotok, kateri bi stal morda nad 400.000 gld., ampak da se poplafiajo dolgovi za nove naprave, pa ne za one, ki so se izgotovile od 1. 1850 do J. 1873, Zato bi se ne bilo Hinelo nika-kor refii: wOd leta 1850 naprej smo ustvarili obfiinl sedanji polozaj", ampak refii bi se bilo moralo, mi smo od leta 1874 naprej naredili nad 300.000 gld, dolgov, ki bi se no bi!i nikdar tako narasli, ako bi bili udje sedanje stranke „varcnih gospodarjev* zase-dali stareSinstvenc sedeze. Sicer so pa mestni zastopi mej 1. 1850 in 1873 sklcnili marsikatero delo, ki se ni nikdar izgotovilo. (Ker se nam je danes gra-divo zagatilo, morali smo filai|ek pretigati. Op, nretl.) ¦ . ••', (Konec prihod.) Dopisi. Od desnega brega soLe, n. avg. (izv. dop.) De2elne postave gledfi vzddevanja ljudskihSol nemo-rejo priti do zazeljenega mini, ker, ako prebiramo ste-nografifina porocila dezelnega zbora, nabajamo skoro leto za letom predloge za preuravnavo raznih odlofieb dotifine postave. Dezelni zbor preprifial se je namrefi, da ljudske Sole nakladajo teSka bremena davkoplafie-valcem, in nameraval je s preustrojenjem postave ta bremena po mogofinosti zni^ati. Naj vefi stroSkov prizadevajo plafie ufiiteljev, in zatoraj so te dajale pcvod za prenaredbe. Znano je, da so vse ljudske Sole vverstene v tri razrede, da dobivajo nfiitelji Sol 3 razreda najni^o plaeo, ufiiteiji 2. razreda vefijo in oni 1. razreda najvefio plafio. V letu 1875. je bilo sklenjeno, da se imajo vse ljudske Sole na GoriSkem razvrstiti v refiene tri razrede. Okrajni solski Kveti so bili predlozilt dotifine nasveto dezelne-inii Solsketnu svetu, kateri jc klasiflkacijo ljudakih Sol v tri razrede SzvrSil, in objavil moseca noveiubra 1876, sklenjeno razvrstitev z dostavkom, da bode ta sklep stopil v mofi z novim letom 1877. Po tern sklepu bi imeli dobivati ufittelji na Ijudskili Solah z novim letom 1877. plafio primerno razredu, v kateri je bila Sola postavljena. Okrajni Solski svet sezanski je bil koj nakazal ufiiteljem rcfienemu sklepu primerno plafio, katera so se jim tudi rcdaj izplafievale; drugi okrajni Solski sveti pa niso bili tega §e dovriili. Ker je pa ta razvrstitev Ijudskili Sol imela za nasledek zdatno poviSanje ufiiteljskih plafi in dosledno doklad na davke, bil je, na ofiitanje nekaterlh veljav-nih mo^ gradiSkega Solskega ok raj a, ustavil gospod predsednik dclelnega Solskega sveta zgoraj omenjenl sklep, in ukazal, da se nimajo ufiiteljem So izplafievati poviSane plafie, kar je bil poznojo odobril tudi M. Solaki svet, To so je godilo meseca novembra leta 1877, 8 to naredbo pa nijso bili zadovoljni gospodje ucitelji, in podali so oni prito/.bo do miuisterstva, v kateri so poudarjali, da dezelni Solski svet je imel dolinoet iz* peljatl postavo od leta 1875. glede* razvrstitve Sol v tri razrede, in dapotem, ko je bil to Btoril in objavil mcseca novembra 1876, nij imel pozneje pvavico, svoj prejSnji sklep ustavljati, in ufiiteljem postavne plafie krfiiti, Med tern je pa dez\ zbor v lanski sesiji zgoraj refieno postavo tako prenaredtl, da se nimajo Soie V tri razrede uvrstiti, ampak ucitelji. Ob euem je omejil Stevilo ufiiteljev, ki bi imeli priti v prvi in drugi razred ,* sklenil je pa Se nadalje, da imajo tisti ufii* telji, ki bi bili uze v viSe razrede uversteni, ohranitl nadalje Se zasebno viSo, temu razredu primerno plafio. Ta prenaredba je zadobila najviSo potrdbo in postala je postava, katera se ima sedaj izvrSiti. Nij davno pa, da je miuisteratvo za bogofiastje in nauk ugodno reSiio zgoraj omenjcno prito^bo ufiiteljev, in izreklo, da ni imel pravice del Solski svet, ustaviti nasledke razvrstitve ljudskih Sol v tri razrede, kakor se je bila sklenila v letu 1876, in da se imajo vsem ufiiteljem, ki so bili na Solah II. in I. razreda* plafiati mimerne viSe plafie od 1. jauuarija 1877. na* prej. Na to je zaukazal del Solski svet okrajnim Solskim svetom, da imajo dotifinim ufiiteljem zastane plafie izplafiati, naj bi se to tudi storilo po obrokih. LISTEK. Zgodovitiske dertice o BovSkem. (Dalje.) 16. inaja navsezgodaj napade sovraznik posadko od VSeh stranij. Toda silen strel, ki je groinel iz kla-dare, n6 ga pustil do okopov. Hermann je bil nad kladaro previdno razpostavil strelce in ti so branili sovrazniku priblizati se k topom. Ob treh popoldne pozove francoski parlamentar posadko, naj se poda. AH poveljnik mu kratko odrefie in streljanje traja naprej do vefiera. — Tega dne so bili proderii Francozi tudi po racolaaski dolini za herbtom Predela v Rabelj in so pregnali tri avstrijske stotnije, ki so vzder^e-vale zvezo med Predelom in Naborjetom. 17. maja zjutraj seponovi streljanje na kladaro. Sovraznikov naval je bil Se hujSi, kot prejSni dan. Hermann je bil primoran poklicati strelce v kladaro. Vsledi tega se je posrefiilo Fraacozom njih tope (stiri alt pet) tako blizn pomakniti, da so raogli zuspebom delovati. Takojekladara mnogo terpela. Ziasti strelne luknje, skozi katere je posadka merila, bile so ze jako poSkodovane, ker so Francozi obernili ogenj ravno na-nje in tako marsikaterega topnifiarja ubili ali hudo ranili. Kljubu temu so bili branitelji navduSeni, ob-Ijubili so si bratovsko pomagati in vstrajati do zadnjega poveljnik Hermann je je Se bolj oserfieval s6 svojim vzgledom. Po poldne pride drugi parlamentar, Ali posadka se ne hotela podati na noben nafiin, nego raje brauiti se do zaduje srage. Francozi so bili v veliki zadregi zaradi 2ive2a, Seboj neso pripeljali nifi in rekvirovati se nfi dalo v tako ubogi dezeli tudi nifi. Francoski general je po-skusal Hermanna celo podkupiti, pa brez uspeha. Pca-vijo, da je bila v francoskem taboru tako velika la-kota, da neso imeli nifi jesti. Ko je Janez MoSic iz Zabnice, fabrikant za svilo, na svojem povratu iz Ter-sta od Francozov zaderiSan Stiri dnij brez jesti pri njih ostal in zaradi tega zahteval, naj ga izpustfi na-zaj v Gorico; pokazal mu je general Serras kos fier-nega kruha na svoji mizi in tega je hotel i njim de-liti, potera pa ga je spustil nazaj. Zato se je Franco-zem jako mudilo Predel vzeti in priti v rodovitneje kraje. 18. maja zjutraj zafielo je zopet streljanje od obeli stranij. Ob osmi pride tretji parlamentar in na-znani, da so Francozi vzeli Naborjet in napadli Av-strijee pri Tarvi2n. Imel je seboj fiastnika od ogulin-skega polka, ki je bil v Naborjetu ujet in kije moral posadki v hervaSkem jeziku poterditi, da je Naborjet zaves padel. A to je posadko le Se bolj spodbudilo k vstrajni brambi in smert bratov jo je navdusila k Se vefii lirabrosti. Hermann je vedel, kaka naloga mu je izrofiena in ne se straSil gotove smerti. Odgovoril je pisueno, da mu je nalo2eno brauiti se do smerti in posadka se je izrazila v euakem zmislu proti ogulin-skeinufiaitniku, iv*a ta odgovor se je ponovilo strelja* nje, ki je trajalo z veliko terdovratnostjo vse dopoldne. Ob dveh pride Se fieterti parlamentar in pozove zadnjikrat posadko, naj se poda. A poveljnik zago-tovi, da ostane pri pervem odgovoru. Na to podvoji sovraznik svoj ogenj. Nekateri oddelki pomaknili so se bili po strugah in za drevljem prav blizu kladare in pripravljali so se za naskok. Pred njirai so Sli sa-peurji (kepafii) in granadirji so bili pripravljeni naskok podpirati. Stiri stotnije voltigeurjev splezale so se skrivaje pod cesto do prehoda naPredelu in tukaj za hiSami skrite nad cesto, ter so priSle z veliko te-zavo po grabotih, skalovji in deloma po gozdn do nekih stermin, ki so kladaro domiuovale. Po odbitji zadnjega opomina bli^ali so se Francozi (5—6000 moz) od vseh stranij hitrim korakom proti kladari. Kartefie in puSkin ogenj podira franco-ske verste, da padajo vojaki kot snopi na tlaf In na-domestile so je nove fiete, ki so bile pa zopet po-streljane. StraSen boj se vnamenaobeh straneh. Zad-njifi pridere sovraznik do palisad (lesene ograje) in boj se zafine na persobranu mo2 proti mo2u. Glacis in jarek sta bila polna mertvih inranjenih. AHervati so Se vedao streljali iz kladare. Zadnjifi se posrefii onemu oddelku, Id jo bil nad kladaro splezal, dajozaiSg6 s6 smolenimi vend. Veter je hitro raznesel plamen in pozar se razSiri na vse strani, tako da ne bilo vefi mogofie kladare braniti zaradi dima in ognja. Sedaj jo udere Hermann z me-fiem v|roci na fielu posadke iz gorefie kladare in skusa wedr«|i boy^w^j 4* W dospel na Wi^ojo vi^in«, ___Kflgk>:rt1ri tft ministerske odloghe so za naso de-zel© jako ponienljivf, ker vsled tega bo treba prviL pla5ati veliko svoto uclteljem, in drugic" prekriza ta naredba.^ostavo, katero je.sklenil dez. zbor v prete-fclem ietaf ker, naj bodo sedaj vsled te postase ucl-telji Sol I. in II. razreda uvrsteni ali nevte razrede, ostane jim vendar poviSana placa za njih osebe, sicer placati bo le treba. Da znasajo pa ta zastana plafiila velike svote, razvidi se iz tega, da pade na Solski o-kraj gradislri svota blizo gid. 8000, na okraj gorigki okoli gld. 6000 in na tolminski okoli gld. 2000- Na-dalje Je treba povdariti, da bode treba vsled tega tudi vjpiibodnje zviksati doklade za Solski zalog, katereso nze sedaj dosegle tako gtevilo, da jih davkoplacevalci te tesko plafiujejo. Ravno glede na te zalostne uasledke sklemli so, kakor slisira, poseatniki gradiSkega okraja, podati zo-per zgoraj navGdeni ministerski odlok toibo do naj-viSega c. kr. npravnega sodnega dvorana Dnnaji, ker menijo, da ni imelo ministerstvo pravice, ovreii sklep del. Solskega sveta, vsled katercga je btta razvrstitev Ijudakih Sol dognana. Ali se bodo tem pridruzili tudi po-sestniki slovenskih Sol. okrajev, mi ni znano; vendar pa sem radoveden, kako se bode ta stvar pri uprav-nem sodiScl razmotala; glede pa na revno stanje po-sestnikov in na jako slabe letine, zelel bi jim iz srca, da dosezejo se svojo toibo kaj nspeha. . so. nayajentyladati jnaj^sx^^ejo^ii^se-JviejilfLJtL r klepajo^STOjih uzurpov. 1 Do zdaj je bila tnkaj vselej navada, da je bii I obcinski urad tam, kder je stanoval zupan; ta nava-' da je yeljala vselej tudi v sosedoih zupanijah v Bi-Ijani, Smartnem in menda povsod po Goriskein. Le zdaj, ko hoce novi zupan svojim rojakora pravifieu bi-ti, mora se stvar drugace zasukniti. In kaj menite? C. kr. okr. glavarstvo y GradiSfr je potegmlo z Bodi-gojem in pritozniki; ouo hoLe tncQ siloma dosecl, da ostane oMinski urad v Dolenji, na Bodigojevem do-mu. Menda se tresejo tudi itaBjanska niesa gradiSke gospode, da ne bi jih prehudo fcilili barbarski glasi slovenskih dopisov. Bomo videli, kako bo znala dezelna avtonomna gosposka brauiti nase narodne interese. Ce se pa po-sreeijo namere nasim nasprotnikom, potem se bodo paft nasi Kozbanci in L njiiui vsi drngi slovenski ob-cmarji do jasnega predramili, ter na vso moL prosili in terjali, da se slovenski del z.ipanije zje-fttiii'Z biljansko zupanijo; Furlani pa naj si ustanove ali svojo Inpaaijo, ali pn naj se zvezejo se svojimi rojaki v Bracann, kajti mi smo siti hlap^e-vanja in hocemo neokra€eno nzivati postavno nam zagotovljene pravice. Od beneSke meje 12. avgusta (izv. dop.) Men* da ai * nobeni zupaniji na GoriSkem teliko zme§njav in hoiuatij v narodnem in gospodarskem oziru, kakor Y doleu jski, v katerej so neuaravuo zdruzeni Slo-venci in Furlani pod enim zupanom in dasi so prvi v veliki veCini, so do zdaj vendar v vseh zadevah podlo^ni dragim, Uradni jezik je izklju-iivno samo italijanski; ob^inski tajnik, Bodi-goj, strastno zagrizen Lahon, je naiel do zdaj vse-l#j zadosta podpors pri italijauskih, pa tudi pri ne-zaveduih slovenskih obCinskih odbornikih, da se je stauovitno v bran stavil posameznim slovenskim (Mi-narjem, kedar koli so v redkih slutajih zabtevalt diob-tinco enakopravnosti. Pa to «c ni zadosta; on tudi ni tnaral odnobene strani sprejemati slovenskih dopisov; v tun oziru bil je celo tako predrzen, da je glavui avtouumni oblastniji, dezelnemu odbom, kon-sekventno vracal vse slovenske dekrete in o-kro^nice. To, in pa velika nerednost v ob-Cinskem gespodarstvu predramilo je slednjic ve5ino slovenskih sosedov. da so poskusili pri letos-njih volitvah preustrojiti obcinski zastop tako, da se Odpravi dosedanji obfiinski sfaktotumK in da se avfi-de praviCnej§e uradovanje, pa tudi rednejSe gospodar-stvo. In posreciloseje: vecina izbranih mozje nana-§ej strani in 2upan, priprosti kmet iz Hlevoika, hoCe si tajuika prebrati, in skrbeti, da se bode tudi slovenski uradovalo. S tem pa je dregnil v serSeDje gnje-zdo; vecni tajnik Bodigoj je koj napel vse zile, da se ^upanova namera podere. Ker je vecina sedauje-ga stareSiustva sklenila, da se ima sedez zupanstva, obcinski urad, prenesti v HIevnik na 2upanov dom in ker je privolila v to, da se posluje v slovenskem je-ziku — nastal je brup mej dosedanjimi italijanskim* gospodarji in podali so energifino prito^bo c. kr. o-krajnemu glavarscvu v GradiSCe, v katerej zahtevajo: zupanstveni sedez naj ostane v Dolenji (kder so na-seijeni Furlani), uradni jezik naj bode v obemskem uradu tudi zanaprej izkljuCivuo italijanski, zoper no-vega 2upana naj se postopa z vso postavno strogostjo, Bodigoj naj se po vsakem nafiinu ohrani v tajniski sluzbi itd. Tu imate zopet sijajin. dokaz, kako ne-strpljivi so nasi sode^elani, kedar koli gre za to, da se omaknejo nasim pravidnim narodnimzahtevam. Oni Pa dpbil je toliko ran, da mu je preved kervi izteklo in zgrudjl se je mertev na tla. Tako se je zgodilo tudi njegovim tovarSem, ki so se se zadnji trenotek bili kot levi in skugali prodati svoje 2ivenje kolikor mogoCe drago. Tako je popadal moz za mozem, po-ginil tovariS za tovarSem. Le nekaj ranjencev sovjeli Francozi, med njimi vsega kervavecega stotnika Jankovica in narednika (Sikovnika) Golka. A se ta dva sta u§la med potom sovrazniku. Bazen teh reSili so se tudi en narednik in Stirje vojaki, ki so Ie2ali pod ranjeuimi m mertvimi trupli in kojih sovrazmk ne zapazil. Pobegnili so po noci k svojim in oznanili junasko smert svojih bratov. Da je Predel padel, "oil je glavni uzrok preslaba in nepopolna uterditev. Posadka je bila premajhna nasproti velesili, lo^ena od glavne armade in brez pod-pore od hjene strani. Mnogo je pripomoglo Franco-zem k zraagi, da so priSIi poprej in po drngi poti posadki za herbet v Rabelj. Napafino je bilo tudi, da se neso ze poprej naredile sovrazniku zapivke ob cesti in da se riS posekal oni gozd, po katerem je bilo mo-goiSe sovrazniku priplaziti se tako blizu kladare.*) IZ BanjSlC due 8. avgusta. (Izv. dop.) Toplota je bila prisla tudi k nam na visoke planine. '/adtjja dva tedna meseca julija in prvi teden avgusta je pri-pekalo soinee po ua^ih visavali, kakor tain doli okoli Gonce. To sem meril svojim lastnim terraometrom. Tisti dan (27. m. in.), ko je ua trzaSkem morju vihar toliko dragih iivJjenj razdjal, ni bilo na naSifa visavah nijednega vetra, le tiha toplota je vladala tu. In tako ve6 dni zapoiedoma. Nam, bladu in mrazu vajenim planincem ni ta silna toplota nit* prav ugajala; vsled njeoega pritsska se je bila prikazala bolezen ^koleri-na" s krfiem zdruzena. Napadla je bila kakih pet oseb, vendar ni hvala bozjemu zdravniku — nobeoe^a umorila. Je pac naj bolje, da vsaka riba v svoji vo-di prebiva, ta v sladki, una v sluni. Koiistila je pa ta toplota na polji prav veliko ; prej ni hotelo nobeno Lito zoreti, potlej je pa Intro polnilo in lepo zorelo. Tudi druge rastline so v to-ploti Cvrsto napredovale, da so doliitele, kar so bile v mrazu zamudile. Bog daj, da bi Se jesert bila to-pla! Gorkoto si moiaino zeleti pa tudi na narodnem polji; kajti v gorkoti je zivljenje, v mrazu pa smtt. Ogrejmo se toraj vsi za narodno refi I Mraz naj ne pride do naSega srca, tudi ce narod plafiila ne da! Bog'___________ \Z Nabrezine lO. avg. (Izv. dop.) Danas je bil za na§e selo znamenit dan, ker se§la se je tukaj le-pa mnozica najodliCnisih rodoljubov slovenskih iz celega Primorja v posvetovanje, kako naj bi se organizovali za vspe&aejse vzajemno delovanje na poIiti§kem in narodnem polji. Tudi nasi obcinarji so spoznali zname-nitost danasnjega shoda ter so lepo okineali ne le dvorano in dvoriSfce gosp. Grudena, kjer je bilo zbo-rovanje, ampak celo selo se slovenskimi trobojnicami, tako da je imela na§a ob&na prav praznitno obleko. Dvorana sama pa je bila prav okusno prepletenu se zelenjem, mej katero je bilo razveSenih polno narodnih in avstrijskih zastavie, tako da je bila spremeujena v pravi narodni dom. Povabljenci jeli so sc shajat koj po desetib zju-tro; mej prviuii sem zapazil nakelskega zupana gosp. Ferd. MahorCiC-a, sezanskega Zupana gosp.'Bajm. MahorciC-a, s Toiminskega je prisel g. Devetak, iz Gorice in goriSke okolice ,gg. dr. Tonkli, Tone Ferfila in Jan. Licen iz Krhenberga, iz Trsta so *) Malborghetto und Predil, ruhmvolle Ter-theidiguug und Heldeutod der oest. Besatzungen, iitograforaoa fcnjiiica, sestftvljeiia po zapiskih Ignacija Hartwiga, iupnika t .Zstmici, po aktii ?eoij-^rekcij»kegR, arhivainpo lajjigi; F^d- Ko je ^ugala nasi domovini franeoska, sila osno-vali so bili tudi na Tolminskem in Bov§kem narodno strazo. Toda ti branibovci neso mnogo opravili in u-maknili so se zadnjie na Gorenjsko. Vendar so se ne-kateri odlikovali po svojem domoljubiji in zvestobi do avstrijske dinastije, tako n. pr. BovLan Kafol, katerega je imenoval nadvojvoda Janez primorskega Hoferja. Dobil je za svoje zasluge v vojskah zlato svetinjo. Ze ko so bili Francozi 1. 1805 Gorisko posedli obderzali so zapadni del grofije na desnem bregu SoCe in ga ^riklopili k italijanskemu kraljestvu. L. 1809 pa je prislo vse Gori§ko z drugimi de^elami podfran-cosko vlado. Iz teh dezel je ustvaril Kapoleon ili r-sko kraljestvo. Ena provincija tega kraljestva je bila Istrija in k tej je spadalo tudi Goniko. Bilo je razdeljeno na §est kantonov in eden teh je obsegal Tolminsko z BovSkim. Takra„ so izgubili Bov5ani svoje stare predpravice in morali so Franco-l zem redno davek plaLevati. Iti ko so pri^b.r m$t d«-zele 1. 1813 zopet pod Avstrijo, ostali so Bovcani tudi dalje davieiui podverzeai. Kraja pa, kjer so se leta 1797 in 1809 tako zu^ des Kaisers Kapoleon in DeutscMand 1809, HI. zr. pe. 184—801. — Die Vertheidigung und der Fall des Blockltau-aea mt d«» Freda 1800, oesi-milit. Zeitsoatift im. pri§li gg. Viktor Dolenec, Dolinar, Zitko; jz terza§ke okolice gg. Iv. Nabergoj, Iv. Gorjup, Primo2i5 itd. iz Istre c. g. dekan Jan. Koj po 11. uri se zacne zborovanje. Gosp. drz. poslanec Nabergoj odpre sejo s kratkim nagovo-rom, v katerem pozdravlja do§le gospode in se jim zahvaljuje, da so se v lepem Stevilu (bilo iih je nad 30) sesli in s tem pokazali, da jim je res mar za narodni razvitek in napredek, ter vabi zbor, naj si izvo-li predsednika in zapisnikarja. Z aklamacijo je zvoljen gosp. Nabergoj za predsednika, gosp. Dolenee pa za zapisnikarja. Gosp. predsednik se zahvaljuje za skazano mu Last in zaupanje, povdarja, da namen shoda je ze i.a-znanjen v razposlanem vabilu, pozivlja se na rodoljub-je in nesebiftiost pri§lih narodnjakov lit jih spodbuja, naj bi zapustili vse strankarstvo in cepljenje in imeli pred oCmi le blagor naroda, ker potem bode mogoCe priti do takih sklepov, po katerih se vtegne zbolj-i^ati stanje Slovencev na Primorskem. Na to pred-stavlja drustvu gosp. Fabijani-a kotvladnega komi-sarja, in da prebrati dosla pisma. Prebiranje U iz Goriskega, Istre in Trsta doslih pisem je trajalo celo uro. Na dnfvnem redu je zdru^enje vseh Slovencev celega I'riinoiskega, to je Istre, Trsta in GoriSkega v eno samo polifcisko dtuStvo, in izdavaaje sarno enega slovenskega polititnega lista. Povzeli smo iz H pisem, da jih je 12 dopisnikov za zdru^enje v eno po-Hti§ko dru§tvo in za izdavanje le enega lista v Tersfcu. Posneli smo Se posebno iz dopisov iz Istre zalosten stan ondaSnjih Slovanov, to je Slovencev in Hervatov, kateri so le malo se navzeli narodnega duha, tako da je v Istri Slovanstvo podobno veliki neizorani le-dini, z redkimi lazi narodne zavednosti. Na to odpre predsednik razgovor. Po dolgem moieanji poprime besedo dr. Tonkli. On priznava v principu korist zdru^enja v skupuo delovanje na narodnem in politiskem polj., povdarja pa, kako se temu ttstavljajo geografiLue razmere treh dezelic, jka-tere so preveC odda'ljene druga od druge, da bi si zamogle poke podati za skupno delo. |Razlieuost pod-nebja in iuteresov stvarja za te de^elicc tudi razlicne potrebe, za katere se ne da tako vspcSno iz enega srcdiS&i delati, kakor Co ima vsaka dezelica svoje po-sebno politidko drustvo. Povdarjal je, kako te^ko je na primer eno politico drudtvo na GoriSkem po celi goriSki dei^eli rassdiriti, in da bi bilo Se tezje in skoro iiemogoce razSiriti eno dmStvo po celem Primorskem, ker potem bi postalo zivahneje delovanje v srediSci, v Terstu, v oddaljetiih krajih na GoriSkem, bi pa le hiralo. Sklepa toraj s tem, da naj bi ostali dosedanji politiSki druStvi „Sioga" za Gorisko, „Edino8t* pa za Terst in Istro, in naj bi se ua to delalo, da se ti drnStvi povsod v svojih krajih razSiriti. Kar se lista tiee, je on za to, da naj bi „So^a" §e nadalje v Gorici izhajala, kder je nje obstauek v duSevnem in materijalnem oziru zagotovljen, nasproti pa, Le bi se „SoCa" v Terstu izdajala, bi nadpolovico sedanjihua-roCnikov zgubila, kar bi gotovo narodni reel ne has-nilo. Glede lista „Edinostiu, misli on, da to bi moral ta list nehati, naj bi se druStvo „Edinosttt pa 3SoCiw pridru^ilo in v njej svoja porofiila in sklepe prrobfievalo, kar bi „So<5att radovoljuo sprejemala. Temu so krepko ugovarjali g. Primozie, dekan Jan, Dolinar, Nabergoj, Mahorcie itd. kateri so vsi povdarjali, da v zdruzenju je mo6, in da se da z zdruzenimi mofimi vet doseCi, nego po razcepljcnjif da tukaj mora nehati vse strankarstvo, da je Terst v sredi vseh treh dezelic, da v Terst te-zijo vse tri dezelice, kamor jih trgovstvo vleCe, in da je tudi lahko v Terst zahajati po zele2nici itd. Po dolgi razpravi je velika vecina sprejela re-solucijo: „Naj bode za vse primorske Slovane eno samo politisko druStvo se sedezem v Trstu in to naj ima svoje glasilo." vazne dogodbe verSile, sta dandanes popolnoma spre-menjena. Ob bovskem gradu izsekali so 1. 1835 novo cesto skozi zivo skalo in tako precej zinanjsali vred-nost, ki bi jo imela ondaSnja terdnjava dandanes. Nasproti pa so sezidali na Predelu v burnera letu 1848 precej uterjen fort z eno predterdnjavico, ravuo na ouem mestu, kder ste stali 1. 1809 leseni kladari. V njem biva redna straza, ki se v naslh dne-vih med visokimi gorami dolgocasi. Pri cesti pa stoji piramidi podoben spominek iz belega granita, blizu stiri metre visok, ki ozuanja v zlatem napisu kraj, kder so pogmili hrabri hervaski junaki za domovino. Ta spominek je dal postaviti cesar Ferdinand in bil je dodeiaa i. 1851. V spomin juna§ke smerti avstrijskih Spartancev na Predelu in v Naborjetu ustanoviii so sevvojagki akademiji na Duuaji dve §tipendiji|pod imenom „Hermann-Henzlova ustanova14. Takojeohrauil uas Predel svojo starodavno slav-nost do danasnjega dneva. Kakor prifiajo druge bov-ske gore, kako je slabo gospodarstvo iztiralo blago-stanje iz dezele ia obubozalo celo okolico; tako oz-nauttje Predel, kako bogata je domovinska ljubezen, ki tudi za revao domovino kri prelije. Ob enem pa ka2e Predel, kako so povernili Hervati junasko pomoft, katero so jim skazovali brati Sloyeaci ob 4asu tur-skiU navaluv, Pptem:sklene predsednik zborovanje ob. 13/4 po-poludne.'" Po zborovanji je bil pa, skupni obed na dvori&ci gosp. Grudena; nied obedoin je prav lepo narodne pesmi prepeval izversten kvartet nabrezinskih pevccv in svigale so vines navduSene napitmce. Po 4. uii popoludne so se jeli doSli gosti na vse kraje proti do-am kropiti. >. te mostarske okolice 9. avgusta. (izv. dop.) RevSfiina nad revScino. Mnogo let so Hercegovci u2e trpeli pod oholim Tiucinom in komaj so cakali na osvobojenje izpod tezkega jarma. Znano nam je ba§ iz pripovedek kakor tudi dru-gih spisov, kako so nas Slovence nekdaj Turcmi po-hodih in kako svojim zeljam in volji zadostih ; misH-ti si moramo, kako so tedaj z ubogo rajo v Bosni in Hercegovini ravnali; sieer je tudi to veBolnemu svetu do^ro znano. Cas je bil todaj, da se je sosedna drLava Avstrija, usmilila pregapjencev ter jih v svoje matcrino zavetje uzela. Itesuicoo je, da sedaj se Hercegovci oziroma BoSojaci avobodnejSe gibljejo, akopram ne uzivajo Se onih previlegij, kateri so se vedno Turcinom lastni ali prisvojeni, uikakor pa ne more ve6 fanatikar vbogo rajo tako neusmtljeno, brezsercno preganjati, biti, in skoraj po zivalsko klati, kakor je fie lahko pred 13 meseei brez strahu poC-enjal, Dasiravno ni dolgo, kar so naSli v Mostaru na ulici razklauega inladenea, kristijana, vendar takoSnih primerljejev je celo malo vec, ko je bila v preteklih letih navada sploli kristjane brez uzroka daviti. Pra-vica mora zmagati! — Dosedaj nema HercegovecSe nobeuih pravic; kajti npr. zemljisce je Se vedno po starem, turciuskem ko-pitu razdeljeno, tedaj lastniiia oholega bega, kateri s>. dan dai.es velike obrrsti, oziroma najemSclno za pust tkromen oddelcek zahteva. Kje naj redi oce svojo druzmico ? Zdtti bi pac bilo, da bi naSa vlada poskrbcla, da se uLe toliko stoletij zatiranemu oarodu sopet ne-izogibno potrebna svoboda, kakor tudi druge dezelako pravice podele. Mnogo je zemljiSea, katero nema Se gospodarju; kaj bi tedaj skddovalo, ko bi se taka zeraljiSea mej revue ilereegovce razdelila? Hurcegovska tla so jako slaba in tudi tedaj ne-rodovitna; svet je bolj kamenit, enak naSemu krasu. Zeiiilja bi le z velikim trudom in ogromnimi stioSki kaj piciega pridelka dajala, tembolj ker je svet sopet v umogoturih krajih bolj pe§cen in gru§6u podoben. Ttdaj je neobhodua potreba, da se kmctovalee s kakovo drugo stvarjo, inorda obrtnijo ali Se celo z govedorejo peca, da ne bo moral v pozimskem casu, ko sneg vso komunikacijo zapre, pomanjkatya trpeti, z vso svojo dru2inieo. V Hercegovini se nahaja prav malo zivine, kajti kuga pretekiega leta je mnogo glav pobraia. Ni spldh Luda, da je v Bosni ali pa v Hercegovini zdaj v tern, ^daj v drugem okraju goveja ali presicja kuga, 0-ziroma bolezen, kajti hlevi so celo slabo napravljeni, toko da Se misi ne bi privoScll enakih berlogov v sta-aovanje. Glavni pogoj hleva je cist in zdrav zrak, a tega 2aIibog tukajsni dezelani ne poznajo, kajti go-spodarska poslopja in hleve napravljajo le v takosni luknji, kanior gotovo nobena zdrava sapica ne dohaja. Kar je se govede ostalo, prodaja se jako drago in vsakdo ni zmozen saus besonderen finaneielleu Ruck-aichten* si par glav ukupiti. Marsikdo je zadovoljen sedaj se svojo bradato kozo. Pa „kedar ni, ni, — in kjer nic ni, tarn Se cesar itima pravice"! — Kaj je z leto§njim poljem? bodete prasali. Slabo. Pfetekla zirna je bila celo mOkra, kajti vode so tako narastle, da ie stari Turcini ne painbjo toliko dezja in takovih povodenj. Nasprotno je pa polet-je tako suho, da je v istini vse zgorelo, v pravem pomenu besede; ni <5uda, od meseca aprila ni Se ro-sice padlo, potem juino podnebje, mej golimi pecina-mi, da, ni se SalitL Sila je tedaj tem prebivalcem ja-dikovat, imajo temeljite vzroke: zita tisto nic, vina ne bo mnogo, sadja t. j. smokvi (fig.) tudi nic ni. DrugaSnih virov pa, iz katerih bi zamOgli kaj zaje-mati, nemajo. Kam naj se tedaj reveii obruejo ? Jih bo li raor-da naSa vlada cez zimo se Zivezem preskerbela? ali Jim pa primernega zaslu^ka dala? Bog jim obetaj, ce se Herbsti in Schonerer-ji in Sturmi vprejo I — Toncek. Politidni pregled. Z DUNAJA.— Telegram poroca 13. avg.: Bena§nja sWiener Zeitung" priob^uje cesarjevo lastnorocno pismo na predifedujoSega v minister-skem sv«tu, g. Stremayra in na ministra notra-njih stvarij, grofa Taaffeja, datirano iz Monako-vega 10. avgusta, s katerim pismom cesar sprejema 11. julija proseno ostavko (de-misijo) celega miiiiiterstva in grofa Ta#-fejix aalagaj naj p^vo mipisterstvo se- stavi, ter priSakuje njegovih nasvetov 5em prej ] je modi. Dolgotrajni dogovori zaradi poravnave mej Cehi iu ^emci in zaradi vstopa Seskih po-slancev v dunajski parlament se blizajo ce dalje bolj srecnemu izidu. Dr. Ri eger in C1 am-^ M ar ti n itz ge pogajata na eni strain z ^rb-fom Taaffe-jem, na drugi pa s 3?oljaci, s katerimi se zele Cehi porazumeti v namen slo2-nega postopanja v driavneia zboru. — Vseka2e, I da se bodo smeli ponaSati Cehi z izdatnimi pri-dobitvami. — Dne 20. t. m., ko se vrne na§ cesar iz Monakovega, bode nekda ministerski svet, v katerem se vse odlofii. Dunajske novine §irijo te dni vest, da v-tegne vendar v kratkem grof A n d r a s s y — stalno odstopiti in da pride na njegovo inesto kot dr^avni kancelar minister Hoffmann, mo8, 0 katerem se ne ve, ali je bel ali mel. Cudno! v tem so avstr. Madjari in Slovani sloSni: 0-boji bi sreem vo§6ili Andrassy-ju srefien pot. IZ L1NCA se porofia, da so gornje-avstrij-ski dr^avni poslanci liberalne barve razposlali svojim pravim in dozdevntra somiSljenikom va-bilo k shodn liberalnih dr^avnih poslaneev dne 31. tek. meseca v Lincu. Posvetovati se ho-fcejo, kako postopati v drz\ zboru nasproti na-meram grofa Taaffe-ja in njegove vlade. IZ GASTAJNA so javili to dni vSi listi, da je bil tarn nas cesar dne 9, t. m. slovesno in navduSeno sprejet. Z nemSkim cesarjem sta se prav sreno pozdravila in se drugi druzega obiskala ter dalje casa skupaj pomenkovala. ZveCer je bilo vse okoli kopaliSca sijajno raz-svetljeno in v zastavah. Drugi dan sta se vla-darja locilu. Nas cesar se je odpotil v Monakove, obiskat nj. v. liCcr Oizelo in tamoSnjo umetnost-no razstavo. — 0 shodu dveh sosednih vla-darjev sodijo ^asniki v obfie, da nema druzega poinena — nego, 'da dokazuje prijateljske raz-mere mej vladarskima rodbinama. IZ SARAJEVA. — StraSen poUv 8. t. m. ponofii je pokOnfial 760 vedidel lesenih hii, pa tudi veliko druzih boljih poslopij, cefcarskih in druzih kupcijskill magazinov, eno katolisko in vefi turskth cerkev. 20.000 ljudi je brez strehe, trgovstvo je vecinoma uniceno. Ali je kaj vec ljudi zgorelo kot 2—3 vojakov, ki so pozar ga-siii, se zdaj §e ne ve; sedem je hudo po§kodo-vanih. Skoda se ceni na 23 milijonov, kajti po-gorel je najveei, najlep§i in najpremozni§i del mesta. Vojvoda virtemberski in vojaki so delali na vse pretrganje celi Cas grozne nesrefie. Nas cesar je nemudoma poslal pogorelcem 10.000 gold., cesarjevi6 Rudolf, nadvojvoda Viljem in vojvoda Virtemberski vsak po 1000 gld. sQgenj je nastal, kakor eni pravijo, po nakljudbi, ko je neki trgovec Schwarz sod6ke s §piritom pecatil, drugi pa trdijo, da so Turki iz sovraStva do Avstrije nala§c za%ali. Doma6e stvari. Rojstni dan cesarjev bodo v prihodnji pone-deljek 18. t. in. tudi letos naSe obdine slovesno ob-hajale. Tako se uam porofia od raznih strani. Mi pa nemamo dodati tem porocilom iskrenejega vo^ila, nego dase novemu miuisterstvu, katero bode morda u2e za cesarjev rojstni god sestavljeno, posted, izpolniti, kar je naS presv. vladar uze bivsej vladi nalozil: BNa-redite mir mej mojimi narodi! Gosp. dr.Josip Prapporti, obCe priljubljeni profesor na tukajSujem c. kr. vel. gimnaziji, je stalno vpokojen. Presv. cesar mu je velel pri tej priliki iz-raziti najviSe svoje priznanje Zi *njl*iovo dolgoletnp, zvesto in izvrstno slu^bovaiije. Prof. dr. Frapporti je predavai klasicno filologijo in italijansCino. Posebno D a n t e-ja j& izboruo razlagal. Kavadni dopisuik BKov.tt pi§e 0 gosp. Frapporti-ju iz Govice: D.r. Fr. ni suhoparno ucil, temuft mladino vsestransko izobrazoval, odgojeval jo, in to ._ v dolocno katoliSkem duhu, katerega duhaje Fr. poznal, kakor kak cerkveni uScnjak. Frapporti slovi na literarnem polji italijanskem kot eden najocl-licuiSih poznavcev jezika ital. in njegovih ppSebnosti in zlasti kot raziagavec Dante*a. Se Tani je izclal jako va^no knjigo, v kateri bistroumao, uCeoo, origiDRl- no in mikavno komentuje nekate're tezavaiSe reCi v delu „Divina Commedia". PrejSnjih let je med dru-gim pisal tudi nekaj 0 Machiavelli-11. Pisava njegova velja.za posebno zgledno. Uciteljevati je zafiel Fr. v Vifienci (ufivsi U pred nekaj casa — privatno menda — na vdeu6ili§5i Padovanskem); bil pozneje gimn. ravnatelj v Milanu; priSel vsled politiskih prememb v Italiji po letu 1860. v <5orico na gitnuazij; odSel od tod za gimn. direktorja v Kcper? od koder se je pred nekimi leti vrml na tukajstiji gimnazij. Kot v nan j Italijan (rojen na Tiroljskem) je hii Fr. glede na nasi naiodnosti (ital. in slov.) brezstrastert in Slovencem skoz in skoz praviften, kar je pokazal na pr. 0 hudih borbah za pravice uarodn'ih jezikov v preteklem de-setletji v profesorskih konferencijah. Kotnur je Sola vec, kot „Unterrichtsfabrik,tf bode jako obzaloval, da je Fr. slov6 vzel od staroslavnega giranazija goriSke-fea. SHSal sem, da bo kolegi nameravali napraviti Fr. veselico za slovo, ali vpokojitev je doSIa prepozno, ko so profesorji ie skoraj vsi odSli. U6iteljski veteran. „Novicamu sepiSo iz Go-rice: S koncem Solskega leta je nebala v Gorict p ri-vatna Ijudaka Sola naSega vrlega Ant. Val. Toman a. Toman je utiicum med ucitelji*. osem iu petdeset let je uWteljeval! Zafiel jo ufiiti na oto-ku Grado-u in ostal tain 1 leto; v Kiroalu je bil 21 let; I. 1838. se je ucil 1/4 tata na Duiiaji gluhoneme in siepce poduaevati, bil potem 11 let uaitelj v za-vodu za gluhoneme v Gorici, pozneje 11 let na c. kr. norraalki in Sel kot resnicno zgleden utiteij 1. 1865, v zaslufcni pokoj, 0 kateri priliki mu je bit po-deijen zlati zasluzni krilec. Se 14 let je potem vo-dil privatno Solo. Kaj pravil ti tnlajSi rod k tacomu korenjaku?! Oj, kako pikantno parallelo bl jez lahko Bpeljal med MnckdajH in „zdaj% pa bi se mi mo-rebiti reklo, da mm. ^laudator temporis actla, zato raji molcim. — Da je g. ucltelj Toman bil eden u-stanoviteljev in giavnih stebrov nafte Citulnici, jo 61-tateljem slovenskih listov znano. Ktnetijska Sola v Gdrici. Izpiti za drugi semester se bodo vrSIU na nail doielni kmctljakl Soil duo 20. -2b tek. moseca. 23. in &i, pridejo ria vrsto sloveuski gojanci, — Zafietkom novega Solskega leta se piescli Sola na novo poscstvo v gorlSkem nred-mestji bv. Eoka (pod Turnom), kder se zdaj pflprav-Ijajo In Sirijo potrebni Solski pro8tori. — ProfcBOr d.r Kdnig, ucitelj kemije, zapusti naSo kmetijsko Solo V tein mesecu ter se preseli v Italijo (Asti) v diiavno slu2bo. — Kmetijski opravuik na ital. oddel-ku, g. Fornazaric, je tudi naznanil svojo odpoved; dobil je nekda boljSo privatno sluZbo v Trstu. Nje-govo mesto je izprasiijeno. — Na Solski kittetiji se zapazujejo v novejSem casu mnoga zbolj^auja v vsa-kem oziru. — Nesreda 2a nesredo. Ljudska govorica okoli Gorice pravi, da je letna doba okoli sv. Mohorja naj-huja za nesreCe vsake vrste. Posebno voda zahteva v tem casu vsako leto svoje Zttve. Letos se ta nesredna doba posebno dolgo vlece. — Pretekli tedeu je utonil v Pevmici, kjer se je ukopal, 9letni sinko kraeta Ga-brijeluc-a iz Podsabotina. — V petek preteklega ted» na zagazil je 41etni decek, otrok premo^nega posest* nika Kocijancic-a iz Vipoli, t potok Bii^o in se je tarn nesre^no zaduSil. — Potok je blizo 1/g ure od doma oddaljen in otrok si je saro, kakor pravijo, za domaCiin psom, tako dalec drznil. Ko so ga domaCi pogreSali, iskali so ga povsod, dokler jim je pes stra* zee ob bregu BirSe ovadil straSno neBreco. — V ne-deljo se je ob 8061 pod Solkanom llletni fantic spe» njal po Skriadu (cikade); rastlina, za katero se je dr-M, se mahoma odti^e in nesrecneS Strbonkue v SoCo, katera ga poLeljivo sprejme v svoje pogubuo narocje. V toiek vecer so naSli mrtvo Iruplo pod Pevmo; mr-lie je bil lepega, zdravega Ilea, kakor bi sa 2ivel. Danes bo po sodnijski obdnkciji pokopan na pevmskem pokopaliSii. MunicipalxU faktotum. V nekakov zafasni odgovor na broSuro BLa verita", 0 katerej govori ha§ uvodni ilanek, je inestni tajuik, g. Karol Favetti, priobCil v tukajSnjem dnevntku aL'Isonzo" pbslanicd, v katerej, — seveda ne, da bi hotel — potrjuje, da jo mestni zastop goriSki naredil v h 1874—1878 obilnih 300.000 gld. novega dolga in da je on v resoici oui municipalni Bfaktotumtt, za kojegaga je proglasil proti koncu lanskega leta 8LvIsonzott. ^StrankarjibivSe-ga odbora „comitato economico" so te objave nekda jako veseli in hoCejo svojeum ljubljencu, municipalne-mu „fektotumutt, posvetiti, kakor oe spodobi. Obfiinske stvari. V Selu, kder ima sdaj Se-del 2upanstvo cerniSke Supanije, bila je dne 12 t. m. volitev novega stareSinstVa. Tekmovauje Selcevin Ba-tujeev na eni strani a Cernicanji na drugi strani rai-odevalo se je v prav obilni deleiitvi yolilcev. Selcem in Batujcem se je pqsrecllo,. da so dobili tudi zdaj vecino svojih zastopnikov v obcinski zbor, vsled cesar je skoro gotovo, da ostane sedeji ^upanstva zopet tri leta v Seji, — ce ne v Batujah. V S t e v « r j a n u nad Gorico bode po ddgih homatijah v saboto v dne 16. t,. m, volitev novega i\i-nana. ObSirna 2upanija Steje muogo raol— a pra-veg a najti bo veodar tejSko. mm mgm Kakor smo ravno kar pozwdeli, je c. k. namest-% n&tvo razpustilo novo obcmsko stareSinstv© dol enj ske zupaoije zaradi razaih nepostavnosti v njegovem po-slovanji; okr. glavarstvu v GradiSfii je pa narocilo. n^j nemudoma predlaga, kedo ima do nove volitve o-skrbovati obcjnska opravila. (Priraerjaj naS dopis od beneSke meje.) • - Razne vestL Trgovske inobrtnyske razmere v Bosni. Ffcjdi sroono umdneropotu sledeaevestiTMpiijsldb in obrtnijskih razmerah v Bosni: Bazoo kup&jsko in obrtnijako Wago preskrbovali so do zdaj boscnskcmu prebivalstvu trgov"i in obrtnijki, ki so se v dezeli nasdili, kajtf domaelni m poznajo ie potreb wravite dvilii»erj« in izdeltjtj© to, Sesar sarai potrebnjejo, doma po prav pervotnera nafiinu z lastnimi rokami. Tisti trgovci in obrtniki, kateri bi hoteli zdaj voio kupCijo poskusiti i zasedeuih deielah, amejo ra-lojati tana ua c. k. vojaStvo, oradnike in na ome-jeno Steviro donuiih trgovcev Pri vsera ten amemo reLi, da se je v Bosni odprla nova zila avstro ogrski trgovini, df. se jejleu-sttnovi dobra podlaga z vzbujo trgovskih in obrtnijskih potreb. Fred vsem naj bi se torej prenesla v Bosno ta ka rokodelatva in obrtnije, katere vtegnejo po ni/kib cenahindobrih izdelkih lzpodriniti doroafie izdelkc. V gospodarskera oziru naj bi zaceli zasedati deielo taki rokodelci in obrtniki, kateri oCitno presegajo uze na-sejjent obrtoike, da to tudi domatini labko spoznajo. Soditi po dosedanjih vtisih in skuSnjah, uajdejo dober zaaluzek uobri in poStenih een drzeei se kolarji, zidarji, mizarji, kov&fii, steklarji (glazarji), kofijazi, Levljari, kruhopeki inmesarji, tudi klobucarjem, krcmar-jera, izdelovalcem sodne vock, kavarnarjera vtegne se v mestih posrecit. dobra kupdija; euako se je tudi mlinora, zganjarijam ia pivovarnam nadejati dobrega uspeha. Piodajalci narejeoih oblek, obutvi, klobukov, potovalue in vojaSke oprave, kuhinjske posode in po-hiatva, navaduega kmetijskega orodja bisi lahkomno-go pridobili. Y obce se opazuje, da bi se omenjena kupcija najboljSe sponesla v mestih in preko glavnih ert jav-nega prometu, da so za opekaruice (fornaze) in do-ticuo kupCijo uajugodnejsi kraji Sarajevo, Dervent in Kiseljat, pa tudi v Senici in tik zeleznicne crte Ba-njaluka-Novi in Brod-Senica, sledujic da bi se arhi-tektom za zdaj najboljse godilo v Derventu, Doboju, Senici, Sarajevu in Banjaluki. Vozoiki bi vtegnili najti zadosti dela pri preva-zevanji blaga na crtah od Broda oziroraa Senice do Sarajeva in iz Metkovifa skozi Mostar v Sarajevo. Za kmetijske delavce je pa za zdaj se prav malo za-sluZka. To se ve, da mora imeti vsaki, kedor se hoCe kot rokodelec ali obrtoik ustanoviti v Bosni, tudi nekoliko svojega kapitala, da si svojo obrtnijo na-stavi. Glavni kraji v Bosni in Hercegovini so: Sarajevo (pri 40.000 prebivaleev) Gradaeafc (4500), Dubno (6.600), Zvoruik (4900), Banjaiuka (15.000), Kupres (5200), Djelina (6100), Bihae (4000), Mostar (12.000), Janja (3500), Priedor (3200), Livno (6000), Dolnja Tozia (5300), Travnik (12.000>, Trfia (10.000), Ma-glaj (3180), KozaraC (3500), Stolac (3500). V poSasti streljal je te dni neki gospod v Teme§varu. Godilo se je tako: Vracajod se po noci maJo natrka^ proti domu, zapazi pred svojo sobo celo vrsto belih posasti. Ker je vedel, da se „duhoviu v takih sluCajih najlaie odganjajo sestrelom, potegne naglo iz zepa pistolo ter zaeue streJjat v bele stra-hove. Petkrat sproli nas junak v pouoCne posasti, a nobena Be ne gane. Lahko si je niishti, da je pokanje v pozni noLi vse zivo v hi§i probudilo. Psi zaCno ia-jati, macke mijavkati, a ljudje se skupe stekati ugi-baje, kako bi udarili na razbojnike. — A kmalo se je Btvar razvedrila; uatreskan junak je etreijal v bele rjuhe, ki so se na hoduiku suSile! Sedemkrat vera spremenil. Neki 2id ime-nom Robeuheim v bukoviuskiii Cernovicah je sedemkrat vero spremenil. Najprej je bil zid, potem luteran, kas-neje mu se je bolja zdeFa kalviuska vera, terjestopil med kalvince. Za tri leta postal je katoliean. A ka-toli§ka vera se mu ni dolgo prilegala in prestopil je k pravoslavui cerkvi. Na to je Sel v Varuo na Tur-ikem in tarn je postal mohamedanec. Ta bi clovek misliJ, da |b konee pripovesti; pa ni Se. Tudi moha-medanec ni dolgo oatal. Odpotil se je namrec v Ame-riko, od koder je doSel te dni glas, da je umerl kot — morinonec. 2ene bivSega egiptovdcega Kediva. Ala so ljudje zijaii piodajah, ko je Izuiaii pa§a, bivSi e-giptoyski podkralj se svojim spremstvom svojo driaro ostavil i Po koranu (tuiskein sv. pismu) sme vsak pra-n vermk imeti stiri zeue in Izuiaii paSa se je tudi, .kakor veien muhamedanec, posiuzil te polascice. Ou je imel tri zene, a tudi ceterto imei je za svojo pra- vo 2eno. Koliko vsaka teh lea stoji (koita), lehko clovek preracuni, ko izve, da so lani Se njih dohodki en miljon in sto tisoC gold, iznasali. Bazen teh ien ima Se toliko druzih, da jib je teiko preiteti. Harem (skup 2cn), kteri gre s podkraljem v pro n U6 „ 95 "} n crno mo, [H II] cisto naravno IS a ne oddaja je manj, nego po 56 H-fll trov skupaj. Alojzij Bador. hi trov L w=3r=w=rf, Oznanilo. Iiavnateljstvo zastavljavnice (Monte di pietii) vstanovljene po grofu Thurnu v Goriei naznanja, da bode dne 15. septembra 1879 zafiela javna drazba (kant) nere§enih zastav II. cetert leta 1878 t. j. tiste, ki so bile zastavljenc meseca aprila, maja iu junija 1878. V Goriei dne 5. avgusta 1879. Ravnatelj: Iiovisoni. Skoro zastonj!! Konkurzno oskrbniStvo nodavno fall ratio veiiko angleSko tvornico britania-srobovnega blaga nam jo na-roliio, da oddamo vho tako blago, katero jo v noAi za-logi proti inali odgkodbi za voznino in 1^4 delavskoga ztinluzka. Za Hiiniih 6 gl. 75 kt*., pofllanili ali po poSti po-vzetili, kot odSkodbo ?,a vossnino z Anglcikoga do J»n-naja in nekoliko z« dolo, dobi vsakdo za i!etrti del pra-ve vrednosti, tedaj skoro zaHtonj j ¦ ^ G izvratnih iniznih nozev, z britunija srebor- \S % • nim rocera in pravo angleSko sreberno«je- "* klvno ostrino; G najlioejih Vilie, brit.-srebro, iz enoga kosa; G tezkih zlic iz britanija-srebra; G zliC'ik iz britanija-erebra najboljo sorte; 1 zajemalnik za Ulleko iz masivnega britanija-srebra; | 1 tezak zajemalnik za jllho iz enac erebra; G teikih noznih podlozkov n „ 6 angleakih Viktorija-tas, fino vrezljanih; 2 jako okusmt uamizna SVecuika iz britanija-srebra ; i\j kosov. Vsi ti predmeti (-10) so iz najfinejega'bri-tanija-srebra, katero je na svetu edina obstojeCa kovina, ki se niti po 201etni rabi ne razlofiujc od pravega sre-brar za kar se garantiije. NaroLuje se za c. k. avstr.-ogerske de2ele pod nnslovoui: General-Sepot der 2, esgi, Britaania-Silbsr-Fabriken ? Blau & Kami, Wien I. Elisabethstrasse 6 5^2 §t. 302. Razpis ucitelj. sluzeb. V tukajsnem sol. okraju se s tem razpisujejo 3 podueiteljske in ena sluzba podueiteljice. Dohodki teh sluzeb so dolofieni v de2. Sol. postavi 4. marcija 1879. Prosilci naj vloze svoje prosnje z dokazom ueit. sposobnosti (sprr^evalo mature) naj dalje do 31. avgusta t. 1. pri tukajsnemu okrajnemu sol. svetu. C. KR. OKR. SOLSKI SVET v Tolminu, 10. avg. 1879. Predsednik: SCHEMERL. Storpne in gradslte tire, katere je aam po najboljSin iznajdbah izdelal, paninio vlitega v njih, priporoca pod posteno garancijo in prav po ceni :- Janez M. Pogacnik t Podnartu-Krop na Goreujskem. Da sa piaeilo polajSa, dovoljujem obroke. — Cenike posiljam na zahtevo zastonj.