teto XXV.	j	0 l|iy Številka 75.
Naročnina za Ljubljansko 8|| HBHBBI?	ffl&L Mg jtiJSB	flf	H	Xw	^WJ	§|£|	Uredništvo: Ljubljana
pokrajino: letno 70 lir (za K|3	Tirate	■BBb	Mhir-r**^ MK	KS«	m« MM	Gregorčičeva ulica 23. Tei
inozemstvo 75 lir), za 'h	K?!	VHHV	Ha	Ifca	HMattH HjB W8SsP 00	05-52. Uprava: Gregor
leta 35 Ur, za */« leta 17.50	čičeva ul. 27. Tel. 47-61
Ur, mesečno 6,— Ur. Te- v	itokopisov ne vračamo. —
Plačata b^iTO^SuMJanl	€>e9SOf9fS	Z@	t J^SFOVIflO*	ifICf USf ff/O«	Obft Ifl	Cf 0fl8Ffll5 f VO	uici v Ljubljani št. 11.953
C O N C E S S I O N A R I O E S C L U S I V O per la pubbUcitč di provenienza italiana ed estera:	II IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i* Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino)
ISTI TUTO ECONOMICO ITAL1ANO-M1LANO. Via G. Lazzaroni 10.	| I in inozemstvo ima IST1TUTO ECONOMICO IT ALI ANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.
Izhaia _ UuPliana, torek 22. septembra 1942-KK__________________________________________Cena	0*6C
Navodila za razsojanje o kršitvah davčnih zakonov
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal,
smatrajoč za potrebno,, da se določi pristojnost za razsojanje kršitev carinskega zakona in drugih davčnih zakonov skladno s sedanjo ureditvijo finančnih uradov pokrajine, naslednjo naredbo:
Člen 1. — Pravica, razsojati na prvi stopnji o prestopkih po črkah a), b) in c) X. poglavja carinskega zakona z dne ‘23. februarja 1899 in poznejših sprememb, o tihotapstvih monopolskih predmetov po zakonu bivše jugoslovanske države o državnih monopolih z dne 5. decembra 1931 in o prestopkih po členu 21. uredbe M. s. 21 z dne 21. januarja 1937 o zatiranju tihotapstva z umetnimi sladili, se ]X)deljuje ravnateljstvu carinske službe pokrajine, ki je podrejeno Visokemu komisariatu, in sicer ne glede na višino zneska, do katerega naj se izrečejo kazni.
Clen ‘2. — Ce bi storjene kršitve bile kaznivo dejanje, ki se preganja kazensko, pošlje ravnateljstvo carinske službe, potem ko je ukrenilo upravne kazenske odredbe v svoji pristojnosti, spise pristojnemu kazenskemu oblastvu v nadaljnje postopanje.
Clen 3. — Zoper odločbo ravnateljstva carinske službe je dopustna pritožba na Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino v 15 (petnajstih) dneh od dne odločbe, izdane v zakoniti obliki.
Clen 4. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana dne 15. sept. 194‘2-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Vpisovanje v Trg. strokovno nadaljevalno šolo
Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine naznanja, da bo vpisovanje v Trgovsko strokovno nadaljevalno šolo Združenja trgovcev v Ljubljani za vse tri razrede v dneh 22. do 25. septembra vsakokrat od 9. do 11. in od 14. do 17. ure v pisarni Združenja trgovcev, Trgovski dom. Novinci morajo biti stari 14 let in morajo predložiti pri vpisu zadnje šolsko izpričevalo, učno pogodbo in zdravniški izvid. V šolo se sprejemajo samo učenci, ki so dovršili najmanj tri razrede srednje ali meščanske šole. Učenci z manjšo predizobrazbo bodo sprejeti le v primeru zadostnega prostora. Učenci z dovršeno nižjo srednjo ali meščansko šolo imajo prednost in bodo pogojno sprejeti v drugi razred. Poznejši vpis učenca se more izvršiti le v izjemnih in opravičenih primerih, a to le do 30. septembra t. 1. Vsak učenec(ka) plača pri vpisu Lir 240 letne šolnine, novinci pa poleg tega še Lir 60.— vpisnine in učenci III. razredov pa Lir 60.— oprost-nine.
Redni pouk se prične v ponedeljek dne 5. oktobra ob 14. uri.
Druge podrobnosti bodo razvidne na šolski deski.
švedsko-turški blagovni promet
Takoj po n redit vi: železniške zveze med Turčijo in Bolgarijo so bili poslani iz Turčije prvi blagovni transporti v Švico. Na cilj
so prispeli približno v treh tednih. Ker Turčija in Bolgarija nimata na razpolago transportnih sredstev za pošiljatve v Švico, se uporabljajo (predvsem italijanski vagoni, za tranzit pa so potrebna
Pod tem naslovom piše v zadnjem »Reichu« dr. Volwassen naslednje:
Italija si more šteti v zaslugo, da je kot prva dežela stopila na pot, na katero ji je sledilo polagoma vedno več drugih vojskujočih se držav. Že 1. 1939., ko Italija še ni bila v vojni, je začela proizvodnjo nekaterega blaga koncentrirati na nekatere posamezne predmete, deloma celo na en edini izdelek. Sistem teh tipiziranih predmetov se je znatno razširil, ko so bili predpisani za tekstilno blago in čevlje določeni tipizirani izdelki. Že L 1940., toda še vedno pred vstopom Italije v vojno, so prišli prvi tipizirani čevlji na trg. Njih način izdelave je bil ravno tako določen ko njih cena.
Proizvajanje tipiziranih .izdelkov v tekstilni industriji je zahtevalo [/osebna prizadevanja, ker je ta industrija od nekdaj izkazovala največjo raznovrstnost svojih izdelkov. Pa tudi uradi, katerim je bila poverjena izvedba te akcije, predvsem »Ente Tessile« ter korporacijsko ministrstvo, so morali opraviti velikansko delo, saj so morali določiti nad tisoč raznih tipov blaga. Rezultati so bili razkazani z ugodnim uspehom na razstavah v Milanu 1. 1941. in v Benetkah 1. 1942. Sčasoma so se določbe o proizvajanju tipiziranih izdelkov vedno bolj natančno izvajale ter je bila vsa proizvodnja v to usmerjena. Dočim je bilo leta 1941. predpisano, da se morajo uporabita tri četrtine vsega za domači odjem razpoložljivega tekstilnega blaga za tipizirane izdelke, je bila pred kratkim proizvodnja r.etipiziranih izdelkov sploh pre-
Koledarsko leto je za gozdnega in lesnega gospodarja podrejenega pomena. 31. decembra se samo sestavi bilanca in urede davki, gospodarsko leto pa se začne za lesno gospodarstvo 1. oktobra in se neha 30. septembra. To je tudi razumljivo, ker je lesno in gozdno gospodarstvo popolnoma navezano na naravo in je sečnja enkrat na leto, namreč po zimi in samo v visokem gorovju poleti. A tudi veliki nakupi žag, izvoznikov in uvoznikov se izvrše navadno jeseni ali tik pred nastopom zime. Od teh nakupov in od sečnje pa je odvisno, kako se bo razvijalo lesno gospodarsko leto.
V kratkem se torej neha staro lesno gospodarsko leto in se začne novo. »Internationaler Holz-markt« daje zato kratek pregled o izgledih v noviem letu ter med drugim navaja:
Za gospodarsko leto 1941./42. so se uredile v Nemčiji cene za les na panju z naredbo državnega ko-
tudi nemška dovoljenja. Poti turških blagovnih transportov v Švico so naslednje: Cez Burgas ali Varno po Donavi do kakega nemškega pristanišča, potem pa naprej z železnico, čez Burgas ali
povedana. Nadalje je bila predpisana obvezna prijava vseh zalog vseh še netipiziranih izdelkov in trgovina s temi izdelki med grosisti je bila prepovedana.
A tudi izven tekstilne industrije so se v rastočem obsegu uvajali načrti za tipizirano proizvodnjo. Tako so se uvedli za gospodinjske predmete iz aluminija, za steklenino, keramiko, kolesa, šivalne stroje, mazililo olje, sveče itd. A tudi za nekatera živila, kakor testenine, pšenično moko, koruzno moko je bilo predpisano proizvajanje enotnih tipov.
Usmerjanje proizvodnje na enotne tipe ima tri velike razloge. Glavni je kontrola cen. Obratno-gospodarsko izračunavanje stroškov je še nerazvito in glede proizvajalne kalkulacije za posamezne gospodarske panoge je nadzorstvo nad cenami zelo težavno. To se tudi' zrcali v dvigih cen v zadnjem času. Ravnokar objavljeni uradni podatki indeksov cen kažejo dvig cene v trgovini na debelo od leta 1939. do 1940. za eno tretjino, v maloprodaji za 20%, za najvažnejše predmete pa tudi za 44%. Korporacijsko ministrstvo je zato mnenja, da je zajamčeno učinkovito nadzorstvo nad cenami samo s sistemom enotne proizvodnje, ker se na ta način ne predpisuje samo način izdelave, temveč tudi cena. Ker je vprašanje gibanja cen v Italiji posebno nujno, dočim je bila oskrba s surovinami še zelo ugodna, je dobila politika tipizirane proizvodnje v tem zelo močan vzgon. V drugih deželah pa je šel razvoj k enotnim izdelkom predvsem iz proizvajalne tehnike.
misarja za cene z dne 14. aprila 1942., ki je bila objavljena v državnem zakoniku z dne 27. aprila. Najvažnejša določba te naredbe je, da veljajo nove cene do 30. septembra 1943. S tem je zagotovljena stabilnost cen tudi za novo gospodarsko leto 1942./43. Ker se določajo cene za rezani les na podlagi cen lesa na panju, bodo ostale v glavnem lesne cene nespremenjene. Tako se bo na lesnem trgu Velike Nemčije v celoti ohranila stabilnost oen. To pa bo ugodno vplivalo tudi na lesne trge v drugih državah, ker je Nemčija največji in najpomembnejši lesni potrošnik, a tudi eden največjih kupcev lesa na evropskih trgih.
Nespremenjene cene lesa tudi v Italiji
Tudi v Italiji gledajo oblasti na to, da zagotove nespremenjeno razvijanje cen. Je sicer lahko mogoče, da se bodo cene za to ali ono vrsto
Varno in potem dalje po železnici. Smer transportov je odvisna od nemških dovolilnic. Švicarsko-turški blagovni promet se živahno razvija. Švica dobiva iz Turčije predvsem južno sadje, tobak, ko-
Druga prednost koncentrirane proizvodnje je v racionalnem izkoriščanju surovin, produkcijskih sredstev in delovnih moči. To ima poseben pomen za vse dežele, katerih proizvodnja se ne razdeljuje samo na številna podjetja, temveč tudi na neštete modele, tipe, oblike, velikosti itd. Velikanska prednost, ki jo je mogla doseči ameriška avtomobilska proizvodnja z omejitvijo proizvodnje le na nekatere modele, dokazuje, kako velike možnosti se morejo doseči s takšno koncentracijo. Pričakovati je, da bo ostala ta tipizirana koncentracija tudi po vojni, kjer se bo obratno-gospodarsko izkazala kot dobra.
I
Tretja prednost proizvodnje tipiziranih izdelkov je v možnosti učinkovite kontrole kakovosti blaga. Ker je način proizvodnje natančno predpisan, se more tudi proizvodnja laže nadzirati. Proizvajanje tipiziranih izdelkov torej ne samo ščiti potrošnika pred poslabšanjem blaga ter dvigom cen, temveč tudi povečuje storilnost vsega gospodarstva.
Da namerava Italija to z uspehom začeto pot nadaljevati, je potrdil pod Ducejevim vodstvom zborujoči Odbor za cene in oskrbo. Korporacijski minister je tedaj sporočil, da bo število dovoljenih tipov v oblačilni stroki omejeno na minimum in da bo znižano tudi število barv in vzorcev. Nadalje je bilo sklenjeno, da se bodo v določenih detajlnih trgovinah prodajali saino tipizirani izdelki, da se s tem zagotovi proizvodnji tipiziranih izdelkov čim hitrejše razširjenje.
lesa nekoliko spremenile, toda v glavnem bo ohranjena stabilnost cen. Tudi to bo ugodno vplivalo na evropski lesni trg, ker je Italija med največjimi kupci lesa.
Težišče italijanske lesne oskrbe bo v novem letu v domači proizvodnji. Načrt sečnje za novo gospodarsko leto predvideva, da se dobi čim več lesa iz domačih gozdov. Zato je tudi fašistični režim že pred leti skrbel, da se goje predvsem hitro rastoče drevesne vrste. Ta politika fašističnega režima rodi sedaj že dobre sadove in topoli dajejo Italiji že mnogo koristnega lesa.
Poleg tega pa bo nabavljala Italija les tudi na tujih trgih, predvsem v Nemčiji, Hrvatski, Slovaški, Madžarski, Romuniji in skandinavskih deželah.
Da bo sečnja v domačih gozdovih čim večja, so dobili prefekti pooblastilo, da v lastni režiji izvršijo sečnjo v gozdovih, katerih lastniki sečnjo preveč zavlačujejo.
Sečnje v skandinavskih deželah
Sečnja na Švedskem je za novo gospodarsko leto proračunana na 50 milijonov m3. Da se je določila tako velika količina, so bili trije razlogi: Predvsem naj se zagotovi zadostni les za žage, papirnice ter industrije, ki predelujejo les. Tudi za lesni izvoz so potrebne znatne količine. Zaradi pomanjkanja premoga in bencina je silno narasla potreba po drveh. Rastoče so tudi potrebe švedske industrije lesenih hiš. Ce se Švedski posreči, da si ohrani vsaj v glavnem stare cene, bo tudi lesni izvoz zelo velik. Potreba na drveh za gospodinjstvo, industrijo ter za motorno pogonsko silo se ceni na 40 milijonov kubikov. Težavno pa bo te velike količine tudi doseči, ker zelo primanjkuje delavcev. Ze v normalnih časih je zaposlenih v gozdovih 200.000 delavcev. Letos pa računajo, da bo potrebnih še nadaljnjih 100.000 delavcev. Da prepreči pomanjkanje delavcev, je urad za delo odredil, da smejo stavbena podjetja zaposliti samo delavce, kateri jim bodo dodeljeni, da se na ta način prepreči odtok gozdnih delavcev v bolje plačujoča stavbena podjetja.
Na Finskem si prizadevajo, da bi bila sečnja najmanj tako velika ko letos. Vprašanje zadostnih delavskih moči pa je na Finskem, ker je ta država v vojni, še bolj pereče. Tudi transportne težave bodo ovirale lesno proizvodnjo. Ze letos so morali v lesni proizvodnji uporabljati tudi žene in mladoletnike, celo šolarje.
Na Norveškem bo proizvodnja približno na isti višini ko v sedanjem gospodarskem letu.
V drugih evropskih deželah
Na Slovaškem je že poskrbljeno, da bo nova sečnja vsaj enaka ko letošnja. Navzlic težki zimi se je Slovaški posrečilo, da je skoraj v celoti izvedla načrt sečnje kakor je bil določen. Posebno pa je sedaj poskrbljeno, da se bodo dobile zadostne količine drv.
Podoben je tudi položaj na Madžarskem. Predvsem hočejo na Madžarskem zagotoviti zadostne količine iglavcev, da bo pokrita domača potreba. Za izvoz bodo na razpolago velike količine listov-cev. Upajo tudi, da bodo mogli v zadovoljivi meri povečati lesno proizvodnjo tudi v novo priključenih vzhodnih pokrajinah.
V Romuniji položaj ni čisto jasen, da še ni mogoče povedati nič zanesljivega, kako se bo razvijal položaj na romunskem lesnem trgu.
Blokiranje bombaža v Romuniji
Državno tajništvo za industrijo, rudarstvo in trgovino v Romuniji je odredilo, da morajo pridelovalci bombaža izročiti ves pridelek po uradnih cenah pooblaščenim zbiralcem. Zase lahko obdrže 50 kg bombaža. Brez dovoljenja občin je prepovedano vsako prevažanje bombaža. Zbiralci bombaža so že dobili vsa potrebna navodila.
Naroiajte m širite Jrgovski list"!
Oblike industrijske končen
traciie
Pred novim lesno-gospodar
skim letom
Stran 2.
»TRGOVSKI LISTc, 22. septembra 1942-XX.
Štev. 75.
Iz italijanskega gospodarstva
Trgovina med Italijo in Nemčijo se sproti izpopolnjuje, za kar skrbe mešani odbori obeh vlad, ki se sestajajo dvakrat na leto! Pri zadnjem sestanku je bilo rešeno vprašanje izvoznih cen na ta način, da bo Nemčija pustila nespremenjene osnovne cen« za premog in druge surovine, Italija pa za svoje blago, ki ga redno izvaža v Nemčijo. »Donau-Zeitung« na glaša, da gre danes vsakih 20 mi nut po en vlak premoga in drugih surovin iz Nemčije v Italijo, ki daje Nemčiji v zamenjavo svilo, tekstilna vlakna, žvepio, živo srebro, konopljo, boksit, sadje in sočivje.
Koncentracija v italijanski industriji se nadaljuje, o čemer pričajo naslednje združitve: Družba Pirelli (glavnica 500 milijonov lir) bo imela 24. septembra izredni občni zbor zaradi prevzema treh družb, ki jih je koncern doslej kontroliral. To so družba za umetna tekstilna vlakna »Star« (glavnica 30 milijonov lir), družba »Cotonifici-Riuniti« (glavnica 6.5 milijona lir) in družba »Italiana Ebanite« (glavnica 5 milijonov). Družba »Societa Elettrica Sarda« (glavnica 150 .milijonov) bo prevzela elektrarniško družbo »Tirso« (glavnica 67.5 milijona) in Sardinsko družbo za amoniak (glavnica 3.7 milijona), Triestinska družba za rafiniranje mineralnega olja »Aquila« (glavnica 55 milijonov) pa bo na svojem izrednem občnem zboru sklepala o prevzemu dveh industrijskih družb, ki sta pod njeno kontrolo.
Izvoz italijanskih vin se je znatno povečal, zato so bile pri prepovedi proizvodnje desertnih vin (vermut, marshala, šampanjec itd.) izvzete količine, ki so namenjene za izvoz. V zadnjem času se je odprl za italijanska vina nov trg v Franciji, kamor Italija že deset let ni izvažala vina. Uspešno se razvija izvoz vina v Nemčijo in Švico in da bi se izvoz še povečal, bodo revidirani predpisi o določanju pridelovalnih okolišev in kakovosti vina.
V podjetjih bombažne industrije
bo od 1. oktobra dalje delovni čas 32 ur tedensko. V mesecih december, januar in februar bo počivalo delo v vseh bombažnih tovarnah, ki nimajo lastnih električnih central. Delavci bodo za ta čas počitka dobivali iz blagajne za izravnave mezd 75% zaslužka od 40 urnega normalnega tedenskega dela.
V	teh treh mesecih bo delavstvo izkoristilo tudi svoje dopuste. Na ta način bo v zimskih mesecih dosežen vielik prihranek pri potrošnji električnega toka v korist vojni industriji.
Za poročna potovanja v Riin je bilo meseca avgusta prodanih po znižani ceni 390 vozovnic prvega, 1603 drugega in 390 tretjega razreda. Od konca julija 1. 1932., ko so bile uvedene te vozne olajšave, je potovalo v Rim 330.744 zakonskih parov.
Na mednarodni reviji filmske umetnosti v Benetkah je bilo zastopanih 17 narodnosti in filmskim predstavam Je prisostvovalo nad 300.000 ljudi. Dielegati udeleženih filmskih družb so sklenili, da bo prihodnja prireditev mednarodne filmske zbornice spet v Benetkah. Začela se bo 30. avgusta leta 1943. Določeni so bili že predpisi o kakovosti in številu filmov, ki se bodo predvajali med prireditvijo.
Pridobivanje iedilnega olia na Hrvatskem
Od oljnih rastlin pridelujejo na Hrvatskem predvsem oljnato repico ali ogrščico in sončnice. V letih 1937. do 1939. je bil na površini 10.000 do 11.000 ha povprečni letni pridelek repice okrog 40.000 metrskih stotov, povprečni hektarski pridelek pa 3.7 stota. Nasadi sončnic so obsegali okrog 3500 ha, povprečni letni pridelek semen pa je bil blizu 46.000 stotov. Ker so se v bivši državi zanašali na pridelek oljnih rastlin v Bački in Banatu, se pridelovanje repice in sončnic na Hrvatskem ni pospeševalo, kar hočejo storiti zdaj, da se ustvari temelj preskrbe z jedilnim oljem. Za pridelovanje sončnic nameravajo določiti do 30.000 oralov, vieč pa se ne da brez škode za žitne kulture. Za preskrbo s svinjsko mastjo bi morala imeti hrvat-ska živinoreja eden in pol milijona svinj, ker pa jih ni toliko, je
za pridobitev rastlinskih maščob potrebno znatno povečanje pridelka oljnih rastlin.
Da bi se naglo pridobile večje količine rastlinskih maščob, je bilo organizirano tudi zbiranje bučnega semena. Letno so že zbrali po 300 do 500 vagonov bučnega se miena, če ga pa zberejo 1000 vagonov, bo priiskrba zadostnih količin jedilnega olja zagotovljena. Organizacijo zbiranja bučnega semena vodi državna centrala za kmetijsko proizvodnjo, sodelujejo pa kmetijske organizacije in učiteljstvo. Za bučno seme je določena cena 10 kun za kg, provizije pa znašajo do 15°/o. V odškodnino za oddano bučno seme dobijo kmetje tudi oljnate tropin/e za krmljenje svinj. Za pridobivanje industrijskih maščob bo organizirano tudi zbiranje želoda in divjega kostanja.
Privatna dvornzrednn trgovska šola | Zbornice za TI (Pokrajinskega korporacijskega sveta)
v Trgovskem domu, Gregorčičeva 27 g vpisuje vsako dopoldne za novo šolsko leto ^ Redni pouk se prične 1. ok t^o b r a
Pridobivanje rjavega premoga v Turčiji
V	turškem gospodarstvu pred 'edanjo vojno rjavi premog ni imel posebnega pomena, čeprav »so se nekatera ležišča izkoriščala že dolga leta. Ker j.e bilo v zadnji zimi občutno pomanjkanje kuriva, je letos vlada odredila obnovo in razširitev premogovnikov in s posebno naredbo je bilo pozvano že meseca maja 6000 rudarjev na delo.
Glavni revirji rjavega premoga v Turčiji so Soma, Degirmisaz in Tavsanli. Od 1. 1938. do lani se je letna produkcija v prvem revirju dvignila od 52 na 89, v drugem od 14 na 51, v tretjem od 10 na 35, v vseh treh pa od 76 na blizu 176 tisoč ton. Dnevna proizvodnja vseh treh revirjev je zdaj (>50 ton.
Revir Soma je bil v obratu že med prvo svetovno vojno in ima že od tedaj nad 6 km dolgo žično železnico, ostala dva revirja pa so izkoriščali v malem obsegu takoj po vojni tuji podjetniki, ki so po nekaj letih svoje obrate ustavili. Brez presledka so delovali samo obrati somskega revirja, ostali premogovniki pa so začeli delovati šele I. 1938. in po večini so
bili naslednje leto modernizirani in razširjeni s pomočjo države in Eti-banke, ki je vložila v premogovna podjetja pol milijona turških funtov. Po geoloških preiskavah cenijo vsa ležišča rjavega premoga v Turčiji na 21 do 26 milijonov ton in pride od tega na obratujoče premogovnike najmanj 8 milijonov ton.
Od lanske proizvodnje rjavega premoga so prevzele železnice 20, tekstilne tovarne okrog 25, elektrarne 11%), ostalo pa je šlo za hišno kurjavo. Še letos bo dnevna proizvodnja premogovnikov vseh treh revirjev zvišana na najmanj 1000 ton.
Kot kurivo v turških gospodinjstvih se rjavi premog šele uveljavlja. Doslej je bilo poleg drv glavno kurivo oglje, po vaseh pa tudi posušeni rastlinski odpadki in gnoj. Zaradi nizke cene ima rjavi premog prednost, ker stane kilogram oglja 15, kilogram posušenih odpadkov 4, kilogram rjavega premoga pa samo 1 piaster. Ovira pri uvajanju premoga za hišno kurjavo pa je to, da je treba preurejati peči.
domači industriji ter za kurjavo v velikih pristaniščih. Japonska hoče proizvodnjo premoga dvigniti in japonski strokovnjaki že raziskujejo nova premogovna ležišča na Sumatri.
Sladkor je že od nekdaj med najvažnejšimi proizvodi Niz, Indije. Japonci so sprva nameravali indijske nasade sladkorja skrčiti v sorazmerju z azijsko potrošnjo, da bi se povečali nasadi bombaža, koruze in riža. Presežke sladkorja so nameravali uporabiti za proizvodnjo alkohola. Ti načrti pa so se v kratkem bistveno spremenili. Java bo postala središče azijske sladkorne industrije, nasadi sladkorja pa bodo skrčeni na Formo-zi in Filipinih.
Japonski industrijski koncerni so prevzeli najvažnejše obrate kovinske industrije v Niz. Indiji. Kako bodo ti obrati preurejeni, še ni znano. Tekstilni industriji se obeta velik razmah. Niz. Indija je bila nekdaj naj večji odjemalec japonskih tekstilnih izdelkov, zdaj pa hoče Japonska vseliti industrijske obrate v indijska središča proizvodnje tekstilnih surovin.
Iz navedenega je razvidno, da proizvodnja Niz. Indije ni v zastoju in da bo po vojni zelo važna na svetovnih tržiščih.
Tel.
40
PREMOG
GOMBAČ
GLEDAUŠKA 14
Japonsko gospodarstvo v Nizozemski indiii
*	<11	barva, plesira in
7n V /i lirah kcmižn» S n a ž i
LV, I lit UIUU obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo.
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova 3 Telefon št. 22-72.
Od svojega sotrudnika iz Amsterdama je objavil »Pester Lloyd€ daljši članek o japonskih gospodarskih reformah in načrtih v Nizozemski Indiji. Ti podatki niso važni samo za Nizozemsko, ki ima v Niz. Indiji vložen ogromen kapital (samo od zasebnikov nad 2600 milijonov goldinarjev), temveč za ves svet, 'ker je Niz. Indija med najvažnejšimi dobavitelji surovin. Po velikih vojnih dogodkih in po japonskih načrtih nudijo najvažr nejše gospodarske panoge Niz. Indije naslednjo sliko:
Kulture kavčuka, ki imajo svoje središče na Sumatri, ne bodo okrnjene, ker računajo, da se bodo za velike presežke prej ko prej našli odjemalci. Po novem kemičnem postopku, ki so ga iznašli japonski strokovnjaki, bodo iz kavčuka pridobivali tudi tekoča goriva.
Na področju pridobivanja petro-
leja je vojna jiovzročila sicer velike ovire, ker so bile razdejane mnoge naprave, storjeno pa je bilo vse, da se škoda naglo popravi. Petrolejska polja Niz. Indije so bila najizdatnejša v Južni Aziji, na katero pride 80% vse azijske proizvodnje zemeljskega olja. Po večini je pridobivanje in obratovanje spet v normalnem obsegu, težave pa so še v pogledu skladišč in transporta.
Tudi proizvodnja kositra ne bo omejena. Podjetje Banka je spet v obratu, vodstvo topilnic pa so prevzele velike japonske metalur-gične skupine. Kakor pri kavčuku, tako tudi pri kositru ni treba misliti, da za velike zaloge ne bi bilo odjemalcev.
Pridobivanje premoga v Niz. Indiji je bilo izven kontinenta le malo znano, čeprav je znatno. Premog iz premogovnikov Sumatre je pred vojno služil predvsem
Pokojninski skladi madžarskih bank
Največje banke na Madžarskem zbirajo že dolga leta sklade, iz katerih dobivajo nameščenci dodatke k svojemu pokojninskemu zavarovanju na ta način, da jim banke iz svojih sredstev zvišujejo pri javnih zavodih pridobljene rente in pokojnine ali pa za nje plačujejo prispevke. Po večini so se ti skladi, ki jim pravijo »pokojninske blagajne«, osamosvojili kot samostojne pravne osebe z lastno bilanco. V zadnjih letih se je premoženje pokojninskih blagajn močno dvignilo. Največje banke so imele 1. 1937. v svojih pokojninskih blagajnah 50 do 60, zdaj pa imajo že nad 100 milijonov pengo. Premoženje vseli bančnih pokojninskih blagajn se je v zadnjih štirih letih povečalo za 75%. Na prvem mestu je Madžarska komercialna banka v Budimpešti, ki ima v svoji pokojninski blagajni 26.5 milijona pengo.
Bolgarski vrtnarji v Nemčiji
Z e pred prvo svetovno vojno je bilo v Avstriji in Nemčiji precej bolgarskih vrtnarjev. Zdaj jih deluje v Nemčiji nad 20.000. V okolici Dunaja šteje kolonija bolgarskih vrtnarjev okrog 400 članov.
V	Nemčiji bivajoči bolgarski vrtnarji imajo svojo strokovno organizacijo, ki je imela te dni svoj občni zbor na Dunaju.
Gospodarske vesti
Zagrebški jesenski velesejem se
je zaključil 14. septembra. Po poročilih zagrebških listov je obiskalo velesejem okrog 300.000 ljudi Na velesejmu je razstavilo 150 domačih in 220 inozemskih razstavljal-cey, od teh je bilo 35 iz Italije 97 iz Nemčije, 49 iz Bolgarske, 28 iz Madžarske in 11 iz Slovaške.
Hrvatski poštni uradi so s 1. septembrom začeli zopet sprejemati poštne pakete za Bolgarsko, Romunijo in Turčijo. Obnovljen je brzojavni promet med Hrvatsko in Dansko, Nizozemsko, Norveško in Španijo.
Hrvatska je ustanovila za ozemlje nezasedene Francije svojo treo-vinsko agenturo v Lyonu.
Hrvatsko - romunska trgovinska pogodba je bila te dni sklenjena. & klen j en je bil tudi plačilni sporazum, po katerem je bil določen obračunski tečaj v višini 100 kun 300 lejev.
Večje kredite je odobrila hrvatska vlada za postavitev modernih sadnih sušilnic v Zagorju.
Na Hrvatskem uvedejo s 1. oktobrom nakaznice tudi za goste v gostinskih obratih. V vseh občinah pa se ustanove občinski preskrbovalni odbori.
Bolgarska trgovinska delegacija je odpotovala v Helsinki, da sklene s Finsko trgovinsko pogodbo.
1 a j,e v Prvem polletju 1942 izvozila blaga za 5402 milijona levov, uvozila pa za 5221 milijonov levov, da je bila njena trgovinska bilanca aktivna za 181 milijonov levov. V 1. polletju 1941 je bil bolgarski izvoz za več ko polovico manjši, bolgarska trgovinska bilanca pa je bila pasivna za 676 milijonov levov.
Cene za časopisni papir so bile v Romuniji zvišane za 12 odstotkov, cene za druge vrste papirja, kartone in lepenko pa za 23 odstotkov
Uradi dela prevzamejo s 1. oktobrom na Ceško-Moravskem vse posle dosedanjih obrtnih inšpektoratov.
Maksimalne cene so bile predpisane na Slovaškem za rezani les iglavcev. Deske in trami so uvrščeni v tri kakovostne kategorije, v četrto kategorijo pa spada ves ostali rezani material.
Stare pnevmatike in stare kavču-kaste cevi bodo začeli v Švici zbirati, ker je v Švici silno pomanjkanje kavčuka. Zbiranje kavčuka ie obvezno.
Budimpeštanski mednarodni vojni velesejem je obiskalo skoraj en milijon obiskovalcev, od katerih je bilo 1800 inozemcev. Vseh razstav-Ijalcev je bilo 1000.
Trgovinska pogodba in plačilni sporazum sta bila podpisana med Madžarsko in špansko,. Po novi pogodbi se bo trgovina med tema državama povečala.
116 novih industrijskih družb z glavnico 26 milijonov danskih kron je nastalo lani na Danskem, 33 družb pa je povečalo svoje glavnice za 64 milijonov danskih kron
Nezaposlenost je v kontinentalni Evropi od julija lanskega leta padla od 2.4 na 1 milijon ljudi. Edino na švedskem, kjer država ne nadzira dela, je število brezposlenih delavcev naraslo za 100%> na 130 tisoč.
Ameriški državni dolg je narastel že na 86.6 milijarde dolarjev. Pred enim letom je znašal samo 57.8 milijarde dolarjev.
Avstralija je zaradi pomanjkanj^ delavcev in transportnih težav omejila proizvodnjo pšenice.
Deiarstvu
^^MinnianRiMUHw.w
Hranilne vloge v hranilnicah na
Ceško-Moravskem so v prvih šestih letošnjih mesecih narasle za dve milijardi na 19 milijard Kč.
V	Ukrajini posluje sedaj že 17 bank, ki imajo nad 200 podružnic. Odpirajo pa se še novi denarni zavodi v vseh gospodarsko važnejših krajih.
! Da piu di 25 anni-Že več ko 25 let 1	
i Rimedi Heumann vengo-no usati con mirabile sue-} cesso e con soddisfazione i dai consumatori. Fate anche Voi una prova e doman-date il listino prjesso la S. A. He MILANO, Vi	se sredstva Heumann uporabljajo s čudovitim uspehom in v zadovoljstvo odjemalcev. Poskusite enkrat tudi Vi in zahtevajte cenik pri iumann a Stilicone 39
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.