4/'88 STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRITT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1988 • LETNIK XLVI • ŠTEVILKA 4 Ljubljana. april 1988 VSEBINA- INHALT- CONTENTS 157 Edvard Rebula Učinki spravila lesa s ~ raktorji in žičrurm žerjaV! Wood skldding effects by means of tractors and cable cran es 169 Franc Furlan GradnJa vlak. s1roškovm m ekološki problem Sk1d tra1l conslmction: the cost and ecologJc problems !74 Boštjan Košir, Edo Goričan, Iztok Koren Analiza nekatenh vidlkov žičničarskega spravtla na podlagi podatkov JZ secno-spravilmh načrtov The analysis of some cable crane skiddwg aspects based on the cul!ing and sklddmg plan data 179 Vesna Tišler Nekaten rnonomerm pollfenoli drevesnih skoriJ Some monomeric polyphenols of lree bark samples 183 Slavka Kavčič, Toni Djukic lzkušme hrv<1ških gozdarjev- drugocena usmentev za spremembo zakona o gozdovih v SR Slove mj1 186 Janez Čop G.1zd - divjad - propadanje gozdov J 87 Jernej Stritih Pnhodnost gozdarstva l 93 Ljubo Čibej Utrmkl s strokovne ebbrztje po Češkoslov3ški m Zahodm Nemč1ji v jeseni 1987 196 Iz tujega tiska 20 1 Strokovna srečanja 202 Književnost 203 Naši nestorji Naslovna stran: janez Konecmk: KonJiCI Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženiljev in tehnikov gozcial'stva in lesar- stva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin - predsedmk Mttja Cimperšek, Hubert Dolinšek, Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Korer.. mag. Boštjan Koštr, jure Marenče, M1ran Oročim, mag. Dušan Robtč, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anka, dr . Fran:::: Batič, dr. Dušan Mlinšek mag. Zdenko Otnn, Ž1van \leseltč V. d. odgovornega urednika Editor in chief zivan Veselič , dtpl. mz. gozd. Tehnični urednik Aieksander Leben Lektor Karmen Kenda Uredmštvo m uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Enavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZDI'T' GL SloveniJe Ljubljana, Erjavčeva 15 501 o 1-678-48407 Letno iztde lO števiik l:) 1ssues per year Letna mdtvidualna naročnina 5000 din za OZD m TOZD 21.000 din za dijake m študente 2500 ciin za mozemstvo 36 USD r_;osamezna številka 2500 dm UstanovitelJIC! revije sta Zveza društev mže- ni.rjev in tehmkov qozdarstva tn lesarstva Slovemje ter Samoupravna interesna skup- nost za gozdarstvo Slovemje. P:Jleg njJju denarno podpira izhajanje reviJe tud1 Raziskovalna skupnost Slovenije Po mnenju republl:'5kega sekretanata za pro- sveto in ku.ltillo (št. 421-l/74 z: dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. Oxf : 377.44:377.2 Učinki spravila lesa s traktorji in žičnimi žerjavi Edvard Re bula* Izvleček Rebu la, E.. Učinkl spravlla lesa s traktOYJl in ž.lčnirni žerjavi. Gozdarski vestnik Šl. 4/1988. V slovenščir11;; f-luvzetkouJ v .:mgleščiiii, e;tt. lit. JO. V študtjJ primerjamo proizvodnost m gospodar- nost spravila lesa s konj1, traktorji in žičnimi žerjavi. Pnmer)ava je podana za okollščine, v katerih Je možna m obtča]na uporaba vseh načinov spravila. · Ugotavljamo, da so cene spravila z :2lčnim1 žer]aVl v priJnerjavi z drugim! načmi mnogo višje, če računamo le neposredne stroške dela. Če pa upoštevamo tud1 običajne stroške prometnic m vrednost škode pri spravilu lesa, ]e sprav1lo z ž1čnicam1 le nekoliko dražje od sprav1la po tleh. V tem primeru Je najcenejše spravilo s konji. l. UVOD V obsežm študiJi sta Rebula m Košrr (1987) primerjala učinke (proizvodnost m gospodarnost) spravila po tleh (s konj1 m traktorji) m raznimi žičmmi žerjavt. Primerjala sta le načine spravrla znotraj posamezmh skupin. Tako smo dobtli upo- rabne podatke za odločanje o izbiri traktor- jev oz1roma ž1čnih ženavov Manjka pa nam ustrezna primerjava učinkov traktorjev in žičnic v 1st1h (enakih, podobmh) okoliščinah dela. Ta pnmerjava je aktualna in zanimiva vedno in povsod. Zato poznamo veltko del in raztskovalcev, k1 so v določenih obdobjih in za takratne stopnje razvoja ugotavljali področje smotrne rabe različnih načinov spravila, tudi s traktorji in žičnicami, ter tako razmejili področje ž1čnic in traktorJev (npr. PESTAL 1969 m RONAY 1969). Te ocene uporabljajo še sedaj. V zadnjem času sta * prof. dr. E. R, d1pl. mž. gozd, B1otehmšk.a fakulteta v Ljubljam. VTOZD za gozdarstvo, Večna pol 83, 61000 LjublJana. Y1J Synopsis Rebula, E.: Wood skidding effects by means of tractors and cable cranes, Gozdarski vestnik, No. 4/1988. ln Slovene Vvl.th a summary m Enghsh, lit. quot. lO. The skidding productivity and the economy by means of horses, tractors and cable cranes are bemg compared in the paper. The cornparison holds true of those circumstances where the use of all sk1ddmg means is poss1ble and a usual pract1ce. It has been ev idenced that the cable cra11e skidding costs are in comparison with Lhose of other skidd.ng means much higher provided that only d.irect ·.vork costs were taken mtc constdera- tion. lf the common costs of communicat1ons and the sklddmg damage value, however, are also taken into consJclerat10n, the cabie skidding way is only a httle more expens1ve than the grmmd skiddmg way. In th1s case. the cheapest skldding way is the one by means of horses. tudi pri nas to opravila REBULA (l985b) in KOŠIR (1885) ter vsa gozdna gospodarstva za svoje potrebe. Te primerjave in razmejlt- ve izhaJajo v glavnem iz tehnoloških značil­ nosti in sposobnosti posameznih strojev. Gre za presojo, kl 1zhaja iz sposobnosti (zmožnosti) strojev za premagovc.nje razmh ovir, predvsem vzponov po en~ strani in potrebnega dela (posegov) za premagova- nje teh ovir (gradnje vlak) po drugi strani ter posledic, ki Jih ti posegi povzročaJo in puščaJo v gozdovih. Nimamo pa podatkov, ki bi uporabniku, orgamzatorju proizvodnje, olajšali izl:::iro najbolj smotrnega načina spra- vlla v konkretmh okoliščmah . Zlasti to velja za okoliščme, v katerih b1 lahko uporabili tako traktorje kot žične naprave. V takth okoliščinah Je odločilno merilo presoJe samo gospodarnost. ki upošteva učmke- celotna gospodarnost. TaJ6h mejmh območij pa je razmeroma veltko. S to študijo želimo posredovati nekaj po- datkov, kl naj olajšajo odločttve pri izbiri načina spravila, zlasti ko gre za dilemo- ah 157 traktor ali Žlčni žerjav. Študija ne daje popol- nih podatkov o prednostih traktorjev OZl- roma žičnih žerjavov v različnih okoliščinah. Posreduje jih le za določen presP.k - .st1k. kjer je običajna uporaba obeh načmov spra- vila. 2. POMISLEKI IN UTEMELJITVE Umestnost primerjave učinkov spravila z žičnimi napravami in traktor)t vzbuja mnogo pomislekov, v glavnem naslednje : - Z žičnimi napravami spravljamo v tež- kem (strmem in skalovitem) svetu. ki je za traktorje >)neprehoden«, s traktorji pa v ravnem in položnem, lažJe prehodnem sve- tu. Podatki o prOLzvodnosti in gospodarnosti dela posameznih načinov spravila tako lzha- jajo iz bistveno različnih okoliščin, zato je vprašljivo, v kakšni men so sploh pnmerljiv1. - Ce že spravljamo s traktorji v ·težkem svetu, moramo zgraditi omrežje vlak. Vlake so vkopane, so grda rana v gozdu. povzro- čajo izgubo proizvodne površine gozda, ero- ztjo in lahko sprožijo težke in nevšečne procese v tleh in podlagi. Vsega tega pri žičnih napravah ni. So le ozke preseke, ki j1h ob pazljivem delu skoraj ni opazitt Kako to primerjati in ovrednotiti? - Pri spravilu z žičnimi napravami so obhodnice običajno daljše, intenzivnost go- spodarjenja manjša, koncentracija (jakost) sečnje večja. Z žičnicami skoraj ni mogoče »pobtrati({ slučajnih pripadkov. Rampanje m sortiranje ob cesti je težko. velikokrat celo nemogoče . Koliko je to draž)e v primerjav1 s traktorji? - Spravilo po žici gre ravno (premočrtno) na cesto. S traktorjem pa običajno okoli - po vlaki . Izogiba se oviram. Izhoda vlake na cesto ne moremo narediti povsod Zato je spravilo po žici z iste točke v sestoju vedno krajše. Kakšne so te razlike, bomo ocenili v nadaljevanju. - Spravilo s sodobnimi žičnimi žerjav1 zahteva gostejše omrežje cest. Trasa ceste mora b1t1 pnlagojena spravilu z žičnimi žer- )avi. Poleg naštetih pomislekov je še vrsta drugih, manj pomembnih, kJ veljajo le za določene okoliščine in so včasih v prid žičnicam, včasih pa traktorjem. 158 Vseh teh pomislekov se zavedamo. Moral jih bo upoštevati tud1 bralec. Predstavljajo nekako omej1tev. Omejujejo podroČJe, na katerem je primerJava še umestna. hkrati pa izločajo skrajnosti. izredno strma. razbra- zdana in skalovita pobočja po eni in ravna ali položna gladka pobočja s primerno no- silno m odporno podlago po drugi strani, k)er so ta~e primerjave brez pravega smi- sla. Nekatere pomisleke borno izločili že s samim na·:inom primerjanja. Primenali bo- rno, kolikor je le mogoče, enakovredne postavke. Taki so podatki o prmzvodnosti, o delovmh učinkih na časovne enoto m podatkl o celostnih stroških, ki zajemajo vse stroške. povezane z delom. in škodo v gozdu zaradi tega dela. PrimerJava vseh traktorjev m konja z vsemi žičnim1 žerjavi bi bila preobsežna delo, ki b1 preseglo naš namen. Zato bomo podali le primerjavo najbolj tip1čnih (najbolj razširjenih) traktorjev (IMT 560 in Timber- jack) in ži.:;nih naprav (Mini Urus, Urus MIII in klastčni žerjav) ter konja. Memmo, da si bo po teh podatkih in podatkih v literatun (REBULA, KOŠIR 1987) vsak sam za svoJe potrebe 2računal ustrezne kazalce proi- zvodnosti in gospodarnosti v določenih oko- liščinah. Da bi dobili čim bolj pri.rnerljive podatke, bomo za primerjavo vzeli proizvodnost m celostne stroške spravila s traktorji v težk1h okollščinah (spravilo navzgor, težak teren in povprečno odkazano drevo 0,50 m3) . Pri žič­ mh napravah pa bomo upoštevali proizvod- nost in celostne stroške žičnih naprav pri vlačenju (spravilu navzgor) pri povprečnem vzponu 50% in povprečnem odkazanem drevesu O, 50m3. s. tem da smo upoštevali pri spravilu po tleh spravilo navzgor, še ne trdimo, da tako tud1 spra-..rljamo. Obtčajno s traktorji in konji v takih okoliščinah spravljamo nmrzdol. Nav- zgor lahko spravl)amo le. če je nad seči­ ščem cesta. Velikokrat te možnosti n1. Tud1 če je zgoraj cesta, spravljamo tja le, če z vitlom traktorja les dosežemo ne;Josredno s ceste. V vseh drugih primerih spravljamo navzdol. Za upoštevanje kategorije »spravilo nav- zgor<< pri spravilu s traktorji in konji smo se odločilt v glavnem iz dveh razlogov : l. Tu je spravilo dejansko težje kot pri običajnih spravilih navzdol. Gre za mejno področJe. Vzponi vlak so ekstremni, na- vadno je tudi kakovost vlak podpovprečna, pogost! so »ObVOZI«, ko traktor pripelJe na vrh po obvozni vlaki, vleče pa po strmi ipd. Zaradi tega so učinkl mžji kot pn običajnem spravilu navzdol. 2. Namerno smo predpostavili najtežje pogoje spravila po tleh, da bi tako primerjali najdražje spravilo po tleh z najugodnejšim spravilom z žičnimi žerjavi. 3. RAZDALJA SPRA VILA PRI TRAKTORJlli IN ŽIČNIH ŽERJAVIH Po žičnici spravljamo les naravnost na cesro. Pri spravilu po tleh pa spravljamo les po vlakah. Te se izogibajo raznim oviram. Zaradi obvladovanja strmin so speljane prečno na pobočje. Na cesto so priključene le na določenih mestih ipd. Zaradi vsega tega je spravilo po vlaki z iste točke v gozdu praviloma vedno daljše kot po žici. Tu bomo ocenili, za koliko je daljše. Razlika v dolžim spravila je tem večja, č1m grši - kammt, skalovit, bolj strm, razbra- zdan ipd. je svet. Razlike so tudi večje pri spravilu navzgor kot. pri spravilu navzdol. DOBRE ( 1980) je ugotavljal razmerja med povprečno razdalJo med cestami in naj- krajšo povprečno razdaljo do ceste. Ta koeficient je imenoval )> koeficient lege ce- ste((. V povprečju je ta koefic1ent 0,407, največji je O, 549 v Dolomitih, najmanJŠi pa v Menišiji (0,335). Če koeficient lege ceste preračunamo na razmene s teoretično naj- krajšo možno spravilno razdaljo (t1 = e/4), dobimo povprečni koeficient lege ceste (Ps = 1.628). Največji koeficient je 2.196, najmanjši pa 1.340. DOBRE (1980) je tudi ugotavljal, za koliko je dejanska spravilna razdalja daljša od najkrajše smeri do ceste. RazmerJe teh količin je označil kot koeficient spravilne razdalje (ks). V svoji raz1skavi je ugotovil povprečm koeficient spravilne razdalje (ks = 1,43); največjega v Dolomitih (ks = 1,89) m najmanjšega v Menišiji (ks = l, 24 ). REBULA (l98Sa) je raziskoval odvisnost spravilne razdalje od gostote cest pri spra- vilu s traktorji. Pri tem je definiral faktor spravila (p) kot razmerje med dejansko (t) in teoretično najkrajša možno spravilno raz- daljo (t1). p = t;- t. c 2500 (c = gostota cest v rn/ha) Opomba: V raziskavi (REBULA l985a) je p označen kot spravilni koeficient. Po no- veJši konvenciji pa imenujemo neimenovane količine - koeficiente dveh enakih enot - faktorje. Zato smo označili p kot faktor spra- vila. REBULA (l985a) je ugotovil, da je faktor spravila v povprečju p = 3,32, na planot1 3,06, v hribih pa 3,60. Nadalje je ugotovil, da faktor narašča z gostoto cest. Upoštevaje gostoto cest (22 rrv'ha), kar bi bil nekak ))srednji(< ::mtimum med opt1malno gostoto pri sprav ilu s traktorji (okoli 17-20 miha cest) in optimum pri žičničarskem sprav1lu (prek 25 miha), lahko ocenimo, d3. je faktor spravila p = 4, 15. Faktor spravila je v bistu zmncžek koefi- cienta le~e ceste (P:J, preračunanega na teoretično najkrajša spravilno (~) razdaljo, in koeficienta spravilne razdalje. Torej: Iz tega izraza lahko izračunamo, za koliko je dejanska spravilna razdalja daljša od najkrajše smeri do ceste: k = 2_ s Ps Če torej upoštevamo naš p = 4, 15 in po DOBRETU (1980) ocenimo »Uporabni<< Ps za težke terene žičničarskega spravJa na Ps = = 1,91 (Dolomiti 2,20, Snežn1k 1,75, Jelendol l, 79), dobimo: 4,15 = 217 1,91 ' kar pomeni, da je spravilo s traktorji do ceste 2, 17-krat daljše od naJkrajše smeri do ceste. Tudi ž1čnice niso vedno pravokotne na cesto. Podatkov o tem nimamo, zato ocenju- 159 jemo, da se smeri žičnic v povprečju za 15° odklanjajo od pravokotne smeri na cesto. To podaljšuje spravilno razdaljo za 3,5 %, Po gornjih predpostavkah lahko ocenimo, da je z istega terena spravilo s traktorji za okoli 110% daljše kot spravilo z žičnico . Pri naših računih bomo upoštevali, da je spravilo s traktorji še enkrat (za 100 %) daljše kot spravilo z žičnico . Ostaja še vprašanje, kako je z razdaljami pri spravilu s konj i. Tudi o tem ni podatkov. Pri spravilu po vlakah lahko predpostavlja- mo, da so razmerja razdalj enaka kot pri traktorjih. Kjer pa vlak ni, poteka spravilo s konji nekoliko drugače kot pri traktorjih. Pri spravilu navzdol gredo konji lahko nekoliko strmeje. Zato pa gre navzgor težje. Za našo obravnavo bomo vzeli enaka razmerja kot za traktorje. Menim, da je ta ocena blizu resnice. 4. PRIMERJAVA PROIZVODNOSTI SPRA VILA PO TLEH IN SPRA VILA Z ŽIČNIM! ŽERJA VI Pnmerjava tzhaja iz pogojev, kakršne smo opredelili v 2. poglavju. Podana Je v pre- gledmci l in na diagramu 1. Pnmerjava proizvodnosti je podana na diagramu 1. Iz nje lahko povzamemo: V preglednici l vidimo, da v navedenih okoliščinah dosegama pri spravilu s konji dnevne učinke okoli 4--14 m3, pri spravilu s traktorjem IMT 560 l5-30m3 in pri spravilu s Timberjackom 30-50 m3. Pri žičnih žerjavih se učinki razlikujejo pri posamezm vrsti in organizacijski obliki dela. Pri Mini Urusu lahko računamo v navedenih pogojih z dnevnimi učinki l6-40m3, pri Urusih MIII z 20-45 rr.3 in pri klasičnem žičnem žerjavu 20-25 m3. l. Najnižje učinke dosegama pri spravilu s konji. Le približno tretjino učinkov traktorja IMT 560. Z razdaljo hitro padajo 2. Vsi :::>bravnavani žični žerjavi so pro- izvodnejši od traktorjev IMT 560. Relativna proizvodnost lažjih naprav (Mini Urus) z m~dr1ljo padn, proizvodnost težj~h (klasični žični žerj3.vi in Urus M III) pa raste. Urus MIII doseže višek na razdaljah okoli 350m. Z večjo razdaljo relativna proizvodnost pa- da. Nasprotno pa proizvodnost klasičnega žičnega žerjava narašča na vsej obravnavani dolžini spravila. 3. V primerjavi s traktorjem Timberjack so žični žerjavi Mini Urus in klasični žični žerjavi manj proizvodni. Tudi učinki večjega Urusa M III so znatno nižji, če ta dela s klasičnirni avtomatskimi vozički. Če pa ta sistem dodatno opremimo (choker glava) in omogočimo zbiranje v navezi, se učinki znatno dvignejo in so enaki, v nekaterih pnmerih pa celo večji kot delovni učink1 Timberjacka. 5. PRIMERJAVA GOSPODARNOSTI SPRA VILA PO TLEH IN Z ŽIČNIM! ŽERJAVI Smiselne so samo primerjave enakovred- nih poda1kov. Torej take primerjave, ki pri Preglednica l : Dnevni učinki spravila (m3/d.an) s posameznimi stroji Razdalja Vrsta stroja in organizacijska obllka dela spravila v m KonJ Traktor Mim Urus Urus MIli Klasični po po samec IMT560 TI MB SKA 1 SKA2,5 Naveza KOLER SKA 2,5 tleh žici 1+0 l+l l+l I+2 1+2 f+3 1+2 100 50 14.52 30.73 52,57 37,22 42 ,20 27,53 45.37 25,15 200 !OO 10,75 26,67 47,95 31.71 35,96 26,15 43,36 23,56 300 150 8,53 23,56 44, Il 27,23 30,87 25,64 42,55 22,16 400 200 7,07 21,10 40,85 23,70 26,88 24,84 41,38 21,06 500 250 6,04 19, Il 38,00 20,85 23.64 23,70 39.70 20,0? 600 300 5,27 17,45 35,56 18,52 21.00 22,26 37,50 19,15 700 350 4,67 16, 06 33,38 16,57 18.78 20,63 35,01 18,33 800 400 4,20 14,88 31,47 18,90 32,28 17,57 900 450 3,62 13,86 29,78 17,16 29,54 16,87 Opomba: Učinki so povzeti po hteratun (REBULA. KOŠIR 1987) ali izračunam po podatkih iz literature (KO~IR 1986). 160 2,0 1,5 - - - _ _ 1 +2 URUS M II! SKA 2 , 5 MINI URUS -- ---=--- --- -~ -- - - I+l ...--. ~ - - --- . --. ;::....- -- -~·-KLASIČNI Ž.Ž. 1,0 =- ....... _. ;::::=:> --==·- --- IMT 560 0,5 --------------------------KONJ 100 50 300 150 soo 250 Razdalja spravila(m) 700 350 900 traktor dSO z ič ni žerjav Diagram 1: Proizvodnost nekaterih spravi tnih sredstev v pr1merjav1 z !MT 560 vseh primerjanih načinih spravila vsebujejo enake postavke stroškov. V našem primeru je to le celostna gospodarnost. Kljub temu bomo primerjali tudi cene samega spravila, pri katerih bomo upoštevali le stroške sa- mega dela pri spravilu. To bomo naredlli iz nasledn]Jh vzrokov: l. Ker je to običaj pri primerjanju v praksi. 2. Da bi lahko ta način računanja pnmer- jali s celostno gospodarnost)o. Tako bomo ugotovili razlike in pokazali na pomanjkljivo- sti primerov. v katerih ne upoštevamo vseh stroškov. V ceno spravila z žičmcami običajno vra- čunajo tudi stroške postavlJanja in podiranja žičnice. Tako bomo naredili tudi mi. Vanjo smo zajeli le neposredne stroške stroJa in delavca. 5. l Primerjava neposrednih stroškov spravila Primerjava neposredmh stroškov med obravnavanimi načini sprav1la po tleh in po žici je podana v preglednici 2 in na dia- gramu 2. Primerjali smo tako, da je bila prvič osnova spravila s konji, drugič s trak- torjem IMT 560, tretjič pa z zgibnikom Timberjack. Na diagramu smo prikazali le razmerje .stroškov spravila v primerJavi s traktorjem IMT 560 (IMT 560 = l). Iz preglednice 2 in z diagrama 2 lahko povzamemo naslednje: l. Stroški spravila po žici so znatno (l,5 do 4-krat) višji od spravila po tleh. 2. V primerjavi s stroški spravila s konji so stroški spravila s traktorjt na zelo kratkih razdaljah približno enaki, na daljših razda- ljah pa približno za polovico nižj1. Spravilo po žici je na kratkih razdaljah 2-4-krat dražje, na srednjih razdaljah (250m po žtci oziroma 500 m po tleh) pa so cer_e spravila po žici 1,5 do 2-krat višje. Na dolgih razda- ljah je cena spravila po žici le neznatno višja od spravila s konji. 3. Razmerje cene traktorskega spravila m spravile. po žici je najbolJ nazorno prika- zano na diagramu 2. Vidimo, da so nepo- sredni stroški spravila po žici 3 do 6-krat višji od spravila s traktorjem IMT 560, ozi- roma 2 do 4-krat v pnmerjavi s Tmlber- jackom. Pri težjih napravah se razlike z dolžmo spravila manjšajo, pri lažjih pa večajo. V primerjavi s stroški spravila s Timber- jackom so razmerja nekoliko drugačna. Pri 161 Preglednica 2: Primerjava stroškov spravila po tleh in po žici Vrsta stro)a in orgamzac1jska oblika dela Razdalja po žici Ili 50 150 250 350 450 50 150 250 .350 450 50 150 250 350 450 Osnova primer- J8Ve konj- samec IM'T'560 'T'imber- jack 6 5 4 3 2 ~ ....... 1-. Q) E N co a:: Konj 1,0 l. O l. O l. O 1,0 1,38 1.80 2,07 2,24 2,50 I. OO 1,43 1,73 1,97 2,27 100 50 ' " Traktor IMT560 1+0 0,72 0,55 0,48 0,45 0,40 LO 1,0 l. O 1,0 i,O 0.77 0,79 0,84 0,88 0,91 " " ......... T1mh I+l 1, 00 0,70 0,57 0,51 0,44 1. 38 1,26 1.19 l, 14 1,10 l. O 1,0 1,0 l. O l,O Mim Urus Urus M lii SKA 1 SKA 2,5 Naveza 1+1 1+2 1+2 1+3 1,96 2,06 4,38 2,94 1,57 1,66 2.77 1,84 1.46 l. 53 2,12 1,40 1,42 1,49 1,88 1.22 1.75 1,13 2,71 2,86 6.06 4,06 2,84 2,99 4,99 3,32 3,01 3,17 4,38 2,87 .~.1 8 ::l . ~R 4 . 2~ 2.75 4,39 2.81 1,96 2,06 4,39 2,94 2,24 2,37 3,95 2,40 2.53 2,66 3,68 2,43 2,79 2,94 3.71 2,42 3, 98 2,56 -.......... .....__ URUS M III I+2 300 150 -- ----......__ ______ __ 500 250 Razdalja spravila(m) 700 350 900 po tleh 450 po žici Klasi čm SKA 2,5 1+2 3,20 2,13 !,67 1,41 l, 19 4,42 3,85 3,45 3,17 2,98 3,20 3,05 2,90 2,79 2.70 Dmgram 2: Pnmenava neposrednih stroškov sprav!la po tleh in z žičnim1 ženav1 (osnove. !MT 560) težjih žičnih napravah so razlike večje in največje na najkra)ših in najdaljših spravilnih razdaljah. Najugodnejša razmerja za težke žične naprave so na srednjth razdaljah·. 4. Iz podatkov na grafikonu lahko skle- pamo tudi o medsebojnih razmerjih stroškov 162 spravila z žtčnimi žerjavJ. V1dimo, da so ti zelo raz}ični, odvisni od naprav, njihove opremljenosti (naveza) in organizacijske obhke dela. Podrobneje je to prikazano v navedeni študiji (REBULA. KO~IR 1987). Navedena razmerja poznamo iz prakse, Pre<]lednica 3: Primerjava gospodarnosti spravila s posameznimi napravami, če upošte- varno še stroške prometnic Razdalja po tleh 111 100 300 500 ?OO 900 Traktor Razdalje. K oni 'J'imber-po žic1 samec IMT 560 jack m 50 150 250 350 450 4 3 J+O l+l 1.26 1,0 1,43 1,32 l. O 1.24 1,38 l,O 1,19 l ,41 i,O 1.16 1.51 1,0 1.14 \ \URUS M III !+2 SKA 2,5 \ '\ " " URUS' "'- "-. '- M III '. "-. ' J +3 z " " .......... Ztčne naprave Mini Urus Urus MIII Klas1čm SKA 2,5 SKAl s:sti škode v sestoju in na tleh, ki jo povzročila spravilo ali gradnja potrebnih prometnic. Podrob- neje je to opisano v literatun (REBULA. KOŠIR 1987)_ Splošno znano je, da stroški gradnje in vzdrževc.mja prometnic z večjo strmino sveta progresivno naraščajo. Zlasti to velja za vlake, ki so pri majhnih nagibih terena padmčne in zato v glavnem povrsinske. V strmem svetu pa so vlake prečne ali po- bočne in morajo zato biti vkopane. Preglednica 4: Primerjava celostne gospodarnosti spravila z raznimi napravami pri povprečnih stroških vlak Traktor Ž1čne naprave Razdalja RazdalJa Konj Tu11ber- Mmi Urus Urus M lil Klastčm po tleh po žici 2,5 iTI samec IMT 560 jack SKA 1 SKAl SKA2,5 Naveza 1+2 m 1+0 l+l 1+1 I+2 [+2 1+3 100 50 0.86 1,0 1.34 1,60 ],67 3.24 2,27 2,4 ·~ 300 150 1.02 1,0 1,27 1,60 1,67 2,65 1,83 2.09 500 250 l.l2. 1,0 1.22 1,64 1,71 2,32 !,58 1.85 700 350 1.19 1,0 1.!9 1,69 1,78 2.20 ) LlCI _, • V 1,6S 900 450 1,30 l. O 1,17 2,26 l. 50 1,57 Diagram 4 Primerjava celostne gospodarnosti nekatenh sprav!lmh sredstev pri povprečmh strošk1h vlak 3 164 Ra-zdalja ~--~---+----r--------+----~--~---4----+--spravila(m) 100 50 300 150 500 250 700 350 900 po tleh 450 po žici Pregledmca S: Primerjava gospodarnosti spravila z raznimi napravami pri realnih stroških vlak Ha zda lja Vrsta stroja m organizaciJska obhka spravil il Osnova Traktor Jll primer- T1mber-Konj IMT 560 po po Jave jack !+O tle h ŽlCl 1+1 ]()0 50 Konj- 1,00 1.26 1,67 300 150 samec 1,00 l.l6 1,45 soo 250 l. OO l,ll 1.35 ?OO 350 l. OO 1,08 1.29 900 450 1,00 !,Ol 1.20 iOO 50 IMT560 0.80 1,00 1.32 300 ISO 0,86 l. OO 1,26 5Cl0 250 0,90 1,00 1,22 ?OO 350 0,92 !.OO 1.19 900 450 0,99 l.. OO 1.18 lO O 50 Tlmber- 0,60 0,75 l,OO 300 150 jack 0,69 0,80 1.00 500 250 0.74 0,82 1,00 700 350 0,77 0,84 1,00 900 450 0,84 0,85 1,00 Kako se spreminjajo stroški gradnje m vzdrževanja vlak z naraščanjem strmin, ne vemo. Zbram podatki (RE BULA 1 98S) 1n informacije (GG Kočevje, TOZD Snežnik in -roK Cerknica) pa dopuščajo domnevo, da so taki stroški na obravnavanem svetu (mejno področje dela traktorjev. ročnega spravila, žičnih žerjavov) nekaJkrat višji od povprečja. OcenJujemo. da so stroški grad- nje vlak pri strm1nah okoli 50% dvakrat (za 100 %) večji od povprečnih stroškov v ob- močju. Predpostavljamo, da so tudi strošk1 vzdrževanja sorazmerni s tem Da bi dobih vpogled v to, kaj pomenijo povprečni stroški gradnje vlak pri gospo- darnosti posamezne vrste spravila. bomo opravili primerjavo s povprečnimi stroški gradnje vlak (v preglednici 4 in na diagramu 4) in nato še z dvomimi stroški gradnje in vzdrževanja vlak (v pregledmc1 5 in na diagrarnu S). Iz preglednice 4 m z diagrama 4 lahko povzamemo • J. Spravilo z žtčmrni napravami je ob upoštevanju povprečmh stroškov vlak 1n vrednosti škode (po naših predpostavkah) še vedno o k oh 50 do 150% dražje kot s traktorji IMT 560, in okoli 30 do 120 % dražJe od najdražjih spravil po tleh. Razmerja so bistveno ugodnejša za žične naprave kot pn Žični žerjav Klasični Mmi Urus Urus M III 2,5 SKA 1 SKA2,5 Naveza I+2 l+l l+2 !+l 1+3 1,86 1,95 3,78 2.64 2,84 1,56 1,64 2,59 1,80 2,05 1.46 L53 2,07 1.41 1,65 1,12 1.49 1,85 1,25 !.42 1.74 us 1.21 1,48 1.55 :1,0R 2.10 2.26 1.35 1.41 2,24 !.55 1,77 1.31 1,38 1,86 1.27 1.49 1,32 1.38 ],71 ],15 1,31 1.71 1.13 l,l9 l,l2 1,17 2,27 ],59 1,71 1,08 l.l3 1.79 1,24 1.41 1,08 l.l3 1,53 1,04 1,22 l,lO l,l6 1,43 0,97 l.! O 1.45 0,96 l. Ol prejšnjih primerjavah, ki niso upoštevale škod v sestoju in stroškov vlak 2. Stopnja gospodarnosti posamezne žične sprav1lne naprave je ista kot pri prej- šnjih pnmerjavah. Tudi spreminjanje gospo- darnosti z razdaljo spravila kaže iste zakom- tosti. Izjema )e le Mini Urus. kjer pri leJ pnmerjavi relativna gospodarnost pada na vsej dolž1::1i. Menimo, da Je primerjava v preglednici 5 stvarnejsa. Jemljemo jo lahko tud1 tako. da velJa v ok:lliščinah, v katerih so stroški vlak dvakrat večji od povprečja. Osnova za pri- merjavo je: l. konj - samec 2. prila nl::;o thP. infiuenr:e on the changing of proportions. The costs concer- ning skid trails and the eroston dc.nger are also influenced by it. Thus, il limits the longitudinal slope of skld trails and indirectly influences the skidding distance at groillld skidding. The cutting concentralion and the forest sland sensibihty for damages also have great influence thereupon. The figures achieved for individual skidding ways differ greatly. They are relevant under the postulate:::i conditions. Il was also found out that the proportions change fast. So all the data can serve on~y as information for professional est1ma- t1on. It can be performed only by a professional for concrete Clrcumstances. This work and the responsibilJty can not be replaced by any set standards let them be ever so geod. They can only serve as a more or less useful help. LITERATURA l. DOBRE. A (1974) : Izkop na trasi gozdne ceste v ~rdi hribmi. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo (IGLG), Ljubljana 1974 2. DOBRE, A (1980) : Odprtost gozdov v Slove- nijl. IGLG, Ljubljana 1978 3_ KOŠ[R, B. ( 1985a): Sekundarno odpiranje in sek'Llildarne prometnice. Referat ne. seminarju SS načrtovanje, Pokljuka 1985 4. KO~IR. B. (l985b) : Učmki spravila lesa z večbobensklmi žičmmi žer)avi s stolpi. Strokovna in znanstvena dela 78, Ljubljana, IGLG 5. KRIVEC, A. (1978) : Možnosti spravila po strmih tereni.h navzgor. Gozdarski vestnik 36 (1978), 7 --B 6. PESTAL, E. (1969) : Vorschlage zur Abgren- zung der Schlepper- und Sellri.ickung. Medna- rodru sur.pozij o mehanizaciji izkonščan]a gozdov, Ljubljana 1969 7. REBULA. E. (198Sa) : Vlačenje ali vožnja pri transport1 lesa. Strokovna in znanstvena dela št. 77, 1GLG, Ljubljana 1985 8. REEULA, E. (1985b): Spravilo s traktorji v SloveniJi. Zbornik gozdarstva m lesarstva št. 26, Ljubljana 1985 9. RONA Y, E. (1969) : Die Optimierung des Holztransportes in Gebirgsgebieten. Mednarodni simpozij o mehantzaci ji v izkonščanju gozdov, Ljubljana 1969 lO. REBULA, E., KO~IR . B. (1987): Gospodarnost razlJč:mh načmov spravila lesa, rokopis Oxf.: 383.2:461/462 Gradnja vlak: stroškovni in ekološki problem Franc Furlan* Izvleček Furlan, F .. Gradnja vlak: stroškovm in ekološki problem. Gozdarski vestnik, št 4/1988. V s!ove[l- ščini s povzetkom v angleščini, cit. Lil. 5. Delež spravila s traktorji hitro narašča. V neka- terih TOZD gozdarstva je to že edini način spravi- la. Na Visokem Krasu je spravilo s traktorji mogoče samo ob primerni gostoti m kakovosti vlak Ker j1h gradimo v vedno težjih razmerah, so posegi v prostor vedno večJi, pn tem pa zelo hitro naraščajo tudi strošk1 izgradnje . Navedene posledice, zlasti ekološke, zahtevajo preverjanje gostote in kakovo- stt pa tud1 preverjanje že samega izbranega načma spravila načrtovanih vlak. Neredko bomo ob tem ugotovil!, da )e v določenih primerih spravtlo s konji aJi žtčnim1 napravami 1zredno smiselno in tudi stroškovno upravičeno. l. UVOD Ekološke razmere in problemi v gozdno proizvodnjo prinašajo vse več razmišljanj o smotrnih načmih spravila lesa. V zadnjem desetletju se je namreč spravilo lesa s konj1 in žičnimi napravami močno zmanjšalo. Kla- sične terene za spravilo z žičmmi naprava- mi, deloma pa tudi za konjsko spravilo, osvaja traktor. V primeru TOZD Gozdarstvo Snežnik m tudi GG PostoJna v celoti sta to dve vrsti traktorjev kolesnikov. Prvi so zgibni traktorji različnih izvedb in proizvajal- cev- Timberjack, LKT, Belt GV 50. Uporab- ljamo jih na približno 30 do 35 % površine. Na ostalih 70 do 75% površine pa sprav lJ amo s prilagojenimi kolesnimi kmetijskimi trak- torji IMT. S traktorji lahko na Visokem Krasu spravljamo les le po traktorskih vlakah- z njimi pa močno posegamo v prostor. Znane m uporabljane tehnologije omogočajo iz- gradnjo vlak tako rekoč na vseh terenih z * F'. F., d1pl. mž. gozd., Gozdno gospodarstvo PostoJna, TOZD Gozdarstvo Snežnik, Cesta No- tranjskega odreda 6, 61386 Stan trg pri Ložu. YU Synopsis Furlan, F .. Sk:id trail constructton: the cost and eco logic problerns. Gozdarsk1 vestnik, No. 4/1988. ln Slovene. lit. quot. 5. The share of the tractor skidding has rapidly been increasmg. ln some forest enterprises, 1t has become the only skidding way. In the conditions of the High Karst. The tractor skidding way is conditioned by the appropnate density and qua- lity of sk1d trails. Due to the fact that their construc- tion goes 0:::1 under increasingly dtfftcult conditions. the encroachment upon the environment is con- stantly on the increase, with the trail construction costs pursumg the same trend. The above mentio- ned consequences. first of all the ecologic ones, require the testing of the density and the quality of the planned skid trails and the testing of the chosen skidding way itself. The results thus obtat- ned often indicate that skidding ways by means of horser or cable ways can be cons;dered to be extremely appropnate, also from the financial point of view. gospodarskim gozdom. Tehnoloških ovtr to- rej ni. Vendar je poseg toliko zahtevnejši. kollkor težji je teren. Z zahtevnostjo pa se stopnjujejo tudi ekološke posledice. Ker so za izgradnJO vlak pri nas v pretežni meri ostali Je še težji in najtežji tereni. Je prav, d.a odločitev o nadaljnji gradnji preverimo z ekološkega in strokovnega vidika. Namen raziskave je torej ugotovtti, kakšni so pravzaprav stroški izgradnje vlak na težklh terenih in kakšen način izgradnje ]e ekološko, pa tudi stroškovno še sprejemljiv. Poleg tega naj bi s primerjav:. stroškov 1zgradnje vlak odgovorili na vprašanje, ali je vlake povsod sploh smiselno graditi. Nekateri tozdi gozdarstva lesa z žičmrm napravami sploh ne spravljajo več. Med njimi je tudi naš TOZD Gozdarstvo Snežnik tz GG Postojna. Vzrokov za to je več, naj naštejem nekatere izmed nj1h: l. Delež eta ta, ki naj bi ga trajn:J spravljali z žtčmmi napravami, je komaj l, l % v druž- benih gozdovih in mč v zasebnih gozdovih, skupaj torej 0,8% ali 300m3/leto. Včasih se ta količina poveča, nato spet zmanjša. Na 169 ravni gozdnega gospodarstva ta delež za vse gozdove znaša 0,9% ali 2900 m3/1eto. Tereni za takšen način spravila bi se v posameznih letih pojnviJnli nn vP.f: TOZD. Ekipa bi se morala stalno seliti, kar bi zmanjševalo zanimanje za to delo. Zaradi prekinjanja dela in slabih delovnih razmer ]e pri takšnem obsegu del z žičmmi spravil- nimi napravami težko doseči potrebno izur- jenost delovnih skupin. ki je pogoj za učin­ kovito in varno delo s temi napravam!. 2. Z delom z žičnimi napravami ln1amo v našem tozdu slabe izkušnje. Zaradi načina trasiranja kamionskih cest lahko večinoma les le spuščamo. Pri tem zaradi težkega lesa prihaja do velikih obremenitev, tudi pre- obremenitev žičnih spravilnih naprav, s tem pa do okvar. Zastoj1 so pogosti in dolgotrajni. ImaJO tudi organizacijske posledice - pre- mestitev ž1čničarjev na druga dela. To je drugi pomembni vzrok za pospeševanje spravtla s traktorji. 3. Delež slučajnih pripaclkov naglo nara- šča . Pogostost pobiranja lesa z iste površme postaja vse večja, količine pa manjše. Oboje izloča ž1čno napravo kot spravilno sredslvo, če hočemo les lZkoristiti še v uporabnem stanju. To so glavni vzroki, kt so pospeševali sprav1lo s traktorji in zmanjševali delež spra- vila z žičnimi napravami. Zastavlja pa se vprašanJe, ali je taka rešitev, ki je v praksi na splošno dokaj pogosta. tudi edino pravil- na. Odgovor na to vprasanJe daje raziskava stroškov izgradnje vlak v nadaljevanju. 2. UPORABLJENI NAČINI IN TEKOČI STROŠKI IZGRADNJE VLAK Načme in teko.:e stro.ške izgradnje vlak smo spremljali v o.:J.delku 19, revirja Leskova dolina, s površir·o 54,81 ·ha. V njem so naslednji gozdnovegetacJjski 11pi: A.-F. ho- mogynetoswn, A -f. mercurialetosum in Neckero-Abietetum. Površina je močno skalovtta in kamnita, kar nakazujejo tudi tlpi rastja. Prvi podrobm sečno-spravtlm načrt za ta oddelek je bil narejen leta 1974. Predvlde- val je naslednje načine spravila: s konjem od panja do kamionske ceste v dveh sečno­ spravilnih enotah oziroma na 14 % površine, 170 z zgi.bnim traktorjem Timber)ack od pan]a do kam1onske ceste v štirih sečno-spravilnih enotah oziroma na 15% površine, s prilago- jP.nim traktorjem JD traktorjem IMT 558 od panja do kamionske ceste v treh sečno­ sprav1lnih enotah oziroma na 12% površine in z žičmrn žerjavom »ALP-vitel(( od panja do kamionske ce:;te v štirinajstJh sečno­ spravilnih enotah oziroma na 59% površine oddelka. Pred letom 1974 so pretežni del ·spravila opravili ~ kombinactjo ročnega in kamion- skega spravila do Kamionske ceste, manjši del pa s konji do traktorske vlake m s prilago]enimi traktorji IMT 535 po vlaki do kamionske ceste. Pri sečno-spravilnem na- črtu iz leta 1986 smo zaradi prej omenj~nih razlogov za izhodišče načrtovanja postavili zahtevo, da mora bitJ celotna površina od- delka oziroma dele višča obvlad~jiva s trak- torjl kolesniki. Tewn je tak način trasiranja v glavnem omogočil. Tako je zdaj predvi- deno sprav1lo z zgibnikom GV SO od panja do kamionske ceste v trinajstih sečno-spra­ vilnih enotah ozuoma na 88% :JOVršme, s prilagojenim kmelij.::;kun traktorjem IMT 560 pa v eni sečno-spravilni enott ozrroma na 12% pov~šine delo,,išča. Zaradi spremembe načma spravtla je bilo treba zgradit1 vlake na površ1m 29,5 ha. Pri tem smo ob izbra:.1i tehnologiji lZgradnje vlak preizkusili dw~ organizacijski obliki s stroj1 različnih moči. Pn prvi orgamzacijski oblik!, ki jo bomo imenovah »organizacija del z lažjo mehanizacijo«, so vrtali in mmirali deiavci iz temeljne organizacije, buldožer TG 1 IO pa smo najeli. Vrtali smo ;e z ročmm1 vr taJnimi stroji. Dogovorjena osnova za obra- čun budolžerja je bila nJegova obratovalna ura_ Pn drug1 org1na kljuČ.hko nesporno ugotovimo. da je mogoce stroške IzgradnJe vlak zmanjšati z uporabo težje, vendar za to delo prilagojene mehanizacije, ter z vključitvijo različnih kooperantskih obltk dela. Prilagojena težja mehanizacija in kooperantska oblika dela sta bili združem pri izgradnji vlak po t.i. organizaciji del s prilagojeno teŽJO mehanizacijo. ?ri takem načinu dela pa se ne zmanjšajo le stroški, ampak je manJša tudt škoda pn izgradnji vlak. Za primerjavo še povprečni stroški izgradnje vlak za TOZD Gozdarstvo Snežnik v letu 1987. Pri tem smo upoštevali tudi zgoraj navedene dolžine vlak. Skupaj smo zgradjli 63.900 tekočih metrov vlak, pri če­ mer so neposredni stroški znašali 2668 din na tekoči meter. Lastna cena, če upošte- vamo 1 62-odstotno režijo na osebne dohod- ke, pa znaša 3300 din/m 1. Danes zgradimo povprečno okrog 145 do 150 tekočih metrov vlak na hektar. V strm1h pobočjih in na vrtačastih terenih več kot na blago nagnJemh in gladkih terenih. Gostota Tabela l: Delež neposrednih stroškov iz- gradnje vlak v povprečni prodajni ceni lesa v GG Postojna za obdobje 1978-87 Delež Pov-prečna Neposredm neposrednih Leto prodaJna stroški strDškov vlak cena za izgradnjo v povprečni lesa vlak pradami ceni lesa dmlnr3 dm/m 1 % 1878 918 24 2,6 1979 1.188 40 3,4 1980 1.651 47 2,8 1981 2.409 64 2.7 1982 98 1983 3.486 137 3,9 1984 5.401 208 3.8 !985 10.708 453 4.2 i986 21 ]59 910 4.3 1987 42.261 2444 5,8 171 zgrajenih vlak se v primerjavi s preteklostJo zmanjšuje. Zmanjšuje se tako zaradi zahtev- nosti gradnje kot zaradi vedno večjih stro- škov. Vendar tudi ta gostota daleč preseqa ugotovljeno optimalno gostoto vlak (5) , zato jo bo v prihodnJe treba še zmanjševati. Težnja je izrazita - cena lesa se je v desetih letih povečala za 46-krat, nepo- sredm stroški izgradnje vlak pa kar za 101-krat. Podobno bi bilo tudi stanje drugih stro- škov gozdne proizvodnje. Cena lesa ozi- roma prihodek od lesa. ki v gozdarstvu de1ovmm organizacijam pomeni 80 % in več celotnega prihodka. narašča znatno poča­ sneje od proizvodnih stroškov. To dokazu- jejo podatki v tabeli 2. Tabela 2: Delež porabljenih sredstev v ce- letnem prihodku Gozdnega gospodarstva Postojna za obdobje 1978-1987 Delež Ce1otm Porabljena porabljenih Leto sredstev prihodek sredstva v celotnem p rihodku (000 din) (OOOdm) o/o 1978 359.501 182.715 50,8 1979 429.487 220.399 51,3 1980 527.157 252.593 47,9 1981 923.4!1 481 .132 52, l 1982 1,160.571 685.366 50,5 1983 1,435.399 802.803 55.9 1984 2,261.043 1,489. 171 65,8 1985 4,409.834 2,898.008 65,7 1986 8.755. 784 5,756.090 65,7 1987 18,648.788 11,754 061 63,0 V tabelt 2 )e prikazan delež porabljenih sredstev v celotnem prihodku v obdobju od l978. ko je znašal 50.8% do lela 1987. ko je narastel na približno 63% . Še izraz1tejši je ta por11st na ravni TOZD Gozdarstvo Snež- mk. Tu je delež porabljemh sredstev leta 1978 znašal 38, l % celotnega prihodka, leta 1987 pa kar 59,3 %. Kako visok je strošek 12gradnje vlak, do- kazuje tud1 naslednji poenostavljeni izračun. Vzemimo, da na površim 1 ha gradimo 140 tekočih metrov vlak. Lastna cena za tekoči meter vlake za Gozdno gospodarstvo Po- stojna ob 162-odstotm rež1ji na osebni doho- dek znaša zEt leto 1987 2950 din. Za 1zgradnjo vlak na ha bi tore) porabili 413.000 din. 172 Glede na to, da je povprečna prodajna cena lesa leta 1987 znašala 42.261 dinim3, bi bilo torej treba za 12gradn]o 140 ml vlak (odprtost za l ha) prodati kar 9,8 m3 lesa. Dejansko je ta količina približno dvakrat tolikšna, saj moremo od povprečne prodajne cene lesa odštett vs3.j proizvodne stroške. Pri skrajnih primenh je potrebno štev1lo prodanth m3 lesa še višje. 2'.a obravnavani oddelek 19 bi bilo treba zato. da bi površmo enega hektarja opremilt z vlakami, glede na sedanJo gostoto vlak 160 m1/ha, prodati kar 24,8 m3 lesa. Ta količina presega povprečno odkaz1lo pn GG Postojna, ki je za obdobje 1982-1988 prikazano v tabeli 3. Tabela 3: Povprečno odkazilo pri GG Po- stojna v m3/ha za obdobje 1982-1988 Leto Povprečn9 odkazJlo m~/ha (neto) 1932 32 1983 48 1984 38 1985 34 1986 37 1987 16 1988 15 (plan ) To torej pomeni, da s posekom lesa v določenem delovišču, ki ni opremlJeno z vlakami. ne pokrijemo nitt stroške. Izgradnje vlak 4. Uporaba težke mehanizacije pri iz- gradnji 11lak se je Izkazala za smJselno zaradi manJših poškodb in nižjih stroškov. če je pnprava deia podP)bna in naiančna, Je konkurenčna v vseh zahtevnejšth razmerah izgradnJe vlak. SKLEPI J. Stroški gozdne proizvodnje naraščaJo hitreje od cene lesa . Vedno več]t delež sušic .še dodatno slab1 gmotne dosežke v gozdarstvu. Vlaganj v gozdove. zlasti tehnič­ mh. je zat:::> vedno mnnj . 2. Posebno h1tro naraščajo stroški izgrad- nJe vlak. V desetih letih so se, če upošte- varno inflacijo, povečali za več kot stokrat. Če pa poleg stroškovnega upoštevamo še ekološki vidtk lahko napovemo da bodo konje in ž1čnEl. naprave za spravilo lesa v pnhodnje uporabljali celo tam, kjer jih tre- nutno sploh ne. Če pa k stroškom spravila prištejemo še celotne stroške ali vsaj del stroškov za izgradnjo vlak, je takšna. napo ved še bolj zanesljiva. 3. Pri nadaljnji izgradnji vlak na površi- nah, ki še niso opremljene z njimi, je treba zelo natančno opredeliti področja, ki jih je glede na ugotovitve iz točk l in 2 še smiselno opremiti z vlakami, in tista, na katerih bomo uporabljali druga spravilna sredstva. Treba je dobesedno predpisati zgornjo dovoljeno gostoto vlak in to mejo absolutno spoštovali. Tudi izbira traserjev vlak je postala pomem- bna. Trasiranje je odgovorno delo z velikimi gmotnim1 posledicami, ki ga vsak ne zna in ne more obvlada ti. VIRI l. FURLAN, F. (1979): DosedanJe izkušnje pri gradnJi vlak na TOZD Snežnik Referat - študijsk1 dnev1 1979 2. FURLAN. F. (1987) : Razvoj spravila lesa in proizvodnos: prilagojenih traktorjev na TOZD Go- zdarstvo Snežnik Gozdarski vestnik, 1987, str. 223 3. KOŠIR, B. (1986): Gospodarnost spravila lesa z žičmmi napravami. Republiški seminar o spravilu lesa, SlovGnj Gradec 1086 4. REBU LA, E. ( J 978): Vlake v gozdu. Gozdarskt vestnik, 1978, str. 372 5. REBULA, E. (1983) : Optimalna gostota vlak Zbornik gozdarstva in lesarstva 23, Ljubljana 1983 ~onj1 in traktor pn skupnem delu All se konj1 vendarle spet vračajo v naše gozdove ? (Foto · j. Konečnik) 173 Oxf.: 375. 12 Analiza nekaterih vidikov žičničarskega spravila na podlagi podatkov iz sečno-spravilnih načrtov Boštjan Košir, Edo Goričan, Iztok Koren* Izvleček Košn. B .. Gončan. E . Koren. l.: Anahza nekate- rih vidikov ŽIČniČarskega spravila na podlagi po- datkov iz sečno-spravtlnih načrtov. C-ozdarski ves- tnik, št 4/1988. V slovenščtni s povzetkom v angleščim, cit. llt. 6. V članku ie opisan načm zbiran}a anali!!Čnih podatkov rz sečno-sprav1lmh načrtov na območju TOZD Idrija m Podvelka. Dani so prvi Izsledki analtze naklonov m dolžm !mij žičnih žerjavov ter odv1snosl tlorismh dolzm liniJ od gostote cestnega omrežJa m koncentracije neto lesne mase. l. UVOD Podrobno sečno-spravilno načrtovanje se je v družbenih gozdovih dobro zasidrala, čeprav sta intenz1vnost in kakovost različni glede na območje, izroČllo, velikost in po- men gozdov ter druge de)avmke. Načrti so potrebni predvsem za smotrnejše delo, zato jih po končani proizvodnji le redko še upo- rabljamo, saj se je za naslednj1 poseg treba na novo pripraviti. Podatki o uresnicemh uk.rep1h pa so nam seveda lahko v vehko pomoč, zato je prav, da načrte arhtviramo tako, da lahko postanejo podlaga za bodoče delo. V nekaterih gozdnogospodarskih območ­ jih, kjer že dlje časa opravl)ajo podrobno gozdarsko načrtovanje, urejeno pa je tudi arhiviranje uresmčenih načrtov, lahko ti po- stanejo vir za razčlembo vhodnih dejavnikov ter nadzor opravljenih del. Posebno zam- m1vi so primeri načrtovanja na težkih lere- mh, kjer na odločttve načrtovalcev vpllva *mag_ B K .. Inštitut za ~rozdno in lesno gospo- darstvo, Večna pot 2, 61000 LJubljana, YU dtpl. mž. E. G. Gozdno oospodarstvo Maribor. Tyrševa 15, 62000 Manbor, YU dipl mi 1 K, &.Jško gozdno gospodarstvo Tolmm. Brunov drevorecl 13. 65220 Tolmm YU 174 Synopsis Košu, B., Gončan, E., Koš1r, 1.: The analysis of some cable crane sktddtng aspects based on the cuttmg and sktddmg plan data, Gozdarski vestmk. No. 4/1988. ln Slovene wtth a summary m Engllsh, hi. quot 6 The method of data colleclmg fr:Jm the short- term operarional plans Il1 the area of Idn]a and Podvelka forest enterpnse umts lS presented in th1s paper. The results of the ftrst analys1s of s lopes and hne lengths as well as dependance of ground' plan Ime lengths in relat;on to road density and cutttng volume pe1 line are bnef1y descnbed. več deJavnikov. Pn prvem pristopu smo se ome)ili na analizo načrtovanja spravila lesa z žičmmi napravami v okv1ru raziskovalne naloge Proučevanje spravila lesa na težkih terenih. 2. NAMEN RAZISKAVE Namen raziskovanja je odgovoriti na na- slednja vprašanja: - pri katerih dejavmkih so sečno-spra­ vilni načrti dobra podlaga za an?lizo; - kateri dejavniki so najvplivnejši pri na- črtovanJU spravila lesa z ž1čmmi že rjavi; - kako so med seboj odvisni; - kakšne so razlike med zbrammi podatki na različnih območjih v SR SloveniJi. Istočasno smo pričakovali. da bomo tako dobili nekaj podatkov, ki so potrebna osnova za nadaljnje analize. pa. t'..ldl za samo načrtova:1je. in smo si j1h doslej sposo]ali iz tuJe literature all pa smo jih ocenjevali. Takšna Je na primer odvisnost dolžine lmije žičnega žerjava od načina polag:mja, oblike terena in drugih spremenlJIVk Ta članek naj prikaže predvsem postopke m pnzade· vanja raZJskovalne skupine, da bi dosegla zadane cilJe. 3. NAČIN ZBIRANJA PODATKOV Podatke smo zb trall v dveh gozdnogospo-- darskih območilh z dobro utečenim siste- mom sečno-spravilnega načrtovanja - v SGG Tolmin, TOZD Idrija in GG Maribor, TOZD Podvelka. Najprej smo določih spremenlJivke, ki jth lahko z zadovoljtvo natančnostJO dobimo z analizo načrtov, nato pa smo podrobno opredelili vs~ faze elela - od navodila za zbtranje podatkov in izpolnJevanJe zbimika do oblike vnosG podGtkov v rJ.čunalmk. Razlikovali smo tri skupine podatkov, ki se nanašaJO na: l. nač::rtovalno površino (gravitacijske enoto), kt obsega enega ali več podatkov: 2. delovno polje (delovno enoto, sečno­ spravilno enoto): 3. linijo žičnega žerjava. Poleg splo.šmh podarkov o načrtovalni površini smo ugotavljali še njeno površino, dolžino produktivmh in spojnih gozdmh cest ter število in dolžino tistih cestnih odcepov, kt so jih zgradil! samo zaradi spravtla lesa z žtčmrm žer]avi. Največ podatkov se je na.našalo na delovno polje. Splošni podatki so opredeljevali njegovo lego, vrsto ž1čne naprave, smer spravrla in nc.čtn polagan]a limj. PosebeJ smo zabeležtlt odkazano lesno maso, velikost povprečnega neto drevesa, delež tehničnega lesa, normo dela ter način spravila in podatke o dodatnem zbiranju lesa do trase žicnice. Pn vsaki lmiit pa srno ugotovili njeno honzontalno dolžino, nadmorsko viš mo si- der, obliko terena (konkavni valoviti ah ravni konveksni teren). Ocenjevali smo naj- večjo možno sm1selno razdaljo - dolžino limje od s1dra ob cesti do prve ovire ali roba gozda ter razdaljo do najbližje ceste v smiselni smeri linije žičnega žerjava. Podatke za to poročtlo smo zbral1 do februarja 1987, in s1cer iz tridesetih načrtov za skupaj l93linij. Pri obdelavah Je ponekod stevilo primerov maD)Še zaradi manjka]očih podatkov. Podatke smo vnesli v računalnik in jih prevenli na Inštitutu za gozdno m lesno gospodarstvo v Ljubljam, prve obde- lave pa smo opravili na enakem računalmk:u na Norveškem gozdarskem inštitutu v Asu. 4. NAI~ON TERENA Doslej Je b1lo ob]avljemh več študij, ki na različne načme upoštevaJo dejavnike, ki so odločilni za izbiro sprav1lnega sredstva in so lahko i.udi podlaga za uvrščanje terenov glede na vrsto spravila. Naklon terena je vedno med prv1mi spremenlj1v1<:ami, katerih vpliv je vreden razmisleka. Mejo med trak- torskim in žičmčarskim spravilom so glede na naklon različno postavljali - od 30 do 60%. Zanimivo pa je, da pri analizah žični­ čarskega spravila v Sloveniji pog:Jsto nale- timo na linije, kt so celo pod to mejo upravičenosti uporabe žtčmc pn spravilu lesa. To srao ugotovili že pri meritvah učin­ kovitosti spravila z večbobenskimi žičnim1 žerjavi (KO~lR 1985), do podobni:~ ugotovi- tev pa nas pripelje tudi analiza tabele l. Tabela l: Povprečni nakloni tras (%) glede na smer spravila in obliko terena Table 1: Slope s (%) m relation on the direction of skidding and shape of the terram Smer spravila Direct10n of skiddmg C--or UphJ!J Dol Downh11J Povprečno Average Oblika terena Shape of Lhe lena.m 35 44 52 31 53 34 44 52 Povprečno Average 41 34 40 Nakloni trase se nekoliko razlikujejo od naklonov terena, po katerem je potekalo spravilo, oztroma od naklona produktivne dolžine trase. V skladu s pričakovanji so nakloni lmLi, k1 so položene v obliki pahljače, nekoliko manJši od linij v snop~ Precej naklonov spada še v domena traktorskega spravila, čeprav menimo, da tisti, ~i postav- lJajo prevtsoko meJo med obema načinoma spravila glede na naklon terena. pretiravajo. 5. DOLŽINA LINIJE Rezultatr lu jih pnkazujemo v tem poro- 175 čtlu in j1h bomo dopolnil! v pnhodnjih ana- lizah, v tem hipu pomenijo le začetno orien- tacijo. To velja posebno za odvisnosti tlori- sne dolžine linije od gostote cest. odkazane neto mase na limji ter oblike terena. Tabela 2: Povprečna tlorisna dolžina linij (m) in število podatkov (N) glede na smer spravila in obliko terena Table 2: Horizontal line Jength (m) and number of cases (N) in relation on the dm::cl1un uf skidding and shape of terrain Obhka terena Smer Shape of/he lerram spravila c (J) ·c.: ~ Povprečno D1rection Q) ::,. Average '2[ll c.: c::; Q) (J) >U:::,. of sklddmg ~c::: > (lj o c:: .. J):::;l(] C-or 271 256 259 264 Uph1ll (78) (59) (32) (169) Dol 458 341 mpo- 439 Downhill (20) (4) dat ka (24) Povprečno 310 262 259 286 Average (98) (63) (32) (193) Več kot očitno je, da analiza 193 linij nakazuje pomembnost izbire najugodnejše smeri lintje, ki naj leži tako, da kar najbolj izkoristi uleknjenost terena. Linije na rav- nem terenu so kar za 5-25% kraJše. Primer- Java z izbočenim terenom presenetljivo po- kaže, da so pri spravilu navzgor takšne linije za okroglo 5% krajše od uleknjenih tras in približno enako dolge kot linije na ravnem in valovitem terenu. Brez dvoma bomo. to ugotovitev še preverili, ko bomo imeli še več podatkov. Odvisnost dolžine linije od spravilne raz- dalje lahko uporabljamo za ugotavlJanje po- trebne gostote cestnega omrežja, presojanja o ustreznost1 razpoložljivih naprav ter oce- njevanje učinkovitosti in gospodarnosti spravila lesa. Teoretična tlonsna dolžina linije je pri dam gostoti cest enaka razmiku med ce- stami in je podana z izrazom: 11 = 10000/c Lr = teoretična tlorisna dolžina lmJ)e (m) c = gostota cest (miha) 176 Na diagramu predstavlja to odvisnost kri- vulja l. Povprečna tlorisna dolžina linij je - če gospodarimo s celotno površino - med c:est<'lmCJ. vedno večja, siij vplivCljo mmjo tako lega cest, ki ni vedno najustreznejša, kot tudi oblikovitost terena in naravne prepre- ke. Krivulja 2 prikazuje izsledke raziskave iz ~vice (ABEGG 1983) in je določena z regre- sijsko enačbo: Ld = 12150/c + 183 Lct = dejanska tlorisna dolžina :inije (m) Precej soroden je potek krivulje 3, ki predstavlja isto odvisnost po Segebadnovi enačbi (SEGEBADEN 1962) in Samsetovi Diagram l : Odvisnost llorisne dolžine linije žičnih žerjavov od koncentrac1je neto lesne mase na liniji in gostote cest Horizontal line lenglh of the cabie cranes in relallon to the net wood volume per hne and road dens11y Boo •o Xo\lČ:Itl.) l.U.J n.& l1nt.j\ UeL I.IOOd ~olu­ .:.l;>&l"hna C-ostota cest - Road denstty (r:~lha) oceni (SAMSET 1975). m smo ga Izračunali z IZrazom: La = 10000 · kJe k = koef1cient lege cest = 2 Razmerje med teoret1čno in dejansko dol- žino linije je pri Abeggovi enačb1 enako Jzrazu: Lc/L, = 0,0183 c + 1,215 Isto razmerje pa je nespremenljivo (Ld/L1 = 2), če ga izračunamo po Segebadnovi enačbi. Krivulji 2m3 nam torej predstavljata oceno potrebne dolžine hmi žičnih žerjavov v odvisnosti od gostote cestnega omrežja. Podatki, ki smo jih zbrali za naše analize, pa kažejo, da vpliva na dolžmo linije tudi koncentracija napadle neto lesne mase na liniji žičnice. Regresijska enačba ima obliko (R = 0,9653, N = 7) : Ld = l 06l5/c2 - 28500 17/Kr. + 432 K = koncentracija napadle neto lesne mase (m31linijo) Koeficienti enačbe so značilni na ravni O, 005. Na diagramu prikazujemo to več­ kratno odvisnost s šopom krivulj. Količina odkazanega lesa zelo močno vpllva na dol- žino linije, zlasti pn manjših koncentracijah, vendar je tudi variabilnost tukaj sorazmerno več]a. Pri količinah nad 300 m3!linijo postane vpllv koncentracije razmeroma majhen, zmanjša pa se rudi variabilnost dolžine linij. Veliko pa je razhajanja med ugotovljemmi in pnčakovanimi dolžinami linij (po Abeggu, Segebadnu) in tudi teoretično dolžino linij. V območju pod krivuljo l leži večma naših krivulj, kar pomeni, da smo spravljali les IZ ožjega pasu nad oznoma pod cestami in nismo posegali v oddaljene sestoJe, all pa smo tam les morda ročno zbtrali. Pn izračunu regresijskth enačb srno upo- števali tako klasične gravitacijske žične žer- jave kOl žične žerjave s stolpi, vendar smo za obe vrst! posebej Izračunali povprečja. Ne glede na to pa nismo mogli v celoti izločiti večjega vpliva dolžme linij žičmh žerjavov s stolpi. Vpliv gostole cest na dolž1ne !mij žičmh ženavov s stolp! je razme- roma majhen v območJu najpogostejših go- stot (npr. med 15 m 25 m/ha). Govorimo lahko torej o ekstenz1vnem načinu gospo- darjenja na težkih terenih, saj očitno postane gostota cest. ko doseže 15 do 20 miha, skoraj nepomemben dejavnik r:;n dolžini linij, v nasprotJU s koncentracijo odkazane lesne mase, k1 je očitno vodtlo pn načrtova­ nju spravila. Izbor spravtlnih sredstev in razvoj novih strojev bosta odločala tud1 o mtenz1vnosti gospodarjenja na težkih terenih. Razmišlja- nja ob tem primeru kažejo tudi na to, da danes potrebujemo lahko žično napravo. ki bo ustrezala delom prt redčenjih in imela doseg do 600 m. Naprava bi morala tmeli stolp, avtomatski voziček, pogon pa bi moral omogočiti večje hitrosti (okoli lO m/s) pri vlačenju bremen 0,8 do 1,0 t. Možnost go- spodarne uporabe naprave z večjim dose- gom, vendar majhno nosilnostjo smo že omenili, vendar b1 bila uporaba takšne na- prave le delna rešitev. Pomem":Jnejša je pazljiva uporaba več)ih večboben~kth žičnih žerjavov s stolpi t1pa Urus M III. Prostor za uporabo takšnih naprav v diagra;nu je pri gostotah cest ola og 30 miha in koncentraci- jah odkazane mase nad SOO m3/limjo. To Je v skladu tudi z doslej ugotovljenimt pov- prečJi. 6. OBRAVNAVA IN SKLEP Prikazan je zammiv način analize padni- kov iz sečn:::>-sprav1lnih načrtov, k1 v bodoče marsikaj obera, če bomo v analize poleg spravila z žičnimi žerjavi vključih tud1 druge vrste spravila. Izsledki prv1h obdelav so nas prepnčali, da so sečno-spravtlni načrti lahko dovolJ zanesljiv vir različnih strokovnih analiz. Ne- katere ne dovolj jasno 1zražene medsebojne odvLsnosti de]avmkov. pa tud1 pomtsleki o verjetnosti nekatenh povprečiJ kažejo. da )e zbrano ši.ev1lo podatkov še premajhno V nadal. nJih analizah bomo več moČI posvetili ugotavljanju vpliva najvažnejših de- javmkov m spremenljivk na menJa uspešno sti podrobnega načrtovanja . Podobno se nam zdi mogoča in zanimtva primenava med nekaterimi pnjemi v operativr na raz- 177 ličmh območJih in preverjanje ustreznosti razhčmh teoretičnih izhodišč. 7. POVZETEK Podatki kakovostnega sečno-spravilnega načrtovanja so lahko dobra podlaga za ana- ltzo dejavnikov, ki vpltvajo na izbiro vrste spravila ter načm polaganja sekundarnih prometnic. V prispevku je informativno pri- kazana metodika zbiranja takšnih podatkov. Na kratko so orisani rezultat! anallze naklo- nov in dolžine linij žičnih žerjavov. Odv1snost dolžine linije od gostote cestnega omrežJa, v katero so všteti tudi odseki cest. zgrajem zgolj zaradi stojišča žičnih naprav, m kon- centracije neto lesne mase na eni liniji, smo prikazali v primerjavi z drugimi viri (ABEGG, SEGEBADEN, SAMSET). Glede na to, da smo pn analizi odv1snost1 upošte- vali tako podatke za enobobenske gravita- cijske vitle kot večbobenske žične žerjave s stolpi, ki delujejo predvsem na krajsih razdaljnh, smo prišli do sklepa, da ima cestno omrežje pomemben vpliv na dolžmo linij približno do gostote 20 nl/ha, nato pa postane ta vphv skoraj zanemarljivo majhen. PreceJ pomembnejši Je vpliv koncentracije lesa (diagram l). Prvi rezultati analiz ne- dvomno kažejo, da je takšen načm zbiranja podatkov upravičen. zato lahko v bodoče pri večjem števtlu podalkov pričakujemo tudi zammivejše in natančnejše izsledke. 178 THE ANALYSIS OF SOME CABLE CRANE SKID- DING ASPECTS BASED ON THE CUTTING AND SKIDDING PLAN DATA Summary The data taken from quality snort-term operatto- nal pJ;:ms could be a good bas1s for the estimat1on of the influence some important fac:ors have on the ch01se of skiddmg type and the layout of the .skidding mads or cable Ime corridors. ln th1s paper the collecting methods of the relevant data are presented. The results of slope and 1me length analysJs are briefly discussed. ln dependance of llne leng!h from tbe road dens1ty and net cutting volume per line has been compared vv'lth other references (ABEGG, SEGE- BADEN, SAMSET). In the road dens11y computa- t.ions we i.r.cluded also those road sections which have beer. bUJll onlv for lhe purposes oi better settmg up postlions of cable cranes. LITERATURA IN VIRI · l. ABEGG (1983) . Einfluss der We:;:redichte auf RUckeverfahren und RUckedistanzen in Bergwald. Schwe1z Ze1tschnft !Lir F'orstwessen, 98 2. KOŠIR, B. ( 1985) · Navod1lo za 11.polnjevanje zb1rnega lista > Priprava dela za spravilo z žtčnimJ žel]avk Polikopija, IGLG, LJubljana 3. KO.~IR. B. (1985) . Učmki sprav1la lesa z več­ bobenskJrr.i žtčmmi žer]avt s stolpi. Strokovna m znanstvena dela 78 lGLG. I.J)Ubl]ana 1985 4. SEGEBADEN, G. ( 1962) Stud1er 5ver terrang transportens langd och vagntitets utbyggned. Skogskl"logskolan. Stockholm 5 SAMEET. l. (1975) . The Accessabthty of Fo- rest Terram and 1ts Innuence on Forestry Condi- IIOTL'> m Norway. Rep of lhe Norwegian forest Research Instlhlte 32. j, !\s 6. SAMSET, I. (1985). Wmch and Cable Sy- stems. Mar1mus NiJhoft!Dr. W. Junk Pabl., Dor- cirecht. Nelherlands Oxf. : 813 Nekateri monomemi polifenoli drevesnih skorij Vesna Tišler* Izvleček Tišler, V.: Nekateri monomerni polifenoh drevesnih skorij, Gozdarski vestnik, št. 3/ 1988. V slovenščini s povzetkorn v angleščini, CII. lit. 8. Avtorica prispevka opisuje raziskavo naravnih polifenolov drevesne skorje s rankoslojno kroma- tografijo. Z vodno ekstrakcijo skorje in perkolacijo ekstrakta ter sukcesivno ekstrakcijo z etrom in etanolom je pridobila monornerne polifenolne skorje, katerih identiteto je ugotavljala z uporabo referenčnih substanc. l . UVOD Kemijska zgradba drevesne skorje je za- pletena ter se spreminja glede na drevesno vrsto in morfološke prvine, ki jih vsebuje. Mnogo sestavin lesa nastopa tud1 v skorji, teprav v različnih razmerjih. Značilna za skorjo je visoka količina nekaterih topnih sestavin (ekstraktivne snovi), kot so fenolne spojine, pektin in suberin ( 4) (5) (8) . Akcesorje skorje fenolnega značaja de- limo na rnonomeme polifenole, kamor spa- dajo flavonoidi, salicini, hidrolizirajoči tanini, stilbeni in drugi razredi spojin; poliflavonoi- de, ki jih delimo na leukoantocianidine in proantocianidine, in poliflavonoidne poli- mere, med katere sod1jo kondenzirajoči tanini, flobafeni in fenolne kisline (2) (3). Odločili smo se za ugotavtjanje monomer- nih poltfenolov, saJ že te najenostavnejše fenolne spojine predstavljajo izredno veliko število običajnih, pa tudi zelo nenavadnih snovi. 2. MATERIAL IN METODE Raziskovali smo drevesne skorje prine- sene z različnih delov sveta: .-doc. dr. V. T., dipl. inž. kemije, Biotehniška fa kulteta. VTOZD za lesarstvo, Rožna dolina c. VIli. 34, 61 000 LJublJane!. YU Synopsis Tišler, V.: Some monorneric polyphenols of tree bark sam ples. Gozdarski vestnik, No. 3/1988. In Slovene with a summary in English, liL quot. 8. The article deals with the research of natural rree bark polyphenol!:; by l!leans of thin-layer chromatography. Based on the water extraction of the bark, the extract percolation and lhe succes- sive extracti::m Wlth ether and ethanol, monomeric polyphenols of the bark were gained, :he idenhty of which was established by the use of reference substances. drevesne vrste nahajališče Picea abi es ZR Nemčija Pinus nigra Jugoslavija Pinus halepensis Alžirija, Jugoslavija Odločili smo se za dva načina izolacije monomernih polifenolov iz skorje: 2.1. Vodna ekstrakcija in perkolacija Vzorce skorje smo klimatizirali v normalni klimi (20°C, 65% rel. vlage) najmanj tri dni. Nato smo jih zmleli in presejali. Za analizo smo uporabili frakcijo skorje med 0,3 in 0,5 mm. Ker je skorja higroskopična, smo določili količino suhe snovi v vzorcu. Sušili smo jo štiri ure pri temperaturi 105 °C. Za določitev vodnega ekstrakta smo na- tehtali ca. 15 g vzorca, ga prelih s ::::a. 150 ml vode ter po enournem segrevanju pri tem- peraturi 95 °C mešanico prefiltrirali in posto- pek še dvakrat ponovili. Iz dolo6itve suhe snovi v filtratu smo izračunali količino snovi, ekstrahirane z vročo vodo. Če bi hoteli s tankoslojno kromatografijo ugotavljati polifenole v originalnem ekstrak- tu, ne bi dobili zaželenih rezultat:::>V. Fenoli so namreč višje kondenzirani in s topilom ne potujejo po plošči. Do podobnih ugotovi- tev sta prišla tudi Levitin, ki je leta 1977 raziskoval skorjo bora Pinus banksiane, in Ayla leta 1980 pri raziskavi skorje bora Pinus brutia (l) . 179 Zato smo monomerne polifenole izločili iz vodnega ekstrakta z etrsko perkolacijo. To je tekočinsko-tekočinska ekstrakcija, ki smo jo opravili v aparatu za perkolacijo, v kate- rem smo iz vodne razto pine ekstrakta skorje z etrom ekstrahirali monomeme polifenole. 2.2. Sukcesivna ekstrakcija Pri anal1zi smo uporabili etanolni ekstrakt, ki smo ga pridobili iz skorje, predhodno ekstrahirane z etrom. Odločili smo se za uporabo dveh topil različnih polarnosti. Z etrom smo iz skorje odstranili terpene, ma- ščobe, voske in proste maščobne kisline: v etanolnem ekstraktu pa so ostali enostavni polifenoli in njihovi glikozid!, tanini, flobafe- ni, monosaharidi in disaharidi. 2. 3. Ascendentna tankoslojna kromatografija To je ena izmed najuspešnejših analiznih metod, pri kateri se sestavine zmesi. raztop- ljene v topilu, različno hitro dvigajo po laomatografski plošči in se s tem ločijo . Za določanje posameznih komponent potrebu- jemo standardne substance, njihova barva in dolžina potovanJa po plošči služi za pn- merjavo z obnašanjem vzorca. Standardne substance, ki smo jih imeli na razpolago, so bile katehin, epikatehin, kvercetin, dihidro- kvercetm, cianidinklorid, definidinklorid in pelargonidinklorid. Kromatograme smo izdelali na ploščah DC-Alufojen KieselgelBO. Po pregledu lite- rature (6) smo se odločili za različne kombi- nacije topil. 3. IZSLEDKI IN NJIHOVA INTERPRETACIJA Z vodo smo ekstrahirali in nato perkolirali tri vzorce skorij. Izsledke nam prikazuje preglednica št 1, iz katere lahko razbere- mo, da vodni ekstrakti drevesne skorje vsebujejo le manjše količine rnonomernih polifenolov. Pri tankoslojnem krornatogramu srno upo- rabili mešanico treh topil : rnravljinčne kisli- ne, etilformiata in toluena v razmerju lO : 40 : 30. Po 40 minutah smo kromatogram posu- šili in ga razvili z 10% raztopino H2S04. Iz tankoslojnega krornatograma vidimo, da kvercetin pušča na plošči rumeno, dihi- drokvercetin pa rdečo liso. Obe obarvanji sta na različni oddaljenosti (različ::1i vredno- sti Ri) od nanosa snovi. Jntenzivna tovrstna obarvanja smo lahko opazili pri etrskem perkolatu vodnega ekstrakta borc·ve skorje, bistveno manj intenzivna obarvanja pa pri etrskem perkolatu vodnega ekstrakta smre- kove skorje. Iz tega smo sklepali, da vsebuje Slika 1: Tankoslojm kromatogram ekstraktov drevesne skorje. P.ab. - etrski perkolat vodnega ekstrakta skorje smreke Picea abJes, P. hal. - etrski perkolat vodnega ekstrakta skorje bora Pinus halepenslS, Epik. - epikatehin, Kat - katehm, Dihid. - dihidrokvercetin, Kverc. - kvercetin 180 Q rjava 8 vijol.o vi jn l. :~:,~ 1 _O rum. ~ ~~~~ . g :~:!~q vijol . O >iva O vi jo l.@ . tf3' . Ov•jol. O rJI : "8JrJ . v J . vij. O rum . O vijol. O rjav~ Q r j .ov .v ijol. P . <1 b . P. ha 1 , Epik. o rum . orunl , ovij o 1 . ~vi jo 1 • o rdeča @ oranž. O rj. siva v; j. vi jo 1. rdeča Epi k . O run\, Ovijol . .Q r j ava O rj•w.v•Jol. f'. db. Dihid . Kverc. Oihid, + K ve rc. Preglednica l: Količine vodnega ekstrakta in etrskega perkolata skorij ~ ro > cJ2roč; ru ro'-' ~ g ~(l)C~ 0.~~ Ul Cii (j) o·~ <1> Cl) -- (l) ej ~=-o> ~"'dl::l (l) -§~ -~"' (l) o .§~12 Cl U) '-' ~ §? od3i !jJ Ol (l) Pinus halepensis Jugoslavija 93,6 23,3 5,6 Pinus halepensis Alžirija 96,4 27,7 4,5 Piceaabies ZR Nemčija 87,2 16,3 6,0 skorja Pinus halepensis večje količine kver- cetina in dihidrokvercetina, medtem ko na- letimo v smrekovi skorji le na sledove teh snovi. Iz krornatograma smo tudi razbrali, da v obeh vrstah skorje ni bilo katehina in epika- "tehina, ker ni bilo mogoče ugotoviti ustre- znih vijoličastorjavih obarvani v perkolatih. Kromatogram smo pred razvijanjem pregle- dali pod UV svetlobo in pri perkolatu srnre- kovega ekstrakta skorje opazili lise z močno vijolične fluorescenco. Pri poznejših raziska- vah nam je uspelo določiti stilbene. Najpo- membnejša predstavnika srnrekove skorje sta stilbenska glukozida astringin in izora- pontin (7). Izsledke zaporedne ekstrakci:e skorij z etrom in etanolom prikazuje razpredelnica 2. z etanolom, ki je polarnejš~ od etra, ekstrahiramo več drevesne skorje. Etrski Etanolski Drevesna vrsta el .. dipl. oec .. Splošno združenJe za gozdarstvo SR Slovemje, Nllkloštčeva 38, 61000 LJubljana. YU jen]e z gozdov1. Gozdno gospodarstvo Za- greb obsega območje 22 občin. Površina gozdov v območju je 115.000 ha. 70.000 jih je v zasebrj lasti. Z večino družber.ih gozdov gospodari gozdno gospodarstvo, le z nekaj malega (J:ribližno 5%) fakulteta . Pretežni del 104.000 ha je gospodarskth gozdov, 9000 ha parkovnih in okoli lOOO ha zaščitnih. Povprečna lesna zaloga je 226 m3,'ha, prira- stek pa 6. 7m3/ha. Opremljenost gozdov z gozdnimi cestami je 13 miha. Od skupnega števila 67~ delavcev jih dela v dejavnostt pridobivanja gozdnih lesnih sortimentov 329, v dej:lvnosti gojen]a gozdov 293 in v delovni skupnosti 53. Približno l o/o delavcev ima v1sokc m 20% srednjo izobrazbo. Skladno z zakonom o gozdovih so tudi v GG Zagre:, organizirani po funkcionalnem principu, tako da imajo tozd za 1zkoriščan]e gozdov, tozd za gojenje gozdov in tri tozde stranskih dejavno.sii. V tozdu izkoriščanja gozdov tmajo 9 detovmh enot (šumanje), ki v ekonomskem smislu ne pomenijo samo .. stojnih enot, v katerih bi v vsaki posebej spremljali ekonomski uspeh. Suman]e so oblikovane zarad1 lažJe organizacije dela v tehmčnem smislu. Do sprejetJa novega zakona o gozdovth so z gozdovi zasebnega sektorja gospoda- nJe občme. Po novem zakonu so tudi t1 gozdovi prešli h gozdnogospodarskim orga- nizacijam '' gospodarjenje. Te b1 po zakonu morale ustanoviti temeljne orgamzacije koo- perantov (tokl), vendar jih predvsem zarad; zapletenosti postopkov ustanavlJanJa m rela- ttvno majhnega deleža zasebnih gozdov na Hrvaškem dosleJ niso ustanovili. Tud1 v teJ gozdnogospodarski orgamzacJ)l, čeravno je delež zasebmh gozdov velik, tokov še nJ- majo. Delavci gozdnogospodarske orgam- zaci]e opravljajo za zasebne lastnike stro- kovno načrtovanje in odkazujejo drevJe za 183 posek V diskusiJI, ki ]e sledila uvodnim obrazlo- Žltvam, so predstavnike IZ Slovemje pred- vsem zammale dobre m slabe stram tisllh reš1tev. ki so na Hrvaškem drugačne kot v Sloveniji, to je. - orgamz1ranost gozdnih gospodarstev, - financiranje vlaganj v gozdove, - oblikovanje cen storitev v dejavnostih posebnega družbenega pomena. V odgovorih so se navzoči omejili pred- vsem na konkretne rešitve v GG Zagreb. ki so nekatere tudi posledica spoznanj, da posamezna določila zakona niso najboljša. l. Orgamz1ranost gozdarstva je na Hrva- skem v osnovi predpisana z zakonom (in ni predviden družbeni dogovor kot v SRS). Funkcionalna organiziranost ima poleg ne- katenh prednosti (zmanjšan je vpliv posa- mezmh občin, dosežena večja enotnost v območju) tudi nekaj pomanjkljivosti, k1 na- staJajo iz razlik med prmzvodnjo gozdnih lesnih sortimentov m gojenjem gozdov. To Je tudi eden izmed razlogov, da GG Zagreb, čeprav ima tozde, v bistvu posluje kot eno- vita delovna organizacija. Finančni rezultati v posameznih tozdih so posledica dogovora na ravni delovne organizacije. Na ta način )e uvelJaVlJeno načelo, da za enako delo prejemajo delavci enako plačilo, ne glede na to, v katerem tozdu delajo S takšnimi re.šttvami so se izogmli tudi mučnim usklaje- varl]em na osnov1 dosežemh rezultatov, ki ntso vedno posledica dela. 2. Fmanciranje vlaganJ v gozdove poteka skladno z zakonom. Gozdno gospodarstvo Zagreb ima ekonomsko močne kupce lesa, zato nima velikih problemov niti s sredstvi za vlaganje v gozdove mti z izplačilom osebnih dohodkov delavcev. Celotna sred- stva gozdnob1ološke reprodukcije, ki jih oblikuJe v območju, v območju tudi porabi. 3. Cene storitev se formalno oblikujeJo po kalkulac1ji prodajne cene, kl vsebuje poleg neposrednih stroškov tudi prispevek za splošne stroške m sklade, vendar po- stavka »pnspevek za splošne stroške in sklade« ni stalna, odvisna je od vsakokrat- nega poslovnega uspeha delovne organiza- cije. Zato slovenski predstavniki mso dobilt odgovora o tem, kolikšen je v teh dejavno- stih faktor splošmh stroškov, kar jih )e še posebej zanimalo. 184 PomanJklJivosti. ki jih GG Zagreb rešuje na sebi primeren način, In še nekatere druge pomanjkljivosti so vzr::>ki, da je tudi GG Zagreb med tistimi, ki predlagajo spre- membo sedanjega zakona o gozdovrh (pred'Jsem glede organiziranosti). 2. OCENA PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI SEDANJEGA ZAKONA O GOZDOVIH SRH - POGLED PREDSTAVNIKA SIS ZA GOZDARSTVO SR HRVAŠKE Uvodna misel tajmka republiške SIS za. gozdarstvo je tehtna in vred:-ta premisleka ne samo v gozdarstvu, temveč na sploh v Jugoslaviji. Dejal je, da ]e težko soditi o dobrih ali slabih posledicah kateregakoli dosedanjega zakona o gozdovih, kajti nobeden ni bil še v celoti in dosledno uveljavljen. Vsak je za popolno uveljavitev terjal številne podza- konske akte (družbene dogo·Jore, pravilni- ke. sporazume), katerih večina ni btla spre- jeia. Zato temelji ocena veljavnega zakona na pripombah strokovnjakov iz gozdarske ope- rattve in strokovmh republiških inštitucij. Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in lesc.rstvo SR Hrvaške je izdelal anahzo učinkov novega zakona, iz katere je razvid- no: - da so se investicije v gozciove povečale za šestkrat, kar je posledica sistemske ure- ditve zbiranja sredstev; - da se gospodari z gozdovi bolj načrtno, ker se· postali gozdnogospodarski načrti zakonska obveza; - da dosegajo gozdarske orgamzaciJe boljše poslovne rezultate; - da se je povečalo števllo zaposlenih za 2,5 % (zaradi prevzema zasebnih gozdov m zaradi večjih vlaganj). Bistvene novosti veljavnega zakona glede na prejšnji zakon so: l. Na področju organiziranja gozdarstva V prejšnjem zakonu je bilo določeno, da se za organiziranje gozdarstva sklene druz- bem dogovor, k1 ga sprejmejo Izvršni svet skupšč : ne, Gospodarska zbornica, Sind1ka~ delavcev gozdarstva in predelave lesa, Po- slovna skupnost. Republiška skupnost za znanstveno delo in Skupnost občm. Pokazalo se je, cia so predv1devanja o možnosti skle- mtve takšnega družbenega dogovora ne- realna. Za to novi zakon opredeljuje gozdno- gospodarska območja (od nekdanjih 24 jih 1 uzakoni! Il. od tega 9 območij miroma 9 lavruh organizacij na kontinemalnem de- območil oziroma 2 delovm organizaciji krašk~m območju) in določa nekatera za orgamziranJe delovne organizaci- ba. da se organiziranost reši z e "zvirala predvsem iz preveli- občin in posameznih manjših na organiz1ranost no gospodarjenje: z DJ1~)(U11oe1pnjo ekoloških omejitev. Zanikal Je, da b1 bila družba organska celota. Ven- dar pa so ekonomisti vladali dovolj cloigo, da so bistveno vplivali na Javno gospodarje- nje z zemlJo in naravnimi vin. ZNANSTVENI TERMINI Odkritje iz pozneQa 19. stoleba, da je narava pre) odprt kol PCI zaprt ststern. m bilo dovolj, da bi premagali inšllLlclonalno inerC!JO v samt znanosti. čeprav )e povzro- č:llo nastanek nove znanosti, ekologije, k! se ukvana z medsebojno povezanos tJo s1vc=ui v naravi. Ko so naravoslovni znanstveniki nadalJe- vali s poskusi s snovjo m energlJO, ]e postalo Jasno. da je narava še kaj več kot te odprl sistem. ]e dinarnJčen sistem s svojo lastno usmeritvijo in človeštvo Je dolžno Jskat1 harmoniJo z n]o. Narava je povsem medSE.'- bojno povezan smergislJčni stsrem, v kate- rem ]e vse v ne1zbežnih rnedsebojml1 odno- sih in soodvtsno To spoznanje je vodilo k atomski energl)i m bilo ob njeJ tud1 polneno. S to potrditViJO se je moderni svet- svet, rojen z moderno znanostjo - konca!, z0čel pa se )e postmoderm svet. Temel]rw znanosT je poruštla ·eoretični okvir moderr.e znano- sti in zahodnega. sveta. Poglav1tne metaf1· zične predpostavke, na katerih Je ta svet temelJiL so se Izkazale za napačr.e . S po- močJo ekologl]e so znanstveniki začeli dolo- čall temelje . za grad1tev posrmcdernega sveta. ZMEDENO GOZDARSTVO Ko je gozdarstvo postalo velJka industriJa, se Je neskladje med zasebn1111 in javmm gozdarstvom še povečalo . L.medo so se poglablJal! epistemološki problemi znanosti, se pravi razlike med znanstvenimi pano- garm v zaznav! narave, metodah m termino- logljL K temu je povoJni uspeh ortodoksne ekonomiJe dodajai .še lažm občutek upanja. Hkrati pa so naraščajoči dokazi o ogroženo- sti. okolja bunli Javnost. Vodilm gozdarji m naravovarstveniki so se poskušali odzvati, a so prejeh le malo podpore od gozdarske skupnostt. Pojav1li pa so se novi zaveznikl iz vrst temeljne znanosti in vplivnih skupin, ki Jih )e skrbelo propadanje okolja. Ob njihovt podpori je naravovarstvenikom us- pelo zagotovttl spreJetje vrste zakonov o gospodarjenju z gozdovi. Nova zakonodaja je gozdarstvu odprla vrata v postmoderni svet. Pnznala je medse- bojno povezanost narave m predpostavila, da ekološki deJavniki do1očajo stopnjo eko- nomskih možnostL Gozdarstvo je bilo na ta korak v splošnem nepnpravljeno in naravo- yarstvena pobuda je pnpadla ekologistom. Sodobna zaznava narave. njenega delova- nja in človekovega odnosa do nje se JB tako globoko zasidrala znotraj javnih naravovar- stvemh birokraCIJ, da problema m bilo mo- goče obravnavati m rešiti na ontološkJ ravni. Zgoclovma delitve na oddelke je povzročala, da so razltčni gozdarskl strokovnjaki zme- dem obstali pred načelom mnogonamen· skosii. Nekatcn posamezniki so nneli zakon o mnogonamenskem TraJnem donosu celo za »zakon mnog1h nalog«. AKADEMSKI ODZIV Sole so se httro zganite, a v glavnem le povrsno pnlagod1le svoje programe nastaja- jočJm spremembam N1so se še bile priprav- ljene ukvar]att z dejstvom. da je ltsto, kar m1slimo. pogo]eno z no.cmom mtšljenja - s teoretičnun okv1rom. znotraj katerega delu- Jemo. Ntso se b1le pnpravljene spopasti z metafizičmmi predpostavkami, na katerih je temeljil modern1 teoret1cm okvir. Ne iščejo konkretnih rešitev za epistemološke pro- bleme različnih panog. PosebeJ v ekonomijt predavanja še vedno odsevaJo poglede mo- dernega in ne postmodernega sveta. SEDANJI POLOŽAJ Zakonodaja Je amenškim gozdar)em od- prla vrata v postmoderni svet. Vendar go- zdarji nasploh, še posebno pa javni gozdarji, v glavnem mso blli sposobni stop1ti skoznje. T1st1 javni ·:;Jozdarji, kt pa so spoznali njen pomen. so zaprti v nazadnjaške birokratske strukture, kaierih inerc1ja onemogoča resi- tev problema. Okoliščine, ki so nastale, le pritnuieJo tistemu, kar je pesnik Matthew Arnold opa- Zll že prec poldrugim stoletjem. "Tavajoč med dvema svetovoma. enim mrtvim in drugim brez moči. da bi se rodil << Arnold je zmogel opaziti, da pogled na naravo, kakor ga odsevajo naše temeljne ustanove, vključno i znanosljo, ni skladen s svetom oko1L nas. Vendar se novi svet m sposoben roditi. Deloma je vzrok za to dejstvo, da se učimo 12 izkušenj, vse naše tzkušnje pa IZvtraJo iz starega sveta . Z novtm se moramo spopasti s koncepti. metodami in ustanova- mL ki izvirajo IZ starega. Drug1 razlog, da novi svet ne more bttl ro]en, Je to, da lahko njegove značilnosti spoznamo le mtuittvno. Sposobnost immcije pa ima omeJeno uporabnost, še posebe; v svetu, kt poudarja logiko m ornalo'Jaževan]e intuicije. Nasledo:i razlog za to, da novi svet ni sposoben rojstva, je, da 1ma le malo ljudr pogum, kt Je za to potreben. Treba 1e namreč preventi metafizične predpostavke, na katenh temelji naše misljen]e, kar je občutljiva naloga celo za šolnika m razisko- valca. B1rokrarizirane javne služb2 ne dre- zajo zaves1no na to področje, še posebej ne na. druž.bem ravni . Raje čakajo, da bodo problem rešili kje drugje. javne okoljevarstvene službe se skušajo izogmti odgovoru na tiste Vldl.ke sedanje zakonodaJe, ki se j1m zd1jo notranje ali zunanje ogrožajoči. NJihov sedanji pnstop k družbenoekonomskemu razvoju je razum- ljiv. TežJe pa J8 razwneti, zakctJ se tako počasJ pnlogaja)o novemu pnstopu na raz- meroma varnih btoftzlkaimh področjih. Kot Je opozoril ]. R. N. Jeffers, d1rektor Britan- skega inšUuta za krajinsko ekologiJo, moraJO gozdarJI šele prilagoditi metode gozdmh poptsov tr, nadzora ekos1sternskm1 parame- trom m dinam1h 191 SKLEP Vredno ]e ponovtti misel, ki je bila že večkrat izrečena v zadnjih letih - v rem stoletju smo se znašli sredi revolucije, ki presega vse naše prejšnje Izkušnje. Metafi- zične predpostavke, na katenh je bil zgrajen modemi svet, so bile ovržene popolneJe kot predpostavke katerekoli prejšnje dobe. Po- leg tega se soočamo s potrebo po nujni spremembi. Nujno moramo razviti nov način mišljenja - nov teoretični okvir na temelju novih metafizičnih predpostavk, ki nam bo omogočil obvladovanje atomske energije. Kot je dejal Albert Einstein : »Neobrzdana moč atoma je spremenila vse, razen našega načina mišljenja. Zato drv1mo v katastrofo brez primere. Potrebovali bomo bistveno drugačen način mtšljen)a, če naj bi člove­ štvo preživelo.« Stojnno pred zelo zapleteno in težko nalo- go. Pokojni Albert Einstein je tudi rekel, da je imel občutek, kot bi Izgubil tla pod nogami, ko je btlo dokazano, da je moderni pogled na resničnost napačen. Vse, kar so ga učilt in kar je verjel, je bilo narobe Vse lemel]ne fizike Je bilo treba premisliti glede na. nova načela. Težko ]e bilo za študente temelme fizike znova premishtl njihovo znanost še posebeJ pa to velja za gozdarje. Gozdarjevo področje dela sega prek meja biofiz1kaln1h vtdJkov gozda. vklJučuje tud1 družbeni vidtk. Go- zdar]eva resmčnost je tore) celota vsega. kar vključuje človekov odnos do gozda. Ko je bilo ugotovljeno, da je bil ta odnos napak razUJ'11l]en, je pnšlo do zmede v odnosu do gozdarstva, še posebeJ glede družbenih v1d1kov. Znanost m dmžba danes stojita pred izzi- vom - p01skati je treba nov teoretični okv1r, zgrajen na novih metafizičnih predpostav- kah, s katenm bomo lahko preuredili naše ustanove. Začetniki gozdarstva so imeli pre- bllsk o problemu, ko je vladala naravovar- slvena et1ka. Začutili so. da )e modernt pogled na vlogo človeka v naravi napačen. Imeli so nekaj občutka za medsebojno pove- zanost stvari v narav1. V boju za izgradnjo znanstvenih temeljev gozdarstva pa se je mars1kaj izgubtlo, saj ni bilo v skladu s pogledom moderne znanosti na naravo. Te- meljna znanost je zdaj potrdila, da je bt1 ta 192 pogled napačen m vsa znanost, vklJučno z gozdarstv::>m, se bori s problemom razume- vanja naših težav na ontološki ravm. Na tej ravni moramo razumeti naše probleme, če zeltmo, da bi gozdarstvo vstopdo v post- moderni svet. * * * Tako tc·rej razm1Šl)a Američan. ki izhaja 12 družbenega okolja, ki je gospodarskemu upoštevanju naravovarstvene etike izrazito m~nriklonjeno . Nekaj pobud za razmišljanje je gotovo dob1l pri nas, pa tudi nam daje dosti pobud za nove poglede na gozdarstvo in na gozdarsko znanost. Specializacija, ne- skladje med gozdarskimi m ekonomskimi modeli, šibkost stroke na družbenem po- dročju in zapostavljanje nekaterih z zako- nom določenih funkcij gozda, so stvari. s katenmi se srečujemo tudi pri nas. Menim, da 1ma gozdarska stroka še veliko možnost1 za lasten razvoj že v današnjem družbenem m naravnem okolju. Končujejo se udobnt časi. ko so bill gozdc:_rji sami z gozdom in niso nikomur dovolili, da bL se kaJ dostt vllkal v nJihovo delo pa tudt sam1 mso l1ščal1 v druge. ReševanJe velikih pro- blemov v družbeni sferi bo zahtevalo, da gozdarstvo opusti vlogo hlapca družbenim mteresom. Naravno okolje (vključno z goz- dom) in družba sta povezana v neločlj1v sistem. gozdarstvo pa v lem s1stemu pred- stavlja eno tzmed pomembnejših povezav med obema. Gozdarstvo ne more ostat1 le izpolnjevalec želje po lesu, soodločati mora o tem, kaj bomo kot dnlžba v prihodnost! sploh hoteli od gozda m narave. S svojim znanjem m globoko etičnim pns:opom bo gozdarstvo moglo in moralo prispevati po- memben delež h (v najkraJšem srmslu) kul- turnemu razvoju družbe, k1 bo hotela živeti v sožitju z naravo. VTRl l . VIKSTROM 1 H. Movmg Forestry mio Posl- modern World. Arnb10. A journal of lhe Human EnvLronrnent, Stockholm. Vol. XVI ( 1987). No 2~ 2 Več avtorjev _ Bodočt raZVOJ gozdarstva v Slovem]t Gradtvo (osnutki) za razpravo na republi· škem posvetcr>Jan]u gozdarJeV ob 40-letnJCi Bioteh- niške fakultete v LJubljani. BF'. VTOZD za qozdar- slvo. LjublJana 1987 Oxf.: 904 Utrinki s strokovne eltskurzije po Češltoslovaški in Zahodni Nemčiji v jeseni 1987 Ljubo Čibej* V jeseni 1987 je Splošno združenje goz- darstva Slovenije organiziralo strokovno e1-'..skurz1jo na Slovaško in v Zahodno Nem- čijo z namenom, da se urejevalci m gojltelji spoznamo z izkušnjami naših kolegov teh dveh dežel. Pot nas je naJprej vodila v Zvolen, univer- zitetno mesto na Slovaškem, kjer je tudi ena 1zmed dveh gozdarskih fakultet v Češkoslo­ vaški. V impozantni stavbi domujeta fakulteti za gozdarstvo in lesarstvo. V imenu gozdar- sko-lesarske fakultete nas je sprejel prorek- tor fakultete prof. dr. štefan Šmelko. V prijetnem vzdušJU je beseda stekla pred- vsem o štud1ju in raz1skovalm dejavnosti zvolenske gozdarske fakultete. . Vsako leto se vpiše v prvi letmk gozdar- ske fakultete 120 do 150 študentov, skupno število rednih študentov gozdarstva je na fakulteti okrog 600 do 700. Študij gozdarstva traja 4 leta. Zaposlitev dobijo vsi diplomanti, ki pa jih razlikujejo po rdečih (odličnih) in plavih (dobnh) diplomah. Dobro je organiziran podiplomski študij, ki je za Jjud1 na vodilnih delovnih mestih obvezen. Magistrski študiJ )e po obsegu podoben našemu, kandidati lahko izbirajo med različ­ mrni smermi. Poleg strokovnih predmetov vključuje tu)l jezik m filozofijo. še zanimivost v zvezi s pridobitvijo doktorskega naslova. Pn zagovoru doktorske disertacije je prisot- nih pet oponentov, od tega vsaj en iz tujine. Raziskovalna dejavnost Je organizirana zelo centralizirano, preko Akademije za zna- nost, državne komisije in preko ministrstva. Gozdarska fakulteta trna okrog 8000 ha svoJih gozdov. namenjenih raziskovanju. V glavnem gre za gozdove buk.'Ve, jelke in hrasta. Gozdove so razdelili v tri revirje, v katerih gospodarijo po različnih gozdnogo- *L. C .. dtpl. mž. gozd., Soško gozdno gospodar- stvo Tolmin. Brunov drevored 13, 65220 Tolmm. YU jitvemh sistemih. V enem od revirjev (Buča­ ni) gospodan)o z zastornimi sečnjami. v drugem (Kovača) gospodarijo sk.Ltptnsko po- stopno in v tretjem (Selnica) deloma prebi- ralno in deloma s s1stemom golosečenj. Zaradi intenzivnejšega študija najbolj občut­ lJivega obdobja gozda - obdobja njegove obnove, je kar 60% površine teh treh revir- jev v fazi mladovja. Na različmh rastlščih imajo izbrane številne raziskovalne ploskve, ki jih skrbno spremljajo. Precej težav unajo z jelenjadjo, k1 ovira pomlajevanje. Zlasti Jelko ščitijo s premazi. Starejše JElke pa se suše podobno močno kot pn nas. Veliko raz1skav posvečaJO setvi podsetvi m podsadnji jelke in smreke. S takšno vrsto obnove se želijo 1zogniti številmm dragim negovalnim delom v mladju in gošči . Zanimiv je objekt z mešanim hrastovim in bukovim drogovn)akom, kjer hrast gojijo zaradi proizvodnje kakovostnega lesa. bu- kev pa zaradi količinske proizvodnje lesa. Predvidena proizvodna doba v sestoju je 160 do 180 let. Tudi urejanje gozdov v Ceškoslovaški je zelo centralizirano. Za urejanje gozdov Je zadolžena inštitutska organizacija LESPRO- JEKT, ki z osmimi izpostavami skrbi za 50 lesnih zavodov s po 25.000 do 30.000 ha. gozdov, razdeljenih v enote s po 5000 do 6000 ha. Več kot polovica zaposlenih v tem inštitutu ima visoko izobrazbo. Načrt enote dela skupina 5-6 ljudi. Trije od teh imajo vtsoko izobrazbo in so specmhst1 za posame- zna področja. Načrti so izdelani zelo pedant- no. Na kartah so točno vrisani predv1dem posegi in celo smen sečenJ. Služijo ]trn lahko tudi kot detajlni načrti. V odseku lahko posek od načrta odstopa lO%, v enoti pa nič . Toliko, r.a kratko nekaJ informacij, zanimi- vosti in vtisov z našega ob1ska pri gozdarjih v Zvolenu. Zajeten kos poti nas ]e ločil do 193 drugega cilja naše strokovne ekskurzije - zahodnonemškega univerzitetnega mes[a Gottmgena. Tu nas je sprejel predstavnik katedre za urejanje prof. dr. Horst Kramer. Pri nas ga ure)evalct poznamo po njegovem dendrometru. kt ga s pridom uporabljamo. V krajšem razgovoru smo 1zvedeli, da JC urejanje gozdov v Zahodni Nemčiji obvezno le za državne gozdove, ki iih je okoli ena tretjina, v zasebnih pa le za posesti večje od 50 ha. Ure)evalne službe so v južnih delih države pn gozdarskih upravah, na severu pa so ure]evalcl v samostojnih birojih za načrtova­ nje direktno pod pristojnostjo gozdarskega mimstra. Koncept urejanja je preceJ podoben na- semu. Za ugotavljanje gozdmh fondov upo- rabljajo predvsem vzorčne metode. Pri ure- janju se opirajo na tri temeljne elemente sestojev: na starost sesto)a, na povprečno srednjo ali zgornjo višino sestoja in na te- melJnico sesto)a. Precej uporabljajo tudi iablice donosov in tablice redčenj. Ker so za posamezne sestoje rezultati vzorčenj premalo natančni, rezultate vzorč­ nih mentev uporablJajo le za oblikovanje generalnih usmeritev na nivoju starostnega razreda v enoti, ne pa za ugotavljanje lesnih zalog in določanje etatov po odsekih V Zahodni Nemčiji, predvsem v njenem južnem delu, je problem umiraEja gozdov zelo pereč. V zadnjih letih so uc;otovili, da so hsta\tci celo bolj ogroženi od iglavcev, drevesa v prebiralnih strukturah pa moč­ neje kot v enodobnih. Strategijo gospodarje- nJa s temi gozdovi so zastavili tako, da v močno prizadetih gozdovih izvajajo pospe- šeno obnovo, še vitalnim, starejšim sestojem pii porlaljšnjejo obhodnjo in s tem vsaj deloma ublažijo ogroženost trajnosti dono- sov lesa. Ogledali smo si neka] obJektov na ob- močju Hartz. Gospodarjenje z gozdovi v Hartzu je ·.1smerjeno k proizvodnji kvalitet- nega drevja. Gospodarijo z relativno majh- nim stevilom zelo kvalitetnih izbrancev. Ogledali smo si sestoj petdeset let starih macesnov. ki so imeli premer tudi prek 70 cm. Uspevajo na dolomttni podlagi. ki pa jo drevesne korenine le redko dosežejo, saj so tla globoka več kot 1.5 m. Precej pozornosti posvečajo tud1 go]enju in proučevanju polnilnega sloja. Jrnpozantn~ zgradba Gozdarske in lesarske fakultete v Zvolenu 194 Gozdarska tradicija j1m precej pornern. s ponosom tudi povedo, da so 1z nekoč skoraj povsem izsekanih gozdov ponovno vzgojili lepe gozdove. Tudi njim divjad dela precej težav. Površi- ne, ki jih žele pomladiti, moraJO pogosto ograditi, pri čemer ograjujejo za naše raz- mere zelo velike površine. Ponekod tudi z mrežami oviJejo debla vseh plememtih li- stavcev. [zvedeli smo tudi, da tod gozdarji s pro- dajo sortimentov pokn]ejo okoh 80 ·% stro- škov gospodarjenja z gozdovt, okoll 20 % stroškov pa )im pokrije država. Kratek obisk pri zahodnonemških kolegih nam je vendarle pokazal veliko. Pokazal F'akultetn1 gozdovi - študij naravne obnove nam je, da tudi om mars1kje že dolg·o upošte- vajo načelo sonaravnega gospodarJenJa z gozdovi, drugod pa mu pričenjajo vse bolj slediti. Intenzivna neqa sestojev se j1m cbre- stuje, pomeni pa gozdarjem tud1 sirokovm izziv m mik. Na koncu moramo zapisati, da je ekskur- ZiJa lepo uspela v vseh pogledih Poleg konstnih strokovmb spoznanj nam je udele- žencem zapust1la vrsto lepih vtisov s srečanj s slovaškimi in zahodnonemškimi kolegi, pa tudi vtise o krajih, skozi katere nas je vodila pot, zato naj se na tem mestu v irr_enu vseh udeležencev tudi zahvalim Splošnemu zdru- ženju gozdarstva Slovenije za uspešno orga- nizacijo strokovne ekskurzije. 195 IZ TUJEGA TISKA Oxf.: 48:(23) Še več katastrof v alpskem prostoru? Lanski julij je Alpam prinesel celo vrsto katastrofalnih dogodkov - hudournikov, po- plav in zemeljskih plazov. To je spet opozo- rilo na varovalni pomen gozdov in njihovo propadanje zaradi smučarije in wniranja gozdov. Po izrednih nalivih med 17. in 19. julijem so plazovi blata zdrseli po pobočjih okrog vasi Tartano in Sondrio nad Bergamom v severni Italiji. Zahtevali so dvajset smrtnih žrtev, poleg tega pa so bile uničene ceste, zgradbe, mostovi in daljnovodi. V istem času so hudourniki in zemeljskl plazovi za- prli vrsto cest v južnem delu Švice. Osem dni kasneje se je v italijansko dolino Valtel- lina zrušilo pobočje 3066 m visokega vrha Pizzo Coppetto. 20 000 000 kubičnih metrov zemljine je zajezilo reko Addo v dolžini 2800 rn. Evakuirali so 1200 prebivalcev iz petih porušenih vasi, v naselJU na nasprot- nem pobočju pa je bilo osemindvajset mrtvih. Plaz je bil dolg več kot kilometer in skale so dosegle hitrost nad 300 km/h. Za nastalo pregrado v dolini je reka naredila veliko jezero. Zaradi strahu, da bo voda prebila jez, so v dolini pod njim evakuirali še 28 000 prebivalcev. Na srečo jim je ka- sneje uspelo vodo čez plaz speljati z natego in tako jezero osušiti. Tud1 pri nas so takrat divjali hudourniki, ki so uničili več cest in poti v gorskem svetu. Skratka - v treh tednih lanskega julija je v celotnem alpskem prostoru zaradi kata- strof umrlo več kot šestdeset ljudi, sedem tisoč jih je ostalo brez strehe nad glavo, prizadetih je bilo petdeset mest, vasi in turističnih središč, gmotna škoda je bila ogromna. Neposreden povod za te dogodke je bilo obdobje izrednih nalivov, mnogi pa menijo, da so pravi vzroki skriti drugje. Glavni vzrok plazu v Valtellini naj bi bilo pomanjkljivo pomlajevanje gozda na po- dročju Pizza Coppetta. Gozd je bil že prestar in presvetljen, pogozdovanja pa niso bila uspešna. Tla so tako izgubila sposobnost 196 zadrževanja vode. Poleg tega ne.j bi dolo- čeno vlog::> pri poslabšanju razmer igralo tudi umiranje gozdov in krčenje gozda za smučarske proge. Pomanjkanje varoval- nega delovanja gozda je bilo neposredno povezano z nesrečo. Pomen varovalne vloge gozda so v Alpah spoznali že v prejšnjem stoletju. ~vicarji so že l. 1876 to spoznanje zapisali v zakon o gozdovih z zahtevo, da je treba pogozditi vse površi::1e v gorah, ki so jih v preteklosti ogolili. V ::;vici, pa tudi drugod, so veliko vlagali v pogozdova:nje gorsklh leg, niso pa se uprli povojnemu silovitemu razvoju smu- čarske industrije. Razlog tiči v tem, da je v današnjem času turizem glavni nosilec raz- voja alpskega podeželja, saj le dodatni do- hodek ljudem omogoča, da ostanejo na vasi. Za stabilnost gorske krajine pa je smučanje velika nevarnost. Urejanje smučarskih prog namreč pomeni krčitev gozda in uničevanje tal z buldožerjem. Smučarji pa z ostrimi robovi močno poškodujejo še preostalo rast- linstvo na progah in zunaj njih. K temu moramo prišteti še vpliv kemičnih sredstev za utrjevanje snega, ki so v bistvu umetna gnojila in močno spreminjajo sestavo rastlin- skih združb in odpornost rastlin. »Če alpsko rastlinsko združbo uničimo in jo potem t:oskušamo spet obnoviti, so za to potrebna stoletja,<< pravi Fritz Schwarzen- bach s !:>vicarskega zveznega gozdarskega inštituta (EAFV) v Birmensdorfu. »Vsak po- seg s stroj1 ali umetnirni gnojili lahko uniči rastlinsko odejo. Čeprav se morda zdi rev- na, so bila za njen razvoj morda potrebna tisočletja . .. nemogoče jo je obnoviti v nekaj letih.« Marsikje v Alpah so z buldožerji odstranili rastlinsko odejo, da so napravili prostor za smučarske proge, žičnice, zgradbe m ceste. Očiščena pobočja nad gozdno mejo se niso zaiasla. Sejanje komercialnih travnih meša- nic pod gozdno mejo je bilo uspešno, a navadno le za leto ali dve. Tla so ostala gola in izpostavljena eroziji. Proge, vrezane v pobočja, so žlebovi za vodo in v mnogih primerih spreminjajo podzemne tokove ter qeologijo pobočij, s tem pa povzročaio ero- zijo. Spremembe vplivajo tudi na živalstvo. Srnjad v Švici nima posebnih težav, saj po trdem snegu smučarskih prog hodi v bližnja naselja in se pase na vrtovih. Močno pa se manjša število ruševcev, ki so zelo občutljivi za nem1r. Poleg tega pa gorske gozdove ogroža umiranje gozdov mnogo bolj kot katerokoli drugo vrsto gozdov v Evropi. Na italijan- skem, avstrijskem in švicarskem Tirolskem je bilo l. 1986 več kot dve tretjini dreves, starih nad šestdeset let, proglašenih za ne- popravljiva poškodovana zaradi daljinskega onesnaženja. Prvi znanilci težav zaradi smučišč v Alpah so se pojavili že pred leti. Spomladi leta 1981 sta dve večji poplavi prizadeh povodje Ravoire v francoskih Alpah. Hudourniki, ki so nosili blato, skale in drevesa, so uničevali hiše, ceste in območno železnico, vzroki za to pa segajo v šestdeseta leta, ko so zgradilt/ in odprli smučarsko središče Les Aics. Ob izgradnji smučarskega središča so kljub hudemu odporu krajevnega prebival- stva uvedli obvezno prodajo zemljišč (spor se je celo tako zaostnl, da so razstrelili agencijo za promet z nepremičninami, ki je sodelovala v poslu). lzkrčili so gozdove in napravili smučišča. Leta 1973 so se začele prve poplave. Hitro taljenje snega, ki ga je spremljalo deževje, je povzročilo, da so različne gli- nene plasti zdrsnile v potok Struga potoka Je imela šibko podlago, zato jo je odneslo skupaj s tovorom blata in drevja, pri tem pa potrgalo 60 ha bregov. Vodnogospodarska uprava je odredila, da je treba znižati odtok vode v Ravoire, in naredila načrte za sistem pregrad za ureditev struge. Pogozdovanje z iglavci in gradbena dela so končali leta 1981. Še vedno pa obstaja nevarnost, da bo iglavce odnesel naslednji zemeljski plaz. Morali bi namreč saditi listavce, ki globlje in bolje prekoreninijo tla. Ves čas morajo opazovati premike zemeljskih gmot in izgra- jevati sistem odvodnjavanja. Obnoviti mo- rajo tudi varovalni pas rastlin ob bregu reke. Stroški so leta 1981 znašali 40 000 000 fran- coskih frankov ter dodatnih 20 Q.JO 000 za zaščito železnice. Račune je plačala tam- kajšnJa občina Bourq-Saint-Mauri::e, ki je kljub državni podpori in podpori smučar­ skega središča zašla v dolgove. Večina stroškov je navsezadnje padla na ramena davkoplačevalcev. Smučišča so torej drago stala krajevno prebivalstvo. Pa tudi obljube o zaposlitvi so se pokazale v čudni luči. Komentar iz tistega časa: >~ .•• odhajanje v mesta je izpraznila vasi. . . preostalim domačinom pa ponujajo ponižujoče službe«. Tudi lanska katastrofa v Italiji ni prišla povsem nepričakovano. »Valtellina je eno izmed naših najočitnejših nevarnih obmo- čij,« pravi vodilni italijanski geolog Floriano Villa. ))Kljub temu je bilo naravno ravnotežje namerno porušeno: potoke so pregrajevali, v pobočja so vrezali kilometre cest, hiše so gradili na stebrih, gozdove so pcsekali za najdražja avtocesto v Evropi. Kaj naj bi torej pričakoval! drugega?« Vodja italijanskih ze- lenih, Sergio Andreis pa ugotavlja: ))To je bila katastrofa, ki se je morala zgoditi. Ob- močje so prizadele poplave že l. 1983, ponovno pa l. 1985. Vendar niso storili ničesar, da bi ustavili posiljevanje zemlje zaradi dobička, kar je temeljni vzrok za vse težave.<< Zeleni so vložili dve tožbi proti ministru za. civilno zaščito in njegovemu lombardskemu pokrajinskemu šefu zaradi večkratnega umora in grobega zanemarja- nja dolžnos:1. Minister pa odgovarja: »Nisem odgovoren za dejanja Boga." V javnost alpskih dežel se torej znova prebija zavest o pomenu gozdov in narav- nega ravno:ežja za človeka v gorskem svetu. V tem stoletju ravnotežja ne rušijo več ovce in koze kot pred dvesto leti, pač pa smučar­ ska industrija in umiranje gozdov. Po mnenju Frede Meissner-Blau (vodje zelenih v av- strijskem parlamentu) imajo alpske dežele dve možnosti: povsem spremeniti energet- sko in prometno politiko, s čimer bi ustavili propadanje gozdov, ali pa začeti graditi masivne betonske zaščitne zidove in hu- domniške zadrževalne sisteme. Druga mož- nost bi Avstrijo stala več kot trikratni letni narodni dohodek. Čeprav v Sloveniji naseljeni kraji ne se- gajo tako visoko v gore kot v Centralnih 197 Alpah in so naša smučišča manj razvita, je ta problematika zanimiva tudi za nas. Vse Alpe so namreč enoten ekološki, gospodar- ski in informacijski prostor, kajti razmere in dogajanja v odnosu med naravo in družbo so podobna na vsem območju. Tudi na naših smučiščih smo že spoznali, kakšne rane zareže buldožer v gorsko naravo, spomnimo se le Zvoha na Krvavcu in Velike planine. Poleg tega snežni in zemeljski plazovi ogro- žajo velika območja v nižje ležečem hribo- vju, kjer prevladujejo strmi nagibi (Tolmin- ska, Zasavje, Kozjansko itd.). Mozaik gozda, ki danes prekriva našo deželo, je zato ne- precenljivega pomena. Od začetka opuščanja gorske paše v preteklem stoletju so si gorski in visokogor- ski ekosistemi že močno opomogli, zato danes niti ne opazimo, da opravljajo varo- valno vlogo. Mnog voznik, ki se pelje čez Vršič, niti ne pomisli, da so bila ta pobočja še pred manj kot sto leti skoraj povsem gola in da so zato plazovi zahtevali toliko žrtev med ruskimi ujetniki, ki so gradili cesto. Tudi pobočja nad Trento so bila še pred nekaj deset leti gola. Najbrž si težko pred- stavljamo, kako bi bila vsa ta območja videti Pogled 12 Trente proti Razonu Gozdov1 so nepogrešljiv varuh občutl]tvega alpskega sveta. (Foto: M. Marenče) 198 gola danes, še manj pa st lahko predstavlja- mo, kakšne posledice bi to imelo. Če ne bomo z gorskimi območji gospodariti res skrbno in če ne bomo negovali krajine, se nam kaj lahko že kmalu začnejo dogajati katastrofe, ki nas bodo drago stale in bodo še otežile razvoj teh območij. Ostra naravovarstvena kritika vseh pose- gov v gorsko naravo je zato povsem upravi- čena, saj nima smisla ponavljati napake drugih ali iz preteklosti, zato da bi spet prišli do ugotovLtve, da je največ vredn::> tisto, kar je videti zastonj. Stroški nege varovalnih gozdov so neprimerljivo manjši od stroškov za tehnične naprave in ukrepe, ki bi nado- mestili delovanje gozda v krajini. še posebej nujno se je spopasti s problemom umiranja gozdov, saj brez gozda v velikem delu Slovenije ne bl bilo mogoče živeti. Prirejeno po: l. Simons. P.: Apres ski le deluge (New ScJen- tist, 14 Januar 1 988) 2. Schiering, H.: Der Bergsturz in Velthn (Tlro- 1er Forstdienst, december !987) Jernej Stritih Pod Vrš1C:em. Nekoe )e btlo tod manJ gozda Varujmo ga' (Foto M. Marenče) Oxf. : 238 Plantaže evkaliptusov Ogromni nasadi monokultur, torej površi- ne, umetno pogozdene z eno samo vrsto, so bile vedno ekološki problem. Monokulture (predvsem iz neavtohtonih drevesnih vrst) enostransko izčrpujejo tla in jih s tem slab- šajo, na vodni režim v tleh pa vphvajo drugače kot naravni gozdovi. Lahko reče­ mo, da velike površine monokultur homoge- mzirajo krajino, so ekološko nestabilne in skoraj nikoli ne vplivajo pozitivno na celoten ekosistem, kakor vplivajo naravni gozdovi, ki so se tam razvih v tisočletnem sožitju z okoljem. Cilj monokultur je vedno bil in je še kratkoročen ekonomski interes, povezan z enostavmm gospodarjenjem, dolgoročno in širše gledano pa so njihove posledice negativne. Vendar pa so v deželah, kjer je gozdov malo, s tem pa tudi malo lesa, ideje o hitrem, četudi monokulturnem pridelovanju lesa zelo žive. Pri tem je zelo aktualno Vprašanje: katero drevo lahko raste hitro, gori počasi m dobro uspeva v zelo različmh rasriščnih razmerah? Od vseh drevesnih vrst je na zemljt samo ena, ki zadostuje navedenim pogo)em: evkallptus. Zato tudi ni čudno, da so plantaže evkaliptusov danes razširjene od Kalifornije, Brazilije in andskih dežel, Afrike, do Izraela in Indije. Ves ta evkaliptusov les iz komercialnih plantaž po- rabijo predvsem za celulozo, torej v papirni mdustriji. Rod evkaliptusov izvira iz AvstraliJe in obsega okoli 500 zimzelenih vrst. Poleg celuloze pridobivajo iz ekvaliptusov tudi razna olja, arome in snovi za medicinske namene. Evkaliptus raste zelo hitro in doseže sečno zrelost pri 7 -lO letih. Pri tej starosti doseže višino okoli 20 m in premer okoli 30 cm. Semem ob1lno. Sklep ekvaliptusovih sesto· JeV je navadno rahel in pride v njih tudi do tal še dovolj svetlobe. Vendar kljub tej razpoložljivi svetlobi ne raste skupaj z evka- liptusi oziroma pod nj1mi skoraj nobena druga rastlina. To je problem, s katerim se srečujejo povsod, kjer so osnovali plantaže evkaliptusov. Kje so vzrokt tega poJava? Evkaliptus nekaten imenuJeJO tudt l>Žejno drevo«. Mladi evkaliptusi porabiJO namreč pri svoji ra~.ti ogromne količine vode m zelo slabo vplivajo na režim vode v tleh. Svoje kcrenine razpredejo celo 20 m daleč in so tako seveda premočan tekmec za vse ostale vrste. V vlažnih klimatsklh. in talnih razmerah evkaliptus ne stori veliko škode ostali vegetaciji. V suhih razmerah pa evkaliptus potegne večino vode, in zeliščna vegetacija, celo trava, odmre. Tla postanejo gola in podvržena eroziji. Drug1 razlog za odsotnost ostale vegetacije v evkahptusovih sestojih naj bi bil v tem, da evkaliptusove korenine izločajo neke snovi, ki so toksične za ostale rc.stline. Tisti, ki so osnavljali plantaže evkaliptu- sov, so doslej vse premalo pozornosti posve- čali opisanim nevarnostim evkaliptusovih plantaž. Pri delu jih je pač vodil ekonomski interes, pozabljali pa so na ekološke posle- dice osnovamh sestojev. Klasičen primer se dogaja v IndiJi: Svetovna banka Je že pred 1980. letom pomagala izpeljati ogromen pro- Jekt sajenja. evkal!ptusovih plantaž v južni pokra)im Indije Karnataka, kot porr:.oč deže- lam tret}ega sveta. Danes v KiHnataki sicer zelo dobro uspevajo evkaliptusi, vendar je prej revno prebivalstvo zaradi evkaliptusov še revnejše in živi na robu lakote. Evkalip- tuse so sadtli na zadružna zemljo, tam, kjer so kmetje prej pasli svojo živino m 1meli svoje skromne njive. Denar iz lesa na plan- tažah se seveda ne steka h kmetom, ampak v druge mošnje. Kmečko prebivalstvo pa pesti lakota, saj nima kje pasti svoje živine. pa tudi prostora za njive je vse manj. Pod evkallptusi pač ne zraste nič ali pa Je pridelek zelo pičeL Ženske so prej hodile nabirat drva za kurjavo v bližnJi gozd in so za to porabile dnevno le nekaj ur - danes pa zaradi evkaliptusovih plantaž. ki rastejo na mesru prejšnjih naravnih gozdov, porabijo za to delo dnev:-~o šest ali sedem ur. Položaj kmetov je zaradi evkaliptusovih pl::mtaž vse slabši. Kmetje so ogorčeni. V jez1 so v dveh maniših drevesnicah evkaliptusov v Karna- 199 takl populili vse sad1ke. Lokalne oblasti se seveda zavedajo problema, vendar pa ga javno ne priznajo. Gozdarske uprave pa zelo branijo svoj »uspeh<< - razumljivo, saj je ob vse večjem povpraševanju industrije po lesu to hiter vir zaslužka. Podobne pri- mere je moč najti tudi v Afriki. Probleme imajo tudi v Braziliji, kjer so evkaliptusove plantaže začele izpodrivati nasade kave. Problem je zelo kompleksen in njegova rešitev zagotovo ni enostavna. Obubožam kmetje stojijo nasproti gozdars.kJ.m upravam in lesni industriji. Gozdarjem so evkaliptu- sove plantaže lahek vir zaslužka, lesni indu- striji pa ni treba uvažati surovin. Toda ali je kratkotrajni ekonomski učinek res pomem- bnejši od človeških življenj in uničenega okolja? Nekateri avstralski biologi (Avstralija je domovina evkaliptusov) pravijo, da dolo- čene vrste evkaliptusov niso tako škodljive, ne poslabšajo vodnega režima v tleh, ne znižujejo podtalnice in dopuščajo tudi rast dntge flore. Za osnovanje plantaž naj bi se v bodoče uporabljale predvsem taksne ev- kaliptusove vrste. Vendar ugodnejše novice že zagnnjajo še bolj črne. Priče smo že rojevanju novega, več milijard dolarjev dra- gega (ne: vrednega) projekta z evkaliptusi, ki se deloma že uresničuje. Intenzivno se- kane tropske gozdove naj bi deloma obnav- ljali s plantažami evkaliptusov. Tudi temu projektu je boter ozek ekonomski interes, katerega posledice lahko le slutimo. Ekologi seveda nasprotujejo temu planu, vendar pa jim ga še ni uspelo odriniti. Prihodnost gozdov v svetu je ze1o odvisna od tega, če bodo gozdarji končno uv1deli in priznali svoje pretekle napake in če se bodo hoteli kaj naučiti iz njih. Tudi iz napak pri snovanju evkaliptusovih plantaž in pri gospodarjenju s tropskimi gozdovi. Pri tem jim bodo naraščajoče svetovne potrebe po lesu seveda zelo oteževale in tudi skrajše- vale dopusten čas učenja. PRIREJENO PO: l. JOYCE. C.: The tree that ca used a rio t. New Scienttst, 18. Feb. 1988 2. PERCY, S., LAMB, H.: lnd1ans fight eucalyp- tus plantations on commons. New ScJP.ntisl, 16. jul. 1987 Bojan Počkar Evkaliptus, drevo z veliko dobrimi lastnostmi, ki so spet zavedle gozdarje 200 STROKOVNA SREČANJA Oxf.: 911 Problematika posegov v gozdni prostor Ljubljana, 22. oktobra 1987 (Ugotovitve in sklepi seminarja) V okvim raziskav splošnokoristnih filllkcij gozdov na Slovenskem so Splošno združenje gozdarstva Slovenije, VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fakulteie in Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v sodelovanju z Republiškim komitejem za kmetijstvo, go- zdarstvo in prehrano ter SlS za gozdarstvo Slovenije priredili enodnevni seminar o pro- blematiki gospodarjenja z gozdnim prosto- rom, zlasti tisti, ki nastaja ob posegih drugih souporabnikov v gozdni prostor. Seminar je bil posvečen opredelitvam stroke in družbe do teh problemov, količinskim in kakovost- nim vidikom erozije gozdnega prostora, za- konskim opredelitvam, pa tudi praktičnim prikazom razmer in dilem, ki nastajajo pri tem. Seminar je bil22. oktobra 1987 na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo. Ude1ežilo se ga je 55 gozdarskih strokovnjakov iz vse Slovenije. Ob tej priložnosti je 1zšla publika- cija Problematika vnašanja tujkov v gozdni prostor (226 str.), ki povzema obravnavano snov. Ob koncu seminarja smo imenovali re- dakcijsko skupino (Anko, Breznik, Nastran, Pogačnik, Trošt, Žonta) in jo zadolžili za redakcijo najpomembnejših ugotovitev pri- spevkov in sklepov razprave. KomisiJa predlaga naslednje ugotovitve in sklepe: l. Gozdarstvo kot gospodarska panoga z najdaljšim izročilom načrtovanja, k]Jub pozi- tivm zakonodaji, pri družbenem načrtovanju ne sodeluje dovolj dejavno pri uveljavljanju interesov gozda kot dobrine splošnega družbenega pomena. Gospodarjenje z goz- dnim prostorom mora zato postati sestavni del gospodarjenja z gozdom. Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije je že pred desetimi leti oblikovala Stališča in smernice o temeljnih nalogah gozdarstva pri prostorskem planiranju (Gozdorski vest nik 1979, str. 257-264), ki v b1stvu še vedno veljajo kot ustrezna strokovna podlaga za to delo. 2. Ugotavljamo, da je bilo to področje delovanja ·našega. gozdarstva dosleJ neza- dostno upoštevano in razvito. Zaradt pasiv- nega odnosa gozdarstva do urejanja pro- stora in procesov usklajevanja pri pripravi družbemh planov nastajajo praktični pro- blemi zaradi neusklajenosti določi~ gozdno- gospodarskih načrtov in planov SIS gozdar- stva z določill srednjeročnih m dolgoročmh planov družbenopolitičnih skupnosti. 3. Posledice ekstenzivnega gospodarje- nJa s prostorom se kažejo v postopnem izgubljanju gozdnih površin m v posegih v gozdni prostor, ki pogosto niso niti strokovno niti družbeno dovolj utemeljeni. Po drug1 strani pa se zarašča vse več opuščenih kmettjskih zemijišč tudi tam. kjer je to v očitnem nasprotju z načeli smotrne rabe naravnih danosti in temeljnimi načel! razvoja kulturne krajine. 4. Dolžnost in interes gozdarstva je, da se dejavno vključi v proces odločanja o razvoJu prostora in s strokovnim de~om zago- tavlja celovito predstavitev vseh interesov, ki so vezani na mnogonamensko gospodar- jenje s prostorom Ob teh ugotovitvah so bili sprejeti nasled- nji sklepi: l. Strokovna podlaga za gospodarjenje z gozdom je poznavanje in doslednejše upo- števanje splošnokorislnih funkClJ gozda. Zato je treba v gozdarstvu: - zagotoviti dejavno vključevanje gozdar- stva v sistem družbenega planiranja , - uskladiti strokovne opredelitve vloge gozdov v prostoru; 201 - ovrednotiti naše gozdove glede na nji- hove splošnokoristne funkcije: - izdelati enotna menJa za odločanje o (ne)dopustnosti posegov v gozdm prostor; - priprav1ti tehnične smernice za vključe­ vanje gozdarstva v sistem družbenega pla- niranja; - priprav1ti predloge za dopolnitev goz- darske zakonodaje, ki zadeva gospodarje- nje s prostorom; - izdelati program dela m zadolžitev po- sameznih odgovornih nosilcev nalog s po- dročja prostorskega planiranja in načrtova­ nja v gozdarstvu. 2. Da bt gozdarstvo v lastnem interesu lahko opravilo z zakonskimi določ1li že zago- tovlJene obveznost!, se mora za dejavnejše gospodarjenje s prostorom ustrezneje orga- nizirati: - na republiški ravni (RK KGP, SZG. SIS za gozdarstvo SR Slovenije. IGLG, VTOZD za gozdarstvo BF), - m na ravm gozdnogospodarskega ob- močja (območne srs za gozdarstvo, gozdna KNJIŽEVNOST gospodarstva, sektorJl za urejanje pn gozd- mh gospodarstvih). Poleg tega je treba usposobiti ustrezne strokovnjake. dopolnJevati strokovne pred- loge ter razv1jati izobraževalno. strokovno m raziskovalno delo. 3. Predvidene dejavnosti pomenijo za go- zdarstvo nove gmotne obveznost!. Za n]t- hovo pokntje bo treba uveljav1t1 nov sistem financiranJa, v katerem bi se moral odražall interes vseh uporabnikov gozdnega prosro- ra. Pn tem še naprej ostaja odpno vprašanJe doslednejšeqa vrednotenja gozcnega pro- stora in prerazporejanja odškodnin pn spre- membi gozdnih zemlJišč. 4. Ustanovi se komistja, v kateri bodo predstavmki RK KGP, SIS za gozdarstvo SR Slovenije, IGLG, VTOZD za gozdarstvo BF in gospodarskih območij, ki bo oblikovala in spremlJala razvojne usmeritve gospodar- jenja s prostorom v gozdarstvu RedakciJska kom1sija za pripravo sklepov semmar]a Franz Bauer: DIE SACHE MIT DEM WALD (ZADEVA Z GOZDOM) Ne rnorem razumet1, kako smo mogli biti tako nerodm, da je knJiga z naslovom Die Sache mit dem Wald (Zadeva z gozdom) pnsla na naše kn)ižne pol1ce šele danes, tri teta po 121du. Kn)lga je bila 1zdana leta 1985, zato Je danes s stališča celostnega vedenja o pojavu PROPADANJA GOZDOV že močno zastare- la. Gre za zbnko aktualmh člankov o propa- danju gozdov, objavljenih v rni.inchenski reviJI Algemeine forstzettschnft. Nekateri tzmed njih so posodobl)eni. Za razumevanje številnih procesov v gozdnem ekosistemu in za celostno razume- vanJe poJava propadanja gozdov pnnasa delo vellko splošnih podatkov o gozdu, o Or. F B.: Die Sache m1t dem Wald. BLV Verlaggeselschaft mbh, Munchen 1985 202 lesu m sozvočju ter o neskladilh v gozdu. ki jih povzroča človek, vse to pa povezuje s celotmm utripom življenja v določenem pro- storu. V knjigi so izčrpno obdelam vzrokl in posledice propadanja gozdov, slednjr,:; so osvetljene s fiz1čnega, gospoda~skega m pravno-regulativnega stališča. Posebno vrednost lTna]o nekakšne mono- grafiJe o najpomembnejših drevesnih vrstah, seznami ustanov, ki se ukvarjaJO s proučevamem propadanja gozdov. m glo· saiJL Celotno gradivo Je sistemat.čno raz- vrščeno v osem poglaviJ, komenmano m naravnost idealno 1lustnrano. Delu je priložena karta mzstrjenosti gozdov v ZRN v merilu l :550.000, gramofon- ska plošča z gozdnim koncertom 1z gozdnih letnih obdobij , z dal)šim intervjujem med revJjo AFZ in nemškim zvezmm predsedni- kom dr, Richardom von Weizsacker_iem pa je delo res sklenjena celota, Za tiste, ki se s pojavom propadanja gozdov šele seznanjajo, Je knj1ga pravi kate- kizem, za ttste, ki o propadanju gozdov že nekaJ vedo, konstno gradivo za izpopolnje- vanje, za tiste, kt so v knjigi ponatisnjene NAŠI NESTORJI Oxf.: 902.1 Josip Koller Josip Koller je poleg Ressla najpomemb- nejša gozdarska osebnost tedanjega časa. Rodil se je 25. marca leta 1798 upravmku fužm barona Zotsa v Bohinjski Bistrici. Sola.l se je na ljubljanskem liceju, šmdiJ pa nada- lJeval v Gozdarski šoli v Mariabrunnu in ga leta 1817 uspešno končal. Najprej je bil leto dni pnpravnik pri ljubljanskem okrožnem uradu, nato pa je služboval v Mozirju in Motovunu. Od leta 1844 je bil gozdni in rentni mojster Gozdnega urada v Gorici. Takrat je začel z ured1tven.imi deli Trnov- skega državnega Jozda, ki ga je prej karttral m zanj izdelal Generalno karto trnovskih cestmh razmer (1833) ter uvedel smotrno gospodarjenje z gozdovi z redčenJi jostp Ressel. Koller je projektiral in zgradil cesto Solkan-Trnovo, s katero Je odprl velik del Trnovskega gozda. Leta 1859 je pogozdil del kraškega ozemlja pri Bazovic1 nad Trstom s sadikami črnega bora. To je bilo ptomrsko delo pri pogozdovanju krasa in usp·ešno pogozdeni Kollerjev gozd pri Bazo- VICl nad Trstom je kmalu postal predmet znanstvene raziskave. josip Koller je pisal iudi strokovne članke in Jlh objavil v Novicah kmetijskih, rokodel- skih m narodskih reči . Napisani so v nemšči­ m, pri prevodu v slovenščino pa so opazne težave s strokovnim 1zrazjem. V slovenšCini članke pred leti že preštudirali in to znanje že vgradili v svoJe raziskovalno in okolJevar- stveno prosvetiteljsko delo, pa na enem mestu zbrano najpomembnejše znanje o pojavu propadanJa gozdov do sredme leta 1985. Knjigo toplo priporočamo še posebno tistim, ki Jih je usoda našega gozda začela skrbet1 nekoliko pozneje Marjan Šolar so bili objavljeni članki Butlarjeva vadba za drevesna sadišča in presadišča; Kako pu- stimo Krasu veselo prihodnost ustanoviti; Potreba, gore in hribe boljši obdelovu.ti; Razgled tega·, kar se je doslej zastran pogoj- zdenja Krasa očitno razglasilo m priporočilo . ter Očitno deržavno IZpraševanje gojzdnar- jev ali borštnarjev v Ljubljani. Zadnji članek je napisal takrat, ko je btl predsednik izpitne komisije za Izpraševanje kand1datov za samostojno gozdno gospodar- stvo m kandidatov za gozdnotehnično po- možno službo. Zaradi preobremenjenost! z delom je admmlStracijo gozdnega urada -v Gonci zan2marjaL zaradi česar je bil 1864 razrešen vodstva goriškega Gozdnega ura- da. Upokoj1l se je leta 1865, 2. avgusta leta 1870 pa je v Gonci umrl. Uredništvo direkcije državnih gozdov m domen v GorJCI je Jostpu Kollerju za usluge pri pogozdova.nju tržaškega krasa m gospo- darjenja s Trnovskim gozdom leta 1875 v Solkanu postavilo spommsko ploš:":o z nem- škim in slovenskim napisom. Cvetka Koler 203 Oxf. : 902.1 l{onrad Rubbia Konrad Rubbia se je rodil 3. maja 1858 v Beljaku. Leta 1876 }e maturiral na goriški realki, se vpisal na polttehniko na Dunaju, a se je že po enem letu študija prepisal na dunajsko Visoko šolo za kulturo tal. ki jo je 1880 uspešno končal. Do zloma Avstrije je služboval v gozdni upravi in nadzorni službi v slovenskih in hrvaških krajih severnega Primorja ter v Ljubljani. Po napredovanju je bill882 premeščen h goriški gozdni upravi. Po dveh letih je opravtl gozdarskt praktičm izpit na ministrstvu za poljedelstvo na Duna- jud ter postal gozdarski asistent. Leta 1885 je bil kot gozdm nadzorniški pristav premeš- čen v Volasko, kjer je leta 1893 napredoval m postal gozdarski kom1sar. Istega leta je bil premeščen v Gorico in bil tam imenovan za gozdarskega nadkomisarja. Leta 1906 je prišel v Ljubljano in postal gozdarski svetnik in deželni gozdni nadzornik za Kranjsko, kjer Je ostal do leta 1919. Vmes je napredo- val v višjega gozdnega svetnika ( 1909). leta 1919 pa je postal dvorni svetnik. Ob zlomu Avstro-Ogrske je moral zarad1 neznanja slovenskega jezika svoje delovno mesto zapustiti. Sprejet je b1l v službo ilali- janske gozdarske uprave in nameščen v mesto Trento kot provmcialni gozdni nad- zornik za južno Tirolsko. To službo je oprav- ljal do upokOJitve leta 1924. Umrl je v Gorici leta 1927. Konrad Rubbia se je s pogozdovanjem Krasa ukvarjal predvsem na področju bivše dežele Kranjske. Bil je član in strokovni vodja komisije za Kranjsko ter tehmškr sve- tovalec De zelne komrsiJe za agrarne opera- c1je v LjublJani. Clanki o njegovih opazova- n)ih so 1zšli v Izvestjih gozdarskega društva za NižJO Avstnjo, štaJersko, KranJsko. Pn- morsko in Koroško v letih 1894 in 1895. svoje članke je objavljal tudi v Izvest]ih Kranjsko- primorskega gozdarskega društva, med drugim članek o neg1 obnovljenih kraških sesto]ev in bodočem gospodanenju ter čla­ nek o ljubljanskem mestnem gozdu TlVoli in gospodarjenju z njim. 204 Vse nje:;;rove strokovne razprave so napi- sane v nemščini. leta l9ll pa je izdal tudi knjigo Petindvajset let pogozdovanja Krasa na Kranjskem Uveljavljal se je tudi na gozdarskih kongresih na Dunaju s samostoJ- nimi refe1a\i. Cvetka Koler Oxf.: 902.1 Josip Levičnik Josip Levičnik 1zhaja iz stare rodovine Levičnikov, ki so bih najprej žebljarji. nato pa fužinarj1 in so več kot sto let pred prvo železnico že trgovali s Trstom, Hrvaško in Bosno. Rodil se je 25. maja leta 1878 na Ptuju, kjer je bil njegov oče sodnik Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in jo tudi uspešno končal. študiju gozdarstva se je posvetil na dunaJSkJ Visok1 šoli za kulturo tal. Praktične izkušnje 12 gozdarstva je nabiral po raznih domačih in avstrijskih gozdnih upavah ter leta 1908 postal as1stent. Služboval je v razmh krajih Jugoslavije (v Klani. Zadru, PaklemcJ, na Rabu in Mljetu). Let3 1919 se je zaposlil v Bohinjski Bistnc1, leto kasneje pa 11a Gozdm upravi v LJubljani, k:er je leta 1924 postal šef oddelka za taksa:.::i)o in ta dela opravlJal do upokojttve leta 1939. še upokojen je sodeloval pri tras1raqu cest v Gozdnem gospodarstvu Ljubljana. Umrl je ~6. aprila 1951. Cvetka Koler