Gradbeni vestnik letnik 71 april 2022 111 asist. dr. Jaka Potočnik, izr. prof. dr. Mitja Košir OCENA VEČSPEKTRALNIH SIMULACIJSKIH ORODIJ ZA VREDNOTENJE NEVIZUALNEGA SVETLOBNEGA OKOLJA Povzetek Svetlobo, predvsem dnevno svetlobo smo z napredki v znanosti preteklih desetletij prepoznali kot usklajevalec vsakodnev- nega biološkega ritma – cirkadianega ritma ljudi s 24-urnim solarnim ritmom. Vrsta fotoreceptorja, zadolžena za nevizualno zaznavo, je bolj občutljiva za modri del svetlobe kakor sistem vidne zaznave in zato za oceno učinkov svetlobe na nevizualni sistem zahteva sposobnost vrednotenja okolja tudi z vidika spektralne sestave svetlobe. Namen te študije je bil na podlagi opravljenega eksperimenta ocene notranjega okolja pomanjšane pisarne, postavljene na strehi Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, preveriti, ali so obstoječa orodja večspektralnega vrednotenja notranjega okolja dovolj točna za vrednotenje nevizualnega svetlobnega okolja. Simulacije ovrednotimo z vidika točnosti in hitrosti pri jasnem nebu in severni orientaciji analiziranega prostora. Točnost simulacij ovrednotimo na podlagi korena povprečnega kvadrata napake (RMSE) relativne spektralne porazdelitve svetlobe (RSPD) in relativne napake v relativni melanopski učinkovitosti (RMU). Analiza pokaže nizke RMSE orodij ALFA in Lark, ko obravnavamo RSPD dnevne svetlobe, merjene na horizontalni ravnini zunaj. Kadar točnost vrednotimo z vidika navideznega uporabnika prostora, ALFA vestno simulira svetlobno okolje z največjo RMSE = 0,08 in največjo napako v RMU = 2,8 %. Lark se izkaže za manj natančnega z največjo RMSE = 0,18 in največjo napako v RMU = 16,2 %. Dodatno se izkaže, da je orodje ALFA časovno mnogo učinkovitejše z več kot 20-krat krajšimi simulacijskimi časi v primerjavi z Larkom. Ključne besede: dnevna svetloba, nevizualni učinki svetlobe, spektralne simulacije, pisarna asist. dr. Jaka Potočnik, mag. inž. arh. jaka.potocnik@fgg.uni-lj.si izr. prof. dr. Mitja Košir, univ. dipl. inž. arh. mitja.kosir@fgg.uni-lj.si Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana Znanstveni članek UDK 628.9.021:72.054 OCENA VEČSPEKTRALNIH SIMULACIJSKIH ORODIJ ZA VREDNOTENJE NEVIZUALNEGA SVETLOBNEGA OKOLJA ASSESSMENT OF MULTISPECTRAL SIMULATION TOOLS FOR THE EVALUATION OF THE CIRCADIAN LUMINOUS ENVIRONMENT Gradbeni vestnik letnik 71 april 2022 112 Summary Light, especially daylight, has been recognized by advances in science over the past decades as the main coordinator of the daily biological rhythm of people with a 24-hour solar rhythm. The photoreceptor responsible for the non-visual perception is more sensitive to the blue component of light than the visual perception system. Therefore, it is necessary to evaluate the indoor environment in terms of the spectral composition of light to assess the effects of light on the non-visual system. The purpose of this study was to verify whether the existing tools for multispectral evaluation of the indoor environment are accurate enough to evaluate the non-visual luminous environment. The reliability of the studied tools was tested under clear sky conditions on a north oriented scale model of an office the luminous environment of which was determined expe- rimentally. Experimental results were compared to the simulations evaluated in terms of accuracy and speed. The accuracy of the simulations was evaluated based on the root mean square error (RMSE) of the relative spectral distribution of light (RSPD) and the relative error of the relative melanopic efficiency (RME). The analysis shows that low RMSE of ALFA and Lark tools were achieved when considering RSPD measured outside on the horizontal plane. When evaluating accuracy from the perspective of a hypothetical office user, ALFA adequately simulated the lighting environment with a maximum RMSE = 0.08 and a maximum error in RME = 2.8 %. Lark proves to be less accurate with a maximum RMSE = 0.18 and a maximum error in RME = 16.2 %. Additionally, the ALFA tool proves to be much more time-efficient with more than 20 times shorter simulation runs compared to Lark. Key words: daylight, non-visual effects of light, spectral simulations, office asist. dr. Jaka Potočnik, izr. prof. dr. Mitja Košir OCENA VEČSPEKTRALNIH SIMULACIJSKIH ORODIJ ZA VREDNOTENJE NEVIZUALNEGA SVETLOBNEGA OKOLJA Gradbeni vestnik letnik 71 april 2022 113 1 UVOD Ljudje v sodobnih industrijskih in postindustrijskih družbah v notranjem grajenem okolju preživimo več kot 90 % časa [Dov- jak, 2019], zato je količina naravne svetlobe, ki jo prejmemo v dnevu, v veliki meri pogojena z zasnovo stavbe in njenega ovo- ja. To je še posebej pomembno, saj ima svetloba poleg svojega vizualnega vpliva vpliv tudi na mnoge fiziološke in psihološke procese v našem telesu [Siraji, 2022], ki jih poimenujemo ne- vizualni učinki svetlobe (angl. non-image-forming effects). Ne- vizualne učinke svetlobe lahko razdelimo v tri kategorije: cir- kadiane, nevrovedenjske in nevroendokrine odzive [IES, 2018]. Nevroendokrini odzivi regulirajo, kako možgani regulirajo sin- tezo hormonov [Berson, 2003], predvsem sintezo melatoni- na, ki posredno vpliva tudi na cirkadiane odzive, ki usklajujejo našo notranjo 24-urno uro s solarnim ciklom [Czeisler, 2007]. Med nevrovedenjske odzive pa uvrščamo odnos med živčnim sistemom in človeškim vedenjem, med takšne procese uvr- ščamo pozornost [Rahman, 2017], razpoloženje [Milosavljevic, 2019], kognitivno učinkovitost [Jamrozik, 2019] kot tudi srčni utrip [Cajochen, 2005], telesno temperaturo [Lok, 2019] itd. Intriznično fotosenzitivne ganglijske celice (ipRGC) s pomoč- jo melanopsina v nevizualni recepciji odigrajo ključno vlogo, saj neposredno komunicirajo s superkiazmatskim jedrom v možganih [Berson, 2002], ki regulira naš dnevni ritem in os- tale vidike nevizualne zaznave. IpRGC podobno kot paličice in čepki vsebujejo fotopsin – protein, ki sproži prenos svetlob- no povzročenega signala do možganov. Fotopsin v ipRGC je poimenovan melanopsin in je najbolj občutljiv za svetlobo v modrem delu spektra pri 480 nm [Foster, 2021], posledično je tudi nevizualna zaznava najbolj občutljiva za takšno svetlobo v nasprotju z vidno zaznavo, ki je najbolj občutljiva za svetlobo v rumeno-zelenem delu spektra pri 555 nm [ISO, 2019]. Dodatno je nevizualna zaznava svetlobe časovno pogojena. To pomeni, da bo vpliv svetlobe na cirkadiani sistem oz. človeško vedenje odvisen od tega, kdaj, kako dolgo smo izpostavljeni svetlobi in kako smo bili izpostavljeni svetlobi v bližnji preteklosti [Wahl, 2019]. Visoka količina svetlobe v jutranjih urah tako premika človekovo uro naprej [Crowley, 2015], čez dan vpliva na razpo- loženje ter dviga našo pozornost in produktivnost ([Figueiro, 2017], [Knoop, 2019], [Sahin, 2014]). Velike količine svetlobe zvečer pa obratno zamikajo cirkadiano uro nazaj ter jo s tem desinhronizirajo s solarnim ciklom [Emens, 2015]. Dolgotrajna neustrezna »svetlobna dieta« se lahko prične izražati v mnogih psiholoških ali fizioloških boleznih. Med najpogostejšimi so se- zonsko pogojena depresija in motnje spanca [Walker, 2020]. V ekstremnih primerih, kot je izmensko delo, pa lahko takšne motnje privedejo tudi do različnih vrst raka [Straif, 2007]. Drugačnost nevizualnega odziva na svetlobo zato zahteva tudi drugačno vrednotenje svetlobnega okolja. V literaturi se pojav- lja vse višje število študij, v katerih sta najpogosteje uporabljani dve metodologiji. Prvo metodologijo ekvivalentega α–opskega luxa oz. ekvivalentnega melanopskega sevanja, ki so jo predla- gali Lucas in sod. [Lucas, 2014], je privzela tudi CIE v [CIE, 2018]. Omenjena metodologija nevizualno količino svetlobe opisuje analogno z metodo osvetljenosti. Vendar za vrednotenje vpli- va na ipRGC, namesto V(λ) uporablja odzivnost posameznih fotoreceptorjev ob prejetem svetlobnem dražljaju. Pri analizi nevizualnih aspektov je tako najpomembnejši odziv ipRGC, pri čemer se količina svetlobe izrazi s t. i. ekvivalentnimi melanop- skimi luxi (EML). Vemo pa, da pri nevizualni zaznavi posredno sodelujejo tudi ostali fotoreceptorji, zato lahko s to metodo vrednotimo tudi vplive svetlobe na ostale fotoreceptorje, kljub temu pa koherentni vpliv vseh fotoreceptorjev pri nevizualni zaznavi v tej metriki ni zajet. Celosten vpliv sodelovanja vseh fotoreceptorjev pri nevizualni zaznavi svetlobe pa je zajet v drugi najbolj pogosto uporabljani metodologiji, poimenovani Circadian Light – CLA, ki so jo predlagali [Rea, 2012]. Ta meto- da ni neposredno primerljiva z metodo fotopske osvetljenosti, vendar za razliko od metode α–opskega sevanja sočasno upo- števa delovanja vseh fotoreceptorjev pri nevizualni zaznavi. Iz raziskovalnega dela, ki so ga izvedli [Figueiro, 2017] o nevizual- nih vplivih svetlobe na delavce v pisarniških okoljih, pa vemo, da izpostavljenost količini svetlobe 275 CLA (275 CLA lahko do- sežemo s sevanjem črnega telesa pri 275 lx in 4000 K) ali več, v času delovnika zaposlenih pozitivno vpliva na njihove kogni- tivne vedenjske sposobnosti. Pri načrtovanju notranjega bivalnega ali delovnega prostora so simulacije svetlobnega okolja zelo pomembne, saj omo- gočajo preliminarno testiranje načrtovalskih rešitev, ki vplivajo na razporeditev svetlobe v prostoru. Trenutno je na voljo vrsta različnih simulacijskih orodij, ki omogočajo vrednotenje vidne svetlobe oziroma osvetljenosti notranjega okolja [Gkaintatzi- Masouti, 2021]. Takšna orodja vrednotijo svetlobo preko treh kanalov – R, G in B, skladno s človeško vidno zaznavo in v osnovi niso sposobna simulacij spektralne sestave svetlobe oziroma izračunov rezultatov, uteženih glede na nevizualno zaznavo svetlobe. Med takšna orodja uvrščamo orodja, kot so na primer Radiance [RADSITE, 2021], Daysim [Daysim, 2019], Relux [Re- lux, 2022] in Velux Daylight Visualizer [Velux, 2022]. Tovrstna orodja omogočajo vrednotenje količine svetlobe v odvisnosti od geometrije, pripadajočih optičnih lastnosti (koeficienti od- sevnosti ali presevnosti) in svetlobnih pogojev (dnevna svetlo- ba in/ali električna razsvetljava). Predvsem kadar vrednotimo zgolj vpliv dnevne svetlobe, je s takšnimi orodji smiselno oce- niti tudi svetlobno okolje v daljšem časovnem obdobju v odvis- nosti od podnebnih razmer. To omogoča metodologija pod- nebno pogojenega modeliranja dnevne svetlobe ([Brembilla, 2019], [Eržen, 2016]). Vsa izmed do sedaj naštetih orodij in metod vestnega vrednotenja nevizualno učinkovitega sve- tlobnega okolja niso sposobna, saj so pri takšnih oblikah si- mulacijah potrebne znatne poenostavitve. Tako so na primer ([Acosta, 2017], [Andersen, 2013], [Mardaljevic, 2013]) v svojih študijah nevizualnih aspektov grajenega okolja zanemarili obarvanosti materialov. To pomeni, da so predvideli uporabo spektralno nevtralnih materialov, kjer so vrednosti faktorjev vi- dne odsevnosti in presevnosti le pomnožili z generalizirano nevizualno učinkovitostjo povprečne dnevne svetlobe ter tako nespektralno ocenili nevizualne aspekte notranjega okolja s pomočjo orodja Radiance. Za bolj vestno upoštevanje vpliva optičnih lastnosti materialov (npr. obarvanosti materialov) na nevizualni vidik svetlobnega okolja je zato treba uporabiti metodo, ki bo zmožna spektralne simulacije dnevne svetlobe. Trenutno sta na voljo samo dve večspektralni metodi oziroma orodji, ki to omogočata za simulacije z dnevno svetlobo [Gka- intatzi-Masouti, 2021]. Prvo orodje, poimenovano Lark [Lark, 2015], je odprtokodni vtičnik za Rhinoceros [Rhino 6, 2020], ki je osnovan na n-koračni metodi Radiance, predlagani s stra- ni [Inanici, 2015]. Lark sočasno izvede 3 simulacijske izraču- ne Radiance RGB, kar pomeni, da je spekter dnevne svetlobe predstavljen z 9 diskretnimi kanali. Larkova 9-kanalna metoda asist. dr. Jaka Potočnik, izr. prof. dr. Mitja Košir OCENA VEČSPEKTRALNIH SIMULACIJSKIH ORODIJ ZA VREDNOTENJE NEVIZUALNEGA SVETLOBNEGA OKOLJA Gradbeni vestnik letnik 71 april 2022 114 preko posebnih uteži za vsakega izmed 9 kanalov omogoča vrednotenje spektra dnevne svetlobe, pri čemer so kanali bolj zgoščeni v območju višje občutljivosti nevizualne zaznave. Kakor je prikazano v preglednici 1, so v ta namen prilagojene tudi relativna spektralna svetlobna učinkovitost pri dnevnem videnju V(λ) in relativna spektralna svetlobna učinkovitost me- lanopsina Nm(λ) [Inanici, 2015]. Lark spektralne pogoje dnevne svetlobe generira na podlagi obstoječih predhodno izmer- jenih ali drugače definiranih spektralnih distribucij sevanja (SPD) dnevne svetlobe. Druga metoda večspektralnega vrednotenja svetlobe se ime- nuje ALFA – Adaptive Lighting for Alertness [LLC, 2021] in je prav tako vtičnik za Rhinoceros, vendar je ta licenčni oziroma plačljiv. ALFA vrednoti svetlobno okolje v 81 spektralnih kanalih vidne svetlobe pri 5-nm resoluciji med 380 in 730 nm. Omogo- ča uporabo umetnih svetil kot tudi dnevne svetlobe, lastnosti katere kreira na podlagi knjižnice libRadTran [Emde, 2016] – knjižnice radiacijskega prenosa atmosferskega profila srednjih geografskih širin Geofizikalnega laboratorija ameriških zračnih sil za jasno, oblačno, delno oblačno in deževno nebo. V literaturi smo zasledili vrsto študij, kjer orodje Lark uporablja- jo za vrednotenje notranjega nevizualnega svetlobnega oko- lja. Kot prvi koncept delovanja predstavijo [Inanici, 2015]. Nato [Ewing, 2017] preizkusijo delovanja Larka za druge α-opske luxe. [Konis, 2017] na podlagi Larka izračuna melanopske osvetlje- nosti celotnega pisarniškega okolja. Vendar izmed omenjenih študij nobena ne vrednoti, ali izvedene simulacije dobro oz. primerno odražajo realnost. Prvi poskus poenostavljene pri- merjave točnosti Larka opravimo v študiji pomanjšane pisarne [Potočnik, 2019], vendar zgolj z vidika α-opskih osvetljenosti pri spektralno nevtralnem okolju in oblačnem nebu, kjer je napa- ka Larka manjša od 0,5 %. Bolj celovito primerjavo sposobnosti spektralne simulacije zunanjega svetlobnega okolja izvedeta [Balakrishnan, 2019], ki sistematično evidentirata specifičnosti obeh programskih orodji ter primerjata simulirane rezultate z eksperimentalnimi meritvami kot tudi standardnimi simulaci- jami Radiance RGB. Bistven zaključek izvedene študije je spo- znanje, da je za izvajanje multispektralnih simulacij z orodje- ma Lark in ALFA ključnega pomena razumevanje in zavedanje na kakšen način orodji simulirata zunanje hemisferske svetlob- ne pogoje. Tako ALFA uporablja generični atmosferski profil za srednje geografske širine, kar omogoča simulacijo situacij s soncem pri majhnih dvižnih kotih (npr. zvečer). Nasprotno Lark kot vhodni podatek potrebuje SPD dnevne svetlobe, v primeru prisotnosti sonca pa je to simulirano kot bel disk enakomer- ne energije. Omenjeni razliki in primerjava avtorjev privedejo do zaključka, da ALFA bolj vestno odraža svetlobne pogoje pri jasnem tipu neba, nasprotno pa velja v primeru oblačnega neba (tj. brez prisotne direktne komponente) za orodje Lark [Balakrishnan, 2019]. Celostno zasnovano analizo točnosti si- mulacijskih orodji Lark in ALFA v primerjavi z eksperimental- nimi meritvami so izvedli tudi Pierson in sod., in sicer tako v primeru dnevne svetlobe [Pierson, 2021a] kot tudi uporabe umetne razsvetljave [Pierson, 2021b]. V primerjavi med simu- lacijskimi in merjenimi rezultati pisarniškega okolja v Eindhov- nu in Lausanni pri večinoma oblačnem (Eindhoven) in jasnem (Lausanna) stanju neba ter ob relativno spektralno nevtralnih optičnih lastnostih notranjih površin se je Lark izkazal kot zelo točen, odstopanja med meritvami in simulacijami pa so bila podobna kot v primeru standardnih simulacij Radiance RGB (±20 %) [Pierson, 2021a]. Omenjena raziskava je v primeru ALFE pokazala na vestno reproduciranje spektralne distribu- cije dnevne svetlobe, a na podcenjevanje dosežene absolutne osvetljenosti. ALFA se vedno pogosteje uporablja pri analizi notranjega svet- lobnega okolja [Gkaintatzi-Masouti, 2021]. V naših predhodnih študijah s pomočjo ALFE določamo vpliv različnih arhitek- turno-gradbenih elementov v enostransko osvetljeni celični pisarni v točki v času [Potočnik, 2021] ter vpliv barv v poteku celega dne ([Potočnik, 2020a], [Potočnik, 2020b]) izključno pri osvetljevanju z dnevno svetlobo. Na letnem nivoju vrednoti- jo nevizualno svetlobno vsebino prostora tudi [Vaz, 2020]. V nasprotju [Safranek, 2020] svetlobo notranjega okolja vredno- tijo zgolj z vidika umetne razsvetljave. Na podlagi že predhod- no omenjenih validacijskih študij Larka in ALFE, ki so jih izvedli ([Pierson, 2021a], [Pierson, 2021b]), se orodje ALFA izkaže za bolj natančno v primeru večspektralnih simulacij pisarniškega okolja, osvetljenega z umetno svetlobo [Pierson, 2021a] , v vseh primerih pa za veliko hitrejše ter uporabniku prijaznejše. Pregled literature je pokazal, da sta bili simulacijski orodji Lark in ALFA pogosto uporabljani, izvedenih pa je bilo tudi nekaj va- lidacijskih študij pri osvetljevanju tako z dnevno kot tudi ume- tno svetlobo, a ob relativno spektralno nevtralnih odsevnih in presevnih lastnosti notranjega okolja. Kljub temu pa še vedno z gotovostjo ne vemo, ali se lahko na rezultate z orodji zane- semo z vidika točnosti simulacijskih rezultatov spektralno ne- nevtralnega okolja. Posledično je poglavitni cilj predstavljene študije v nadaljevanju določiti, kako zanesljivi in točni sta orod- ji Lark in ALFA pri spektralni reprezentaciji notranjega svet- lobnega okolja v primerjavi z meritvami izključno pri jasnem stanju neba ter ob prisotnosti spektralno nenevtralnih povr- šin (npr. obarvana stena) in zasteklitev (npr. obarvane sončno zaščitne zasteklitve). Posledično je bilo preučeno tudi, do ko- Kanal B1 B2 B3 G1 G2 G3 R1 R2 R3 Začetek [nm] 380 422 460 498 524 550 586 650 714 Konec [nm] 422 460 498 524 550 586 650 714 780 V(λ) 0,0004 0,0095 0,0522 0,1288 0,2231 0,3174 0,2521 0,0162 0,0002 Nm(λ) 0,0166 0,1819 0,3973 0,2468 0,1204 0,0351 0,0018 0 0 Preglednica 1. Prikaz razdeljevanja območja vidnega dela sevanja na 9 diskretnih kanalov v programskem orodju Lark. Podani sta tudi prilagojeni funkciji V(λ) in Nm(λ). asist. dr. Jaka Potočnik, izr. prof. dr. Mitja Košir OCENA VEČSPEKTRALNIH SIMULACIJSKIH ORODIJ ZA VREDNOTENJE NEVIZUALNEGA SVETLOBNEGA OKOLJA Gradbeni vestnik letnik 71 april 2022 115 likšne mere sta orodji uporabni (in relevantni) pri vrednote- nju melanopsko uteženega svetlobnega okolja, ki je primarni pokazatelj ustreznosti svetlobnega okolja z vidika nevizualnih vplivov svetlobe. Zanesljivost simulacijskih orodij Lark in ALFA ovrednotimo na podlagi eksperimentalnih meritev, pridoblje- nih na pomanjšanem modelu pisarne z enostransko zasteklit- vijo in severno orientacijo. 2 METODOLOGIJA Metodološko je izvedeno raziskavo možno razdelite na tri poglavitne dele, ki so predstavljeni v nadaljnjih podpoglavjih. V prvem delu (poglavje 2.1) so predstavljene optične lastnosti površin in geometrijska zasnova referenčnega prostora. Pro- stor je bil uporabljen v pomanjšanem merilu v sklopu eksperi- mentalnih meritev, katerih izvedba je predstavljena v poglavju 2.2, kot tudi v simulacijskih izračunih (poglavje 2.3). Na koncu so predstavljeni način in metode, uporabljene za ovrednotenje točnosti simulacijskih izračunov v primerjavi z referenčnimi eksperimentalno pridobljenimi rezultati (poglavje 2.4). 2.1 Opis referenčnega prostora Referenčni prostor predstavlja tipično celično pisarno, na- menjeno enemu uporabniku, z dimenzijami 3000 x 4000 x 2600 mm (širina x dolžina x višina), merjenih kot notranje, »svetle« dimenzije. V sklopu eksperimentalnega dela je bil predstavljen s pomanjšanim modelom v merilu 1 : 5. Tako so dejanske fizične dimenzije eksperimentalnega (pomanj- šanega modela) znašale 800 x 600 x 520 mm (slika 1). Refe- renčni prostor je bil zasnovan kot enostransko osvetljen z ver- tikalno okensko odprtino, ki je bila izvedena na krajši stranici prostora pri deležu fasadne zasteklitve 10,5 % zunanje stene. Okenska odprtina dimenzij 1400 x 900 mm (širina x višina) je bila orientirana proti severu, v steno pa je bila postavljena simetrično okoli središčne vertikalne osi zidu s parapetom 900 mm. V pomanjšanem eksperimentalnem modelu tako višina parapeta znaša 180 mm, okno pa je 280 mm široko ter 180 mm visoko. V referenčnem prostoru je bilo predpostavljeno eno delovno mesto, ki je bilo predvideno za stransko osvetljeno delovno mesto, kar pomeni, da svetloba z okna pada na delovno mesto z leve strani, pogled hipotetičnega uporabnika pa je usmerjen proti vzhodni steni. Pozicija omenjenega hipotetičnega upo- rabnika je bila predvidena v točki, odmaknjeni 1450 mm (v po- manjšanem modelu 290 mm) ter 1500 mm (v pomanjšanem modelu 300 mm) od zahodne stene prostora. Predvideno je bilo, da uporabnik sedi za pisalno mizo, zato je bila za njegovo zenično višino privzeta vrednost 1200 mm (v pomanjšanem modelu 240 mm), kar je tipična višina očesa sedečega opazo- valca. Vse lastnosti referenčnega prostora z označenimi realni- mi dimenzijami kot tudi dimenzijami pomanjšanega modela so predstavljene na sliki 1, eksperimentalni model pa je prika- zan tudi na sliki 3. Slika 1. Zasnova referenčnega prostora celične pisarne z označenimi merilnimi mesti. Dimenzije, navedene v oklepajih, predstavljajo dejanske dimenzije prostora, dimenzije izven oklepajev pa dimenzije eksperimentalnega modela v merilu 1 : 5. asist. dr. Jaka Potočnik, izr. prof. dr. Mitja Košir OCENA VEČSPEKTRALNIH SIMULACIJSKIH ORODIJ ZA VREDNOTENJE NEVIZUALNEGA SVETLOBNEGA OKOLJA Gradbeni vestnik letnik 71 april 2022 116 2.1.1 Optične lastnosti materialov referenčnega prostora Ujemanje eksperimentalnih meritev in simulacijskih izraču- nov smo preverjali pri 9 različnih konfiguracijah optičnih last- nostih elementov (površin) notranjega okolja. V osnovi je bil eksperimentalni model pisarne izdelan iz brezovih vezanih plošč, ki so na notranji strani pobarvane v belo barvo z izmer- jeno vidno odsevnostjo Rv = 0,87, tla smo pustili neobdelana v brezovem lesu, katerega izmerjena vidna odsevnost je zna- šala Rv = 0,61. Optične lastnosti vzhodne stene (na slikah 1 in 3 rdeče označena površina) so bile spreminjane med oranžno (OS), sivo (SS) in modro (MS) barvo pri primerljivi izmerjeni Rv ≈ 0,55 (slika 2). Barva vzhodne stene je bila v eksperimentalnem modelu reproducirana s pomočjo visokozmogljivega tiskal- nika na mat fotopapirju, kar je omogočalo hitro zamenjavo optičnih lastnosti vzhodne stene v sklopu eksperimentalne- ga dela raziskave. Barve vzhodne stene pisarniškega okolja so bile izbrane z namenom, da omogočijo preveritev toč- nosti analiziranih orodji Lark in ALFA pri nenevtralnih lastno- stih notranjih površin, in sicer v toplem (OS – oranžna barva), nevtralnem (SS – siva barva) ali hladnem (MS – modra barva) odsevnem okolju. Odsevnosti vseh uporabljenih materialov v odvisnosti od valovne dolžine, ki so natančneje prikazane na sliki 2, so bile izmerjene s pomočjo spektrofotometra Perkin Elmer Lambda 950 UV-Vis_NIR v območju vidne svetlobe (380–780 nm) in resoluciji 1 nm v laboratoriju Oddelka za ar- hitekturo, grajeno okolje in konstrukcijsko inženirstvo na Po- litehniki v Milanu. Izmerjene vrednosti odsevnosti Rv kot tudi odsevnost v odvisnosti od valovne dolžine so bile uporabljene za poustvaritev optičnih lastnosti v simulacijskih programih Lark in ALFA. Podobno kot pri odsevnih materialih smo tudi pri presev- nih materialih (tj. zasteklitvah) točnost simulacij vrednotili pri toplih (DZ_br – dvoslojna bronasta zasteklitev z nizko- emisijskim premazom), hladnih (DZ_m – dvoslojna modra zasteklitve z nizkoemisijskim premazom) in nevtralnih ma- terialih (DZ_bp – dvoslojno steklo brez premazov in TZ_2_l-e – troslojno steklo z nizkoemisijskim premazom). Ker so ome- njene zasteklitve komercialni tipi zasteklitev, ki jih proizvaja podjetje Reflex, d. o. o. [REFLEX, 2022], smo njihovo presev- nost (τv) določili s pomočjo podatkov proizvajalcev stekel in s programskim orodjem Optics [LBL, 2021]. Izračuni presev- nosti zasteklitev so bili izvedeni na podlagi standarda [SIST, 2011]. Vrednosti tako pridobljene presevnosti τv kot tudi pre- sevnosti v odvisnosti od valovne dolžine so predstavljene na sliki 2. 2.1.2 Analizirane konfiguracije referenčnega prostora Kakor smo že omenili, smo materiale izbirali tako, da smo lah- ko preverili, ali preverjani programski orodji točno računata z materiali različnih poudarjenih valovnih dolžin, torej s spek- tralno nenevtralnimi materiali. Na podlagi klasifikacije uporab- ljenih materialov v toplo, hladno in nevtralno okolje zasnuje- mo 9 različnih konfiguracij notranjega okolja (preglednica 2), ki bodo eksperimentalno izmerjene in simulacijsko analizira- ne z ALFO in Larkom. S konfiguracijami notranjega okolja K1 do K3 smo preverjali zanesljivost simulacij pri hladnih (MS – modra barva), nevtral- nih (SS – siva barva) ali toplih odsevnih lastnosti (OS – oranž- na barva) vzhodnega zidu, pri čemer v okensko odprtino ni bila vstavljena zasteklitev (preglednica 2). Nadalje s konfigu- racijami K4 do K6 preverimo zanesljivost istih odsevnih ma- terialov, vendar z dvoslojno zasteklitvijo (DZ_bp) v okenski odprtini (preglednica 2). Na koncu pa s konfiguracijami K7 do K9 preverjamo, kako točni sta programski orodji pri si- muliranju različnih presevnih materialov ob upoštevanju nevtralnih odsevnih lastnosti vzhodne stene (SS – siva barva). Poimenovanja analiziranih konfiguracij z odgovarjajočimi uporabljenimi materiali vzhodnega zidu in zasteklitve so pri- kazana v preglednici 2. Slika 2. Materiali, uporabljeni v eksperimentu in simulacijah s predstavljenimi vrednostmi τv in Rv kot tudi presevnostjo oz. odsevnostjo v odvisnosti od valovne dolžine svetlobe. asist. dr. Jaka Potočnik, izr. prof. dr. Mitja Košir OCENA VEČSPEKTRALNIH SIMULACIJSKIH ORODIJ ZA VREDNOTENJE NEVIZUALNEGA SVETLOBNEGA OKOLJA Gradbeni vestnik letnik 71 april 2022 117 2.2 Zasnova eksperimentalnih meritev Model referenčnega prostora celične pisarne je bil name- ščen na strehi Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Uni- verze v Ljubljani (UL FGG). Eksperimentalne meritve, upo- rabljene v pričujoči študiji, so bile izvedene 28. 2. 2019. V merilnem mestu M1, prikazanem na sliki 1, smo na horizon- talni ravnini merili stanje zunanjega svetlobnega okolja. V točki M2 smo merili stanje notranjega svetlobnega okolja v vertikalni ravnini z gledišča zaznavanja hipotetičnega se- dečega uporabnika pisarne. V merilnem mestu M1 merimo spektralno distribucijo sevanja dnevne svetlobe (SPD) in zu- nanjo globalno horizontalno osvetljenost (Ee,h). V merilnem mestu M2 sočasno merimo osvetljenost na vertikalni ravnini – Ev in SPD na vertikalni ravnini z vidika uporabnika pisar- niškega prostora. Meritve SPD, Ee,h in Ev so bile izvedene v 30-sekundnih intervalih neprekinjenega merjenja –za vsa- ko iteracijo eksperimenta je bilo opravljenih 30 meritev. V namen zmanjšanja vpliva spremenljivosti zunanjih pogojev dnevne svetlobe na podlagi izmerjenih podatkov izvredno- timo povprečno vrednost vsakega izmed 30-sekundnih in- tervalov merjenja. Za meritve SPD prejete dnevne svetlobe na horizontalni ravnini zunaj (merilno mesto M1) in SPD v vertikalni ravni- ni uporabnika (merilno mesto M2) smo uporabili dva enaka kalibrirana spektrometra StellarNet Black Comet CLK-CXR [BLACK-Comet, 2020] s konkavnim optičnim rešetom s spo- sobnostjo merjenja spektra v obsegu od 280 do 900 nm pri 1-nm resoluciji [BLACK-Comet, 2020]. SPD zunanjih in notra- njih svetlobnih pogojev so merjeni za vidni del sevanja, torej med 380 in 780 nm v 1-nm resoluciji. Spektrometra svetlobo zajemata z nameščenim kosinusnim receptorjem, ki omogoča 180° kot merjenja svetlobe. Receptor spektrometra je bil sku- paj z merilcem osvetljenosti nameščen na trinožnem stojalu v notranjosti modela pisarne v merilnem mestu M2 (slika 3), podobno sta bila nameščena tudi receptor spektrometra in merilec osvetljenosti v merilnem mestu M1, pri čemer je tri- nožno stojalo postavljeno tako, da so okoliške ovire čim manj vplivale na meritev. Zunanjo osvetljenost na horizontalni ravnini – Ee,h (merilno mesto M1) in osvetljenost na vertikalni ravnini v notranjosti modela – Ev (merilno mesto M2) hipotetičnega uporabnika smo merili z merilcema osvetljenosti Almemo FLA 603 [Al- memo, 2020], kalibriranima po standardu DIN 5032 z napa- ko ±1 lx. Senzorja sta bila preko dataloggerja Almemo 5950- 2 2M povezana na prenosni računalnik, kjer so se zapisovali podatki. 2.3 Zasnova simulacijskih modelov Obe obravnavani orodji, torej Lark in ALFA, sta vtičnika geo- metrijskega modelirnika Rhinoceros 6 [Rhino 6, 2020], kjer je bila izdelana digitalna replika geometrije referenčnega prostora, opisanega v poglavju 2.1. Z digitalnim modelom smo poustvarili geometrijo izvornega eksperimentalnega modela v realnih dimenzijah, dodatno smo pri tem upo- števali tudi postavitev eksperimentalnega modela na stre- hi UL FGG. Model je bil s stranico z okensko odprtino 3600 mm oddaljen od strešnega nadzidka – atike (slika 3). Ena- ko kot v eksperimentalnem modelu sta tudi v digitalnem modelu v merilnem mestu M1 simulirani SPD in global- na osvetljenost z dnevno svetlobo na horizontalni ravnini, v merilnem mestu M2 pa v vertikalni ravnini simuliramo osvetljenost in SPD na zenični višini uporabnika (1200 mm nad tlemi). Simulacije vtičnika Lark smo izvajali po 9-kanalni metodi orodja, torej smo vzporedno izvajali 9 iteracij Radiance iz- računov pri visokih nastavitvah kakovosti: -ab 8 (ambiental- ni odboji), ds 0,25 (količnik direktnega vzorčenja), -dp 256 (gostota sekundarnega vzorčenja svetlobnega izvora), -ad 2048 (število ambientalnih delitev), -dt 0,25 (prag direktnega vzorčenja), -as 2048 (število ambientalnih super vzorcev), -aa 0,1 (ambientalna natančnost) in -ar 300 (ambientalna loč- ljivost). Za vhodni podatek o zunanjih svetlobnih pogojih dnevne svetlobe smo uporabili povprečno eksperimentalno izmerjeno SPD dnevne svetlobe v času izvajanja meritev 28. 2. ob 12.00 pri predpostavljenem enakomernem albedu oko- lice 0,20. Simulacije v programu ALFA prav tako izvedemo v visoki kakovosti Radiance simulacij pri -ab 8 in -lw (limita uteži) 0,001 pri 180 prehodih izračuna. Kot vhodni podatek zu- nanjih svetlobnih pogojev ALFA samodejno izvrednoti zu- nanje pogoje na podlagi algoritma libRadTran za 28. 2. ob 12.00 pri predpostavljenem enakomernem albedu okolice 0,20. 2.4 Ovrednotenje simulacijskih orodij Rezultate simulacijskih orodji smo ovrednotili na podlagi zmožnosti točnega poustvarjanja zunanjih svetlobnih pogojev ter zmožnosti vestne reprodukcije notranjih svetlobnih pogo- jev. Orodji ovrednotimo s treh vidikov, predstavljenih v nasled- njih podpoglavjih, ki ocenjujejo reprodukcijo spektra prejete svetlobe v analizirani točki, napako v izračunu melanopsko uteženih količin in časovno učinkovitost simulacij, torej hitrost izračuna. Konfiguracija Materialnost   vzhodnega zidu Tip zasteklitve K1 OS brez zasteklitve K2 SS brez zasteklitve K3 MS brez zasteklitve K4 OS DZ_bp K5 SS DZ_bp K6 MS DZ_bp K7 SS DZ_br K8 SS TZ_2_l-e K9 SS DZ_m Preglednica 2. Različice uporabljenih konfiguracij materi- alov v eksperimentalnem in simulacijskih modelih. Pri vseh konfiguracijah so notranje stene in strop, razen vzhodne ste- ne, belo obarvani, tla pa v neobdelanem brezovem lesu (glej sliko 2). asist. dr. Jaka Potočnik, izr. prof. dr. Mitja Košir OCENA VEČSPEKTRALNIH SIMULACIJSKIH ORODIJ ZA VREDNOTENJE NEVIZUALNEGA SVETLOBNEGA OKOLJA Gradbeni vestnik letnik 71 april 2022 118 2.4.1 Točnost reprodukcije spektra svetlobe Sprva točnost simulacij ovrednotimo z metodo povprečnega korena kvadratne napake – RMSE (angl. relative mean squa- re error) za spekter med 380 in 730 nm. Napaka RMSE je bila izračunana za SPD-je, normalizirane na 555 nm, po naslednji enačbi: (1) pri čemer je: RMSE – koren povprečnega kvadrata napake [-], Esim,i– normalizirani SPD simulacije i-te valovne dolžine v in- tervalu od 380 do 730 nm, Eexp,i – izmerjeni normaliziran SPD i-te valovne dolžine v inter- valu od 380 do 730 nm. Izpostaviti je treba, da so resolucije spektrov eksperimenta in izračunanih podatkov programov ALFA in Lark različne. Eks- perimentalne meritve so zaradi natančnosti uporabljenih spektrometrov v resoluciji 1 nm med 380 in 780 nm. ALFA lahko izračuna sevalne spektre v 5-nm resoluciji med 380 in 730 nm. Kakor je prikazano v preglednici 1, lahko Lark simuli- ra spektralne vrednosti v le devetih diskretnih intervalih med 380 in 780 nm. Ker smo želeli primerjati simulirane spektre Slika 3. Postavitev eksperimentalnega modela na strehi (levo zgoraj). Trinožno stojalo z merilcem osvetljenosti in receptor- jem spektrometra (desno zgoraj). Digitalna reprezentacija fizičnega modela (spodaj). asist. dr. Jaka Potočnik, izr. prof. dr. Mitja Košir OCENA VEČSPEKTRALNIH SIMULACIJSKIH ORODIJ ZA VREDNOTENJE NEVIZUALNEGA SVETLOBNEGA OKOLJA Gradbeni vestnik letnik 71 april 2022 119 obeh programskih orodij z eksperimentalnimi meritvami, smo spektralne rezultate, pridobljene z orodjem ALFA, in meritve eksperimenta interpolirali na vrednosti 9 kanalov orodja Lark. Vsi spektri so bili nato normalizirani na vrednost sevanja pri 555 nm. 2.4.2 Napaka pri izračunu melanopsko uteženih količin Točnost simulacij ovrednotimo za metriko relativne mela- nopske učinkovitosti – RMU (angl. Relative Melanopic Effici- ency – RME), ki je definirana kot količnik med ekvivalentno melanopsko osvetljenostjo (enačba 2), določeno po metodi ekvivalentega α–opskega luxa, in osvetljenostjo [Potočnik, 2020a]. Ee,λ (λ) predstavlja sevanje v odvisnosti od valovne dol- žine, Nm (λ) relativno spektralno občutljivost melanopsina in V(λ) relativno spektralno svetlobno učinkovitost pri fotopskem videnju. RMU orodja ALFA je bil izračunan na podlagi 5-nm podatkov, RMU Larka pa po krivuljah in diskretnih intervalih v preglednici 1. (2) Napako v RMU izrazimo s pomočjo relativne napake (ErrRMU), kot je prikazano v enačbi 3, kjer je RMUeks relativna učinkovi- tost, določena na podlagi eksperimentalnih meritev, in RMUsim relativna učinkovitost, določena na podlagi simulacijskih re- zultatov. (3) 2.4.3 Časovna učinkovitost simulacij Časovno učinkovitost simulacij ovrednotimo na podlagi samo- dejno izvrednotenih podatkov o trajanju izračuna v vsakem od analiziranih orodij. Čas izvajanja simulacij je merjen v sekun- dah. Količina časa, potrebnega za simulacije, označimo s tL (si- mulacijski čas Lark) in tA (simulacijski čas ALFA). 3 REZULTATI Zanesljivost simulacij bo predstavljena v treh ločenih sklopih. V prvem ovrednotimo izračunano globalno sončno sevanje na horizontalni ravnini. V drugem delu z vidika hipotetičnega uporabnika pisarniškega prostora ovrednotimo prejeto seva- nje na vertikalni ravnini. V tretjem sklopu podatke prejetega sevanja ovrednotimo v kontekstu vrednotenja notranjega oko- lja z vidika melanopsko utežene osvetljenosti in časovne učin- kovitosti simulacij. 3.1 Točnost reprodukcije spektrov pri simulaciji zunanjih svetlobnih razmer Eksperimentalno izmerjeno stanje zunanjih svetlobnih razmer v obliki relativnih SPD (RSPD) je skupaj s simulacijskimi rezul- tati obeh programskih orodij prikazano na sliki 4. Že iz vizualne primerjave spektrov na grafikonu slike 4 je očitno, da so razlike med izmerjenimi in simuliranimi spektri majhne, simulirani podatki torej dobro sledijo merjenim pogojem. Posledično se to odraža tudi v RMSE, ki je za simulacije Lark RMSEL = 0,07. Še nekoliko manjšo napako (28,5 % manjšo) pa zabeležimo za simulirani spekter programskega orodja ALFA z RMSEA = 0,05. Najmanjšo točnost simulacijskih spektrov je mogoče opaziti v modrem delu spektra, in sicer v intervalu med 450 in 480 nm, kjer obravnavani orodji podcenjujeta količino prejetega se- vanja. 3.2 Točnost reprodukcije spektrov simulacij ob spreminjanju odsevnih in presevnih lastnosti materialov notranjega okolja Na sliki 5 so prikazani eksperimentalno izmerjeni in simulira- ni spektri konfiguracij K1 do K3 (preglednica 2) materialnosti vzorčnega prostora. Pri navedenih konfiguracijah je bila varii- rana materialnost vzhodne stene, v okenski odprtini pa ni bilo nameščene zasteklitve. V primeru konfiguracije prostora K1 (OS barva vzhodnega zidu), s programskima orodjema dose- žemo enakovredno napako pri reprodukciji spektrov, in sicer RMSEL = RMSEA = 0,06. Na podlagi vizualne primerjave spek- trov na sliki 5 ter dosežene vrednosti RMSE lahko zaključimo, da Lark in ALFA razmeroma dobro sledita eksperimentalno izmerjenemu spektru. Enakovredno odstopanje RMSEA = 0,06 in vestno sledenje obliki spektra eksperimentalne meritve zaznamo tudi v primeru simulirane konfiguracij K2 (SS barva vzhodnega zidu), v primeru K3 pa = 0,05 (MS barva vzhod- nega zidu) pri orodju ALFA. Nasprotno pa je v primeru spek- trov, pridobljenih s programskim orodjem Lark, v primeru spektralno nevtralnega okolja (konfiguracija K2) in hladnega okolja (konfiguracija K3) možno zaznati bistveno odstopanje v primerjavi z eksperimentalno izmerjenimi spektri. V Larku simulirani konfiguraciji K2 in K3 sta evidentno podcenjeni v modrem delu vidnega spektra s sočasno preveč izraženimi valovnimi dolžinami v toplem delu spektra (slika 5). Posle- dično se opisano dejstvo odraža tudi v napaki RMSEL, ki je v primeru konfiguracije K2 2,3-krat (RMSEL = 0,14), v primeru kon- figuracije K3 pa kar 3-krat (RMSEL = 0,18) večja kot v primeru konfiguracije K1. Slika 4. Primerjava RSPD simuliranih spektrov ALFE in Lar- ka z meritvami. asist. dr. Jaka Potočnik, izr. prof. dr. Mitja Košir OCENA VEČSPEKTRALNIH SIMULACIJSKIH ORODIJ ZA VREDNOTENJE NEVIZUALNEGA SVETLOBNEGA OKOLJA Gradbeni vestnik letnik 71 april 2022 120 Tudi pri konfiguracijah prostora K4 (OS barva vzhodnega zidu), K5 (SS barva vzhodnega zidu) in K6 (MS barva vzhod- nega zidu), ko je bila v okensko odprtino nameščena zastekli- tev DZ_bp (dvoslojna zasteklitev brez nizkoemisijskih prema- zov), so dosežene RMSE-napake primerljive s tistimi v primeru konfiguracij K1 do K3. Torej v situaciji, ko v okenski odprtini ni nameščene zasteklitve. V primeru simulacijskih rezultatov z oranžno obarvano steno (konfiguracija K4, slika 6) ponovno opazimo dobro ujemanje obeh simuliranih spektrov z eks- perimentalno izmerjenim. Napaka ALFE RMSEA = 0,07 je 15 % manjša od napake v primeru RMSEL = 0,07. Manjšo napako programskega orodja ALFA izračunamo tudi v primeru, kadar je zid pobarvan sivo – konfiguracija K5, in modro – konfigu- racija K6. V primeru simulacij s programskim orodjem ALFA vsi simulacijski spektri konfiguracija K4 do K6 vestno sledijo eksperimentalno izmerjenim spektrom (slika 6), kar se odra- ža tudi v vrednostih RMSEA = 0,05 (konfiguraciji K4 in K6) in RMSEA = 0,04 (konfiguracija K5). Podobno pa ni mogoče trditi za simulacijske rezultate orodja Lark, saj kot v primeru kon- figuracij K2 in K3 tudi pri konfiguracijah K5 in K6 zasledimo podcenjevanje modrega dela spektra ter precenjevanje top- lega dela. To se odraža v 3,5-krat višji napaki RMSEL = 0,14 pri konfiguraciji K5 in 3,6-krat višji napaki konfiguracije K6 (RMSEL = 0,18) kot pri rezultatih ALFE. Slika 5. Primerjava RSPD-meritev in simulacij ALFE in Larka pri menjanju odsevnih materialov brez nameščene zasteklitve – konfiguracije K1, K2 in K3. Slika 6. Primerjava RSPD-meritev in simulacij programov ALFA in Lark pri menjanju odsevnih materialov z nameščeno za- steklitvijo DZ_bp – konfiguracije K4, K5 in K6. asist. dr. Jaka Potočnik, izr. prof. dr. Mitja Košir OCENA VEČSPEKTRALNIH SIMULACIJSKIH ORODIJ ZA VREDNOTENJE NEVIZUALNEGA SVETLOBNEGA OKOLJA Gradbeni vestnik letnik 71 april 2022 121 3.3 Točnost reprodukcije spektrov simulacij pri spreminjanju presevnosti zasteklitve ob spektralno nevtralnih notranjih površinah Rezultati simulacij in meritev konfiguracij notranjega sve- tlobnega okolja K7, K8 in K9 so predstavljeni na sliki 7 in prikazujejo napako spektrov, ko v okensko odprtino na- mestimo toplo obarvano zasteklitev (DZ_br), trislojno za- steklitev nevtralne barve (TZ_2_l-e) in zasteklitve hladne barve (DZ_m), pri sivo obarvanem vzhodnem zidu (SS). Podobno kot že pri ostalih konfiguracijah (K1 do K6) se programsko orodje ALFA izkaže za natančnejše tudi, ko spreminjamo presevnost oziroma lastnosti zasteklitve. Naj- večjo napako RMSE ALFE izračunamo pri konfiguraciji K7 (zasteklitev DZ_br), ko je RMSEA = 0,08, najmanjšo pa pri konfiguraciji K9 (zasteklitev DZ_m) z napako RMSEA = 0,06. Spektri, pridobljeni z orodjem Lark, so v primeru konfiguracij K1 in K4, kadar smo uporabljali topel odsevni material, izkazo- vali enakovredne napake tistim, pridobljenimi z ALFO, kar pa ne velja, kadar simuliramo toplo obarvano zasteklitev (konfi- guracija K7, zasteklitev DZ_br, glej sliko 7). Izračunana napaka RMSEL = 0,16 je 3-krat višja od tiste, izračunane s simulacijskim orodjem ALFA, saj Lark precenjuje količino sevanja v toplem delu spektra (550 do 730 nm). Podobno kakor v primeru konfiguracije K7 Lark precenjuje količino sevanja v toplem delu spektra tudi v primeru uporabe zasteklitve TZ_2_l-e (konfiguracija K8), kar se izraža v višji napaki RMSEL = 0,14 kot v primeru simulacij z ALFO (RMSEA = 0,05). Simulirani spe- ktri Larka, kadar je nameščeno modro tonirano steklo (DZ_m, konfiguracija K9), pa v nasprotju s primeri, kadar smo stene obarvali modro (konfiguraciji K3 in K6), bolje sledijo poteku eksperimentalno izmerjenega spektra (razmerje med hlad- nim in toplim delom spektra je podobno tistemu iz eksperi menta). Napaka RMSEL (0,17) je tako v primeru konfiguracije K9 2,8-krat višja kot RMSEA, (0,06), medtem ko je bila v pri- merih konfiguracija K3, in K6 več kot 3-krat višja kot RMSEA omenjenih kombinacij. 3.4 Napaka pri izračunu nevizualnih količin Rezultati RMSE napake spektrov so ovrednotili, kako dobro sta programski orodji sposobni simulirati spekter prejetega sončnega sevanja v primerjavi z eksperimentalno izmerjenim spektrom. Vendar vidni in cirkadiani sistem nista enakovredno občutljiva za celoten vidni spekter, zato spektre iz prejšnjih po- glavij preračunamo s pomočjo Nm(λ) (spektralna svetlobna učin- kovitost melanopsina) v RMU – relativno melanopsko učinkovi- tost, izmerjene in simulirane prejete svetlobe ter vrednotimo relativno napako (ErrRMU,L ali ErrRMU,A), ki je posledica sposobnosti izvrednotenja spektrov z orodji ALFA ali Lark. Izračunane napa- ke ErrRMU,L in ErrRMU,A so skupaj z RMU simulacij in eksperimenta (RMUE) predstavljene v preglednici 3. Kot pričakovano, se upo- rabljeni nevtralni odsevni in/ali presevni materiali (konfiguraci- je K2, K4 in K6) izražajo v RMUE ≈ 1,00 (preglednica 3). Relativne melanopske učinkovitosti konfiguracij K1, K3 in K5, torej kadar so uporabljeni topli odsevni/presevni materiali so RMUE ≤ 0,93. Drugače povedano, uporaba toplih odsevnih/presevnih ma- terialov v primerjavi z nevtralnimi barvami slabša relativno melanopsko učinkovitost. V primeru konfiguracij, kjer so upo- rabljeni modri materiali (konfiguracije K3, K6 in K9), pa lahko opazimo višjo relativno melanopsko učinkovitost z RMUE ≥ 1,3. Pri analizi izračunanih relativnih napak, predstavljenih v pre- glednici 3, opazimo, da se ALFA, tudi kadar spektre prera- čunamo v RMU, izkaže za natančnejše programsko orodje. Povprečna relativna napaka ErrRMU,A znaša 1,33 %, pri čemer je povprečna napaka ErrRMU,L več kot 6-krat višja in znaša 8,23 %. Izračunane napake ALFE se gibljejo v razponu od 0,00 % do 2,80 %, kjer so najnižje ErrRMU,A izračunane v primeru konfigura- Slika 7. Primerjava RSPD meritev in simulacij programov ALFA in Lark pri nevtralnih odsevnih materialih (SS barva vzhod- nega zidu) in menjanju zasteklitve – konfiguracije K7, K8 in K9. asist. dr. Jaka Potočnik, izr. prof. dr. Mitja Košir OCENA VEČSPEKTRALNIH SIMULACIJSKIH ORODIJ ZA VREDNOTENJE NEVIZUALNEGA SVETLOBNEGA OKOLJA Gradbeni vestnik letnik 71 april 2022 122 cij K1 (OS barva vzhodne stene, brez zasteklitve), K3 (MS barva vzhodne stene, brez zasteklitve) in K7 (SS barva vzhodne stene, DZ_br zasteklitev), najvišja ErrRMU,A pa v primeru konfiguracije K5 (SS barva vzhodne stene, DZ_bp zasteklitev). Podcenjevanje modrega dela sončnega spektra pri simulaci- jah Larka se izraža tudi v nižjih vrednostih RMUL. Do podcenje- vanja pride, ko so v notranjem okolju uporabljeni spektralno nevtralni materiali (konfiguraciji K2 in K4) ali modri materiali (konfiguraciji K3 in K6). Posledično najvišjo ErrRMU,L izračunamo za konfiguracijo K6 (MS barva vzhodne stene, DZ_bp zastekli- tev), in sicer 16,15 %. Najnižja izračunana ErrRMU,L = 1,33 % se poja- vi v primeru konfiguracije K1 (OS barva vzhodne stene, brez za- steklitve). Kadar primerjamo napake Larka in ALFE v odvisnosti od lastnosti posameznih analiziranih konfiguracij, ugotovimo, da je orodje ALFA konsistentno natančnejše pri vseh kombi- nacijah, razen v primeru konfiguracije K4 (OS barva vzhodne stene, DZ_bp zasteklitev), ko sta ErrRMU,L in ErrRMU,L enakovredna (2,70 %). Analiza časovne učinkovitosti, prikazana v preglednici 3, kaže na bistveno krajše simulacijske čase pri orodju ALFA. Ta v pov- prečju (tpovA = 18,6 s) več kot 22-krat hitrejše izračuna specifično simulacijo kot programsko orodje Lark (tpovL = 418,2 s). 4 DISKUSIJA IN SKLEP S predstavljenimi eksperimenti in spektralnimi simulacijami sevalnega okolja celične pisarne smo preiskovali zanesljivost simulacijskih orodij ALFE in Larka pri 9 različnih konfiguracijah spektralnega okolja v razmerah jasnega neba in severni orien- taciji zasteklitve. Interpretacija rezultatov, pridobljenih s to štu- dijo, je ovrednotila točnost in uporabnost preiskovanih orodij v namene vrednotenja nevizualnih vidikov vpliva dnevne svetlo- be pri spreminjanju lastnosti (obarvanosti zidu in presevnosti zasteklitve) notranjega grajenega okolja. Rezultati opravljene študije so pokazali, da lahko s pomočjo obeh orodij vrednotimo sevalno okolje notranjega grajenega okolja. Z orodjem Lark lahko sevalno oz. svetlobno vsebino računamo za 9 specifično definiranih intervalov (kanalov) spektra med 380 in 780 nm. Z ALFO je mogoča reprezen- tacija spektra z 5-nm resolucijo med 380 in 730 nm, kar si- cer ne zajame popolnoma celega vidnega spektra, vendar je doprinos sevanja med 730 in 780 nm pri upoštevani relativni spektralni svetlobni učinkovitosti pri dnevnem videnju V(λ) in relativni spektralni svetlobni učinkovitosti melanopsina Nm(λ) zanemarljiv. Zaradi te omejitve programskega orodja ALFA je bil pri vrednotenju rezultatov zanemarjen interval med 730 in 780 nm. Spektri simulacij obeh programskih orodij so se izkazali za primerljivo natančne, kadar je bila v prostoru uporabljena oranžna barva stene. Pri vseh ostalih primerih analiziranih konfiguracijah notranjega okolja se pri orodju Lark pojavljajo mnogo večje napake pri izračunu spektral- nih podatkov v poziciji sedečega hipotetičnega uporabnika, s pogledom, obrnjenim v vzhodno (obarvano) steno. Rezul- tati analize so pokazali, da so spektri, izračunani z orodjem Lark, preveč izraženi v toplem delu spektra (550 do 730 nm) in preveč siromašni v modrem delu spektra (422 do 524 nm). Identificirano sistematično podcenjevanje modrega spektra v primeru orodja Lark je mogoče pripisati uporabljenemu algoritmu izvrednotenja spektralnega neba. Algoritem za ustvarjanje neba -gensky [Daysim, 2019], ki ga uporablja Lark, ustvarja hemisfersko uniformno nebo, torej ne razlikuje med sevanjem direktne in difuzne komponente dnevne svetlo- be, in za kreiranje neba uporabi povprečen spekter celega neba, ki ga določimo za vhodni podatek simulacije. Ker je bil v primeru izvedene analize uporabljen izmerjeni SPD neba pri jasnih hemisferskih pogojih, je posledično prihajalo do ujemanja rezultatov simulacij Larka z meritvami v primeru oranžne barve na vzhodni steni, saj ta predvsem odseva to- pel del spektra. Obratno se je pokazalo pri nevtralno sivi in modri barvi stene, v primeru katere je zaradi posploševanja hemisfeskih pogojev prišlo do podcenjevanja vpliva sever- nega dela neba, proti kateremu je bila orientirana odprtina simuliranega pisarniškega prostora. Opisano odstopanje re- zultatov simulacij s programskim orodjem Lark v primerjavi asist. dr. Jaka Potočnik, izr. prof. dr. Mitja Košir OCENA VEČSPEKTRALNIH SIMULACIJSKIH ORODIJ ZA VREDNOTENJE NEVIZUALNEGA SVETLOBNEGA OKOLJA konfiguracije RMUE [-] RMUA [-] RMUL [-] ErrRMU,L [%] ErrRMU,A [%] tL [s] tA [s] K1 0,75 0,75 0,76 1,33 0,00 410,0 19,0 K2 1,07 1,09 0,95 8,92 1,86 447,0 18,0 K3 1,30 1,30 1,09 6,19 0,00 430,0 18,0 K4 0,74 0,76 0,76 2,70 2,70 404,0 19,0 K5 1,07 1,10 0,94 8,23 2,80 420,0 19,0 K6 1,30 1,29 1,09 16,15 0,97 430,0 18,0 K7 0,93 0,93 0,83 10,75 0,00 400,0 19,0 K8 1,03 1,04 0,91 11,60 0,77 405,0 19,0 K9 1,48 1,44 1,36 8,24 2,70 418,0 18,0 POVPR. 8,23 1,33 418,2 18,6 Preglednica 3. Napaka v RMU med eksperimentom in simulacijskima orodjema za analizirane konfiguracije prostorov. Pod- črtani so relativne napake simulacije z manjšo ali enakovredno napako ter krajši izmed časov simuliranja. Gradbeni vestnik letnik 71 april 2022 123 z eksperimentom (in tudi rezultatov orodja ALFA) je do dolo- čene mere pričakovano in v skladu z opažanji [Balakrishnan, 2019]. Odstopanje oziroma napako orodja Lark je tako mo- goče neposredno povezati z uporabljenim algoritmom za ustvarjanje neba (-gensky) ter zunanjimi pogoji, pri katerih je bil izmerjen uporabljeni SPD neba (jasno nebo). Izmed ana- liziranih konfiguracij pa izstopa konfiguracija K9 (SS barva vzhodne stene, DZ_m zasteklitev), kjer je z Larkom simuliran spekter skladen z eksperimentalno meritvijo (RMSEL = 0,18, glej sliko 7). Ta rezultat je možno pripisati lastnostim zastek- litve, ki ima skoraj nično presevnost v toplem delu spektra (slika 2), s čimer zmanjša oziroma izniči predhodno opisano odstopanje programskega orodja Lark v delu spektra med 550 in 730 nm. Presenetljivo, čeprav se pri simulacijah v ALFI primarno zana- šamo na algoritem, ki računsko izvrednoti hipotetično stanje neba za izbrani trenutek v letu na podlagi generičnega atmos- ferskega profila srednjih geografskih širin, smo pri uporabi ALFE izračunali dobro ujemanje med izmerjenim in simuliranim zu- nanjim spektrom. Še boljše ujemanje pa smo izračunali pri si- mulacijah sevanja v notranjem okolju, ki izkaže vestno upodab- ljanje spektra vseh analiziranih materialnih kombinacij (RMSEA med 0,05 in 0,08). V primerjavi z rezultati simulacij, izvedenih z Larkom (RMSEL med 0,06 in 0,18), simulacije z ALFO konsis- tentno izražajo večjo točnost v primerjavi z eksperimentalnimi meritvami. To se posledično odraža tudi v majhnih napakah pri vrednotenju nevizualnega vidika dnevne svetlobe (ErrRMU,A), kjer povprečna relativna napaka znaša komaj 1,33 % z razliko od Larkovih simulacij (ErrRMU,L), ki v povprečju izrazijo 8,23 % relativno napako v RMU. Spektralna sestava dnevne svetlobe se nenehno spreminja v odvisnosti od časa v dnevu in letu ter stanja neba. Sočasno na spektralne lastnosti notranjega okolja bistveno vpliva tudi orientacija odprtin, saj je s tem definirano, s katerega dela neba primarno prejemamo dnevno svetlobo v prostor. Zaradi ome- njenih lastnosti osvetljevanja z dnevno svetlobo ter poznanih in v uvodu opisanih različnih načinov ustvarjanja hemisferskih pogojev v orodju Lark smo se v predstavljeni študiji omejili na analizo zgolj severno orientiranega pisarniškega prostora. S tem smo omejili vpliv direktne komponente sončnega seva- nja pri uporabljenih pogojih jasnega neba, ki bi lahko bistve- no vplivala na rezultate simulacij z orodjem Lark. Kljub temu je mogoče večino odstopanj med eksperimentalno izmer- jenim in v Larku simuliranimi spektri pripisati ravno načinu ustvarjanja zunanjih hemisferskih pogojev, ki so bili v študiji določeni na podlagi izmerjenega SPD. Ravno zato je uporaba Larka za simuliranje spektralne sestave notranjega okolja bolj delikatna, saj zahteva pri uporabnika veliko več znanja pri na- stavitvi simulacij (predvsem določitvi lastnosti neba) ter paz- ljivost pri interpretaciji rezultatov. Omenjeno višjo kompleks- nost pri zasnovi Larkovih simulacij so za omejitev izpostavili tudi [Pierson, 2021a]. Ne glede na rezultate pričujoče študije pa lahko na podlagi ugotovitev naše predhodne študije [Po- točnik, 2019] kot tudi študije Pierson in sod. [Pierson, 2021a] zaključimo, da je Lark zanesljiv pri oblačnih razmerah. Glede na rezultate pa lahko predvidevamo, da bi simulacije v orod- ju Lark v razmerah jasnega neba in pri prostoru z vzhodno, južno ali zahodno orientiranim oknom v času, kadar bi sonce posijalo v prostor, precenjevale količino modre komponente dnevne svetlobe. Kot glavni zaključek opravljene študije lahko poudarimo, da so rezultati pokazali, da so simulacijsko določeni spektri tako v primeru Larka kot ALFE ob severni orientaciji prostora opoldne natančni. Vendar bi bilo treba vrednotenje točnosti simulacij v ostalih vremenskih pogojih še dodatno raziska- ti. Če je algoritem ustvarjanja atmosferskih pogojev v ALFI sposoben dobre reprezentacije svetlobnih pogojev v vseh vremenskih razmerah in časovnih trenutkih, bi se lahko tako pridobljeni izračuni uporabili za časovno odvisno, podnebno pogojeno modeliranje nevizualnih vidikov dnevne svetlobe, kar pa pri trenutni zasnovi modeliranja stanja neba v orodju Lark ne moremo trditi. Prehod iz analize nevizualnih vplivov dnevne svetlobe v točki v času (t. i. point-in-time analysis) v časovno in podnebno odvisno analizo pa je ključen nasled- nji korak na področju ocenjevanja nevizualnih oz. cikadinih vplivov svetlobe, saj je le tako možno oceniti časovno pogo- jeno izpostavljenost uporabnikov, ki je v primeru nevizualne zaznave ključna. 5 ZAHVALA Raziskovalni program št. P2-0158 je sofinancirala Javna agenci- ja za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. Avtorja se zahvaljujeta Tiziani Poli in Juanu Diegu Blancu Cadeni iz Politehnike v Milanu za pomoč pri določit- vi spektralnih odsevnosti materialov ter Rudiju Hajdinjaku iz podjetja Reflex, d. o. o., za vzorce zasteklitev. 6 LITERATURA Acosta, I., Leslie, R. P., Figueiro, M. G., Analysis of circadi- an stimulus allowed by daylighting in hospital rooms. Li- ghting Research & Technology, 49(1), 49–61, https://doi. org/10.1177/1477153515592948, 2017. Almemo, Radiation Probes Almemo for various spectral ran- ges - Ahlborn Meß- und Regelungstechnik, spletna stran proizvajalca - https://www.ahlborn.com/en_UK/products/radi- ation-probes-for-various-spectral-ranges#technik, datum vpo- gleda 20. 2. 2020, 2020. Andersen, M., Gochenour, S. J., Lockley, S. W., Modelling ‘non- -visual’ effects of daylighting in a residential environment, Buil- ding and Environment, 70 (Supplement C), 138–149, https://doi. org/10.1016/j.buildenv.2013.08.018, 2013. Balakrishnan, P., Jakubiec, J. A., Spectral Rendering with Day- light: A Comparison of Two Spectral Daylight Simulation Plat- forms, 16th IBPSA Conference, 2-4 september, 2019 1191–1198, https://doi.org/10.26868/25222708.2019.211158, 2019. Berson, D. M., Dunn, F. A., Takao, M., Phototransduction by retinal ganglion cells that set the circadian clock, Science, 295(5557), 1070–1073, https://doi.org/10.1126/science.1067262, 2002. Berson, D. M., Strange vision: Ganglion cells as circadian photo- receptors, Trends in Neurosciences, 26(4), 314–320, https://doi. org/10.1016/S0166-2236(03)00130-9, 2003. BLACK-Comet, UV-VIS Concave Grating Spectrometers, sple- tna stran https://www.stellarnet.us/spectrometers/black- asist. dr. Jaka Potočnik, izr. prof. dr. Mitja Košir OCENA VEČSPEKTRALNIH SIMULACIJSKIH ORODIJ ZA VREDNOTENJE NEVIZUALNEGA SVETLOBNEGA OKOLJA Gradbeni vestnik letnik 71 april 2022 124 -comet-uv-vis-concave-grating-spectrometers/, datum vpog- leda 24. 4. 2020, 2020. Brembilla, E., Mardaljevic, J., Climate-Based Daylight Model- ling for compliance verification: Benchmarking multiple sta- te-of-the-art methods, Building and Environment, 158, 151–164, https://doi.org/10.1016/j.buildenv.2019.04.051, 2019. Cajochen, C., Münch, M., Kobialka, S., Kräuchi, K., Steiner, R., Oe- lhafen, P., Orgül, S., Wirz-Justice, A., High Sensitivity of Human Melatonin, Alertness, Thermoregulation, and Heart Rate to Short Wavelength Light, The Journal of Clinical Endocrinology & Metabolism, 90(3), 1311–1316, https://doi.org/10.1210/jc.2004- 0957, 2005. CIE S 026/E:2018, System for Metrology of Optical Radiation for ipRGC-Influenced Responses to Light, CIE Central Bureau, 2018. Crowley, S. J., Eastman, C. I., Phase advancing human circadi- an rhythms with morning bright light, afternoon melatonin, and gradually shifted sleep: can we reduce morning bright- -light duration?, Sleep Medicine, 16(2), 288–297, https://doi. org/10.1016/J.SLEEP.2014.12.004, 2015. Czeisler, C. A., Gooley, J. J., Sleep and Circadian Rhythms in Hu- mans. Cold Spring Harbor Symposia on Quantitative Biology, 72, 579–597, https://doi.org/10.1101/sqb.2007.72.064, 2007. Daysim, spletna stran http://daysim.ning.com/main/index, datum vpogleda 18. 3. 2019. Dovjak, M., Kukec, A., Creating Healthy and Sustainable Buil- dings. Springer Nature Switzerland AG. https://doi.org/https:// doi.org/10.1007/978-3-030-19412-3, 2019. Emde, C., Buras-Schnell, R., Kylling, A., Mayer, B., Gasteiger, J., Hamann, U., Kylling, J., Richter, B., Pause, C., Dowling, T., Bugliaro, L., The libRadtran software package for radiative transfer calculations (version 2.0.1), Geoscientific Model Deve- lopment, 9(5), 1647–1672, https://doi.org/10.5194/gmd-9-1647- 2016, 2016. Emens, J. S., Burgess, H. J., Effect of light and melatonin and other melatonin receptor agonists on human circadian physiology, Sleep Medicine Clinics 10(4), 435–453, https://doi. org/10.1016/j.jsmc.2015.08.001, 2015. Eržen, J., Košir, M., Dinamične metrike za oceno dnevne osvetljenosti in njihova uporaba pri analizi učilnic v slovenskih osnovnih šolah, Gradbeni Vestnik, 65, 2016. Ewing, P. H., Haymaker, J., Edelstein, E. A., Simulating Circadi- an Light: Multi-Dimensional Illuminance Analysis, 2017, 2363 – 2371. https://doi.org/10.26868/25222708-2017.660, 2017. Figueiro, M. G., Steverson, B., Heerwagen, J., Kampschroer, K., Hunter, C. M., Gonzales, K., Plitnick, B., Rea, M. S., The impa- ct of daytime light exposures on sleep and mood in office workers, Sleep Health, 3(3), 204–215, https://doi.org/10.1016/j. sleh.2017.03.005, 2017. Foster, R. G., Fundamentals of circadian entrainment by light, Lighting Research & Technology, 53(5), 377–393, https://doi. org/10.1177/14771535211014792, 2021. Gkaintatzi-Masouti, M., van Duijnhoven, J., Aarts, M. P. J., Re- view of spectral lighting simulation tools for non-image- for- ming effects of light, Journal of Physics: Conference Series, 2042 012122, https://doi.org/10.1088/1742-6596/2042/1/012122, 2021. IES, Illuminating Engineering Society, Light and Human He- alth: An Overview of the Impact of Optical Radiation on Visual, Circadian, Neuroendocrine, and Neurobehavioral Responses, Light and Human Health: An Overview of the Impact of Opti- cal Radiation on Visual, Circadian, Neuroendocrine, and Neu- robehavioral Responses, 28, 2018. Inanici, M., Brennan, M., Clark, E., Spectral Daylighting Simula- tions: Computing Circadian Light, 2015, 1103–1109, 2015. Inanici, M., Price L. L., Lark Spectral Lighting, spletna stran pro- gramskega orodja - http://faculty.washington.edu/inanici/Lark/ Lark_home_page.html, datum vpogleda: 1.5. 2020, 2015. ISO, ISO/CIE 11664-1:2019, Colorimetry- Part1: CIE Standard Co- lorimetric Observers, International Organization for Standardi- zation, 2019. Jamrozik, A., Clements, N., Hasan, S. S., Zhao, J., Zhang, R., Campanella, C., Loftness, V., Porter, P., Ly, S., Wang, S., Bauer, B., Access to daylight and view in an office improves cognitive performance and satisfaction and reduces eyestrain: A contro- lled crossover study, Building and Environment, 165, 106379, 1–13, https://doi.org/10.1016/j.buildenv.2019.106379, 2019. Knoop, M., Stefani, O., Bueno, B., Matusiak, B., Hobday, R., Wirz- -Justice, A., Martiny, K., Kantermann, T., Aarts, M., Zemmouri, N., Appelt, S., Norton, B., Daylight: What makes the differen- ce?, Lighting Research & Technology, 52, 423–442, https://doi. org/10.1177/1477153519869758, 2019. Konis, K., A novel circadian daylight metric for building design and evaluation, Building and Environment, 113(Supplement C), 22–38, https://doi.org/10.1016/j.buildenv.2016.11.025 LBL, Lawrence Berkley Laboratory, Optics - spletna stran pro- gramskega orodja Optics - https://windows.lbl.gov/tools/opti- cs/software-download, datum vpogleda 15. 11. 2021, 2021. LLC Sollemma ALFA, spletna stran programskega orodja Adaptive Lighting for Alertness - https://www.solemma.com/ Alfa.html, dostopano 15. 3. 2021, 2021. Lok, R., Koningsveld, M. J., Gordijn, M. C. M., Beersma, D. G. M., Hut, R. A., Daytime melatonin and light independently affect human alertness and body temperature. Journal of Pineal Re- search, 67(1), e12583. https://doi.org/10.1111/jpi.12583, 2019. Lucas, R. J., Peirson, S. N., Berson, D. M., Brown, T. M., Cooper, H. M., Czeisler, C. A., Figueiro, M. G., Gamlin, P. D., Lockley, S. W., O’Hagan, J. B., Price, L. L. A., Provencio, I., Skene, D. J., Bra- inard, G. C., Measuring and using light in the melanopsin age. asist. dr. Jaka Potočnik, izr. prof. dr. Mitja Košir OCENA VEČSPEKTRALNIH SIMULACIJSKIH ORODIJ ZA VREDNOTENJE NEVIZUALNEGA SVETLOBNEGA OKOLJA Gradbeni vestnik letnik 71 april 2022 125 Trends in Neurosciences, 37(1), 1–9. https://doi.org/10.1016/j. tins.2013.10.004, 2014. Mardaljevic, J., Andersen, M., Roy, N., Christoffersen, J., A fra- mework for predicting the non-visual effects of daylight – Part II: The simulation model, Lighting research and Techno- logy, 46(4), 388–406, https://doi.org/10.1177/1477153513491873, 2013. Milosavljevic, N., How Does Light Regulate Mood and Behavi- oral State?, Clocks & Sleep, 1(3), 319–331, https://doi.org/10.3390/ clockssleep1030027, 2019. Pierson, C., Aarts, M. P. J., Andersen, M., Validation of spectral simulation tools for the prediction fo indoor daylight exposure, IBPSA Building Simulation Conference, Belgija, September 1–3, 1–8, 2021a. Pierson, C., Gkaintatzi-Masouti, M., Aarts, M. P.J., Andersen, M., Validation of spectral simulation tools for the prediction of in- door electric light exposure, CIE X048:2021, 52–62, 2021b. Potočnik, J., Cadena, J. D. B., Košir, M., Poli, T., Occupant percep- tion of spectral light content variations due to glazing type and internal finish, IOP Conference Series: Earth and Environmen- tal Science, 296 012033, 1–12, https://doi.org/10.1088/1755- 1315/296/1/012033, 2019. Potočnik, J., Košir, M., Influence of commercial glazing and wall colours on the resulting non-visual daylight conditions of an office, Building and Environment, 171, 1-14, https://doi. org/10.1016/j.buildenv.2019.106627, 2020a. Potočnik, J., Košir, M., Dovjak, M., Colour preference in relation to personal determinants and implications for indoor circadi- an luminous environment, Indoor and Built Environment, 31(1), 121-138, https://doi.org/10.1177/1420326X20977609, 2020b. Potočnik, J., Košir, M., Influence of geometrical and optical building parameters on the circadian daylighting of an offi- ce, Journal of Building Engineering, 42, 102402. https://doi. org/10.1016/j.jobe.2021.102402, 2021. RADSITE, spletna stran programskega orodja Radiance - https://www.radiance-online.org/about/detailed-description. html, datum vpogleda 2. 1. 2021, 2021. Rahman, S. A., St. Hilaire, M. A., Lockley, S. W. ,The effects of spectral tuning of evening ambient light on melatonin suppression, alertness and sleep, Physiology & Behavior, 177, 221–229, https://doi.org/10.1016/j.physbeh.2017.05.002, 2017. Rea, M. S., Figueiro, M. G., Bierman, A., Hamner, R., Model- ling the spectral sensitivity of the human circadian system, Lighting Research & Technology, 44(4), 386–396. https://doi. org/10.1177/1477153511430474, 2012. REFLEX, spletna stran proizvajalca REFLEX - http://www.reflex. si/si/, datum vpogleda 5. 1. 2022, 2022. Relux, spletna stran -https://reluxnet.relux.com/en/, datum vpogleda 5. 1. 2022, 2022. asist. dr. Jaka Potočnik, izr. prof. dr. Mitja Košir OCENA VEČSPEKTRALNIH SIMULACIJSKIH ORODIJ ZA VREDNOTENJE NEVIZUALNEGA SVETLOBNEGA OKOLJA Rhino 6, spletna stran programskega orodja - https://www.rhi- no3d.com/6, datum vpogleda 6. 10. 2020, 2020. Safranek, S., Collier, J. M., Wilkerson, A., Davis, R. G., Energy im- pact of human health and wellness lighting recommendati- ons for office and classroom applications, Energy and Buildin- gs, 226, 110365, https://doi.org/10.1016/J.ENBUILD.2020.110365, 2020. Sahin, L., Wood, B. M., Plitnick, B., Figueiro, M. G., Daytime light exposure: Effects on biomarkers, measures of alertness, and performance, Behavioural Brain Research, 274, 176–185, https:// doi.org/10.1016/j.bbr.2014.08.017, 2014. Siraji, M. A., Kalavally, V., Schaefer, A., Haque, S., Effects of Daytime Electric Light Exposure on Human Alertness and Higher Cognitive Functions: A Systematic Review, Frontiers in Psychology, 12, 1–17, https://doi.org/10.3389/ FPSYG.2021.765750, 2022. SIST, SIST EN 410:2011, Steklo v gradbeništvu - Določevanje svetlobnih in sončnih karakteristik stekla, Slovenski Inštitut za standardizacijo, Ljubljana, 2011. Straif, K., Baan, R., Grosse, Y., Secretan, B., El Ghissassi, F., Bouvard, V., Altieri, A., Benbrahim-Tallaa, L., Cogliano, V. Carcinogenicity of shift-work, painting, and fire-fighting, The lancet oncology, 8(12), 1065–1066, https://doi.org/10.1016/s1470-2045(07)70373-x, 2007. Vaz, N. A., Inanici, M., Syncing with the Sky: Daylight-Driven Cir- cadian Lighting Design. LEUKOS, 17(3), 291–309, https://doi.org /10.1080/15502724.2020.1785310, 2020. Velux, Daylight visualizer, spletna stran programa - https:// www.velux.com/what-we-do/digital-tools/daylightvisuali- zer?consent=preferences,statistics,marketing&reforiginal=h- ttps%3A%2F%2Fwww.google.com%2F, datum vpogleda 5. 1. 2022, 2022. Wahl, S., Engelhardt, M., Schaupp, P., Lappe, C., Ivanov, I. V., The inner clock—Blue light sets the human rhythm, Journal of Biophotonics, 12(12), https://doi.org/10.1002/jbio.201900102, 2019. Walker, W. H., Walton, J. C., DeVries, A. C., Nelson, R. J. Circadian rhythm disruption and mental health. Translational Psychiatry, 10(1), 1–13, https://doi.org/10.1038/s41398-020-0694-0, 2020.