-----    5    -----
Dopisi. 
Kragujevac v Srbii 25. dec. — Od preljubih mi Slovencev raznih stanov in raznih krajev nepozabljive mi domovine dobivam pisma, ktera me poprašujejo o naselitvi v Srbijo, Vsem odgovarjati nikakor ne morem , zato vas prosim ljube ,,Novice", povejte jim to-le: Zemlje in posestev je po Srbii povsod in zmirom dosti na prodaj, bodi si po vaseh, bodi si v mestih. Srbske zvanične novine so zmirom polne prodaj in lici-
tacij, pa mnogo zemlje, posestev in hiš se brez licitacije poprod&. — Kdor ima denar, si tukaj lahko lepe zemlje dober kup vsaki čas nakupi, kolikor mu je drago. Kakor slišim, bo srbsko opraviteljstvo kmali prodajalo kuČe in posestva izteranih Turkov po Beligradu, Užici in Sokol-u. Ta turška posestva, ki so večidel podrtije in razvaline, in kterih je v samem Beligradu na tisoč, imajo lepe in velike vrte , v sredi rodovitnih vrtov so dobre vode , in ker jih je sila veliko , bojo brž ko ne, šla po ceni. V Beligradu, za trgovino najpripravnejšem mestu, si košček lepe zemlje kupiti, ne bi bilo napčno. Po Moravi se delajo priprave za parobrodovje in ob Moravi in Lepenici bode šla železnica, zato mislim, da bi ne bilo napčno po rodovitni zemlji imenovanih dveh rekah naseliti se, a še posebno bi bilo dobro, pri mestih Kragujevcu, Smederevi, Jagodinu, Cuprii in Pa-račanu kako dobro gojezdo poiskati si. Dober mlinar, usnjar, in klobučar bi pri teh mestih živel kakor v raji. Usnarja (ledrarja) in klobučarja v Srbii nisem še videl; gotovo jo zadene, kdor prvi v Srbijo pride. Dobra, zdaj sila bogata mlinarja poznam samo dva, jedan je v Beligradu, drugi v Požarevc-u. Da bi še tudi tretji lahko in dobro živel, se ve, posebno ako bi si pri mlinu valjano žago napravil, ktere še v Srbii nikjer videl nisem. Dozdaj po Srbii deske iz debelih hlodov tešejo in razkoljavajo, ali pa jih marljivi Bolgari težavno na rokah za lep denar režejo. Vseh druzih umetnikov in rokodelcev pa je po Srbii obilo. — Najbolje bi jo pa zadeli, ako bi se pridni slovenski zemljedelci (kmetje) v Srbijo preselili. Marljivi Slovenci bi bili precej lenim Srbom lep izgled delo- in trudoljubivosti. Jaz mislim, da za Slovence bolje zemlje ni memo rodovitne Srbije, in ako se mislijo res preseliti, jim na druge zemlje še misliti ne svetujem, kakor na bližnjo, silno rodovito, blago podnebje in lepo slobodo vživa-jočo Srbijo. Da sem kmet na nerodovitnih dolenskih hribih, kjer si ubogi siromak košček črnega kruhka in kapljico kislega vinca krvavo služi, bi vse pustil in bi jo po Savi v Srbijo popihal. Kako strašno trpi kmet na neplodnih dolenskih hribih, s svojo družino in živino, se muči in dela noč in dan, pozimi pa z družino večkrat strada in živini nima kaj v jasli položiti! Koliko Slovenec in njegova živinica trpi, dokler potrebnega gnoja na svoje puste njive in vinograde navleče! Tukaj pa ljudje ne vedo, kaj je gnoj, še manj pa ved6, kaj se pravi delati in trpeti, in Bog jih nikoli s točo ne kaznuje. Pa naj bo dosti hvale! H koncu še samo to povem, da kdor se misli v Srbijo preseliti, naj nikakor ne pozabi tehle semen seboj vzeti: repe, korenja, ajde in prosa in semena raznih detel; kajti Srbin ne pozna niti ajde, niti korenja, repe ali prosd; srbska živina ne ve, kaj je sladka detelja, srbske čbele ne poznajo lepe ajde, ktera bi tukaj pod milim podnebjem, kjer se ji mrzlih jesenskih mrazov bati ni, gotovo dobro rodila. — Srbske pisarnice so činovnikov (uradnikov), mesta advokatov in srbske šole so tako polne učeče se mladeži, da Srbija kmali ne bo vedela kam s tacimi ljudmi, ako se čez Drino, Timok in Kosovo polje ne razširi; zato zdaj nikakor ne kaže, da bi slovenski či-novniki in pravoslovci na Srbijo mislili; kogar pa vendarle mika v Srbijo priti, naj se obrne do gospoda ministra notranjih oprav.   Z Bogom!
Dr. Janez Podliščekov. Iz Gradca 31. dec. I\ — Naznanjam Vam z veseljem , da navdaja tukajšnje Slovence letos cel6 drugo navdušenje za narodno stvar, kakor pretekla leta. „S 1 o-venija", ki je zaspala še pred koncem minulega šolskega leta , oživela je kakor ,}fenis" sopet in vrlo se obnaša prek in prek. Že je praznovala lepo „besedo" vrlim našim slovenskim poslancem na čast, — in aopef
namerava obhajati v spomin Prešernov 10. dne t. m. spodobno svečanost. Ze se razpošiljajo vsem rodoljubom vabilni listi; v svesti smo si, da bo sijajna in obilno obiskovana.    Živili iskreni slovenski dijaki!
Iz Sevnice na Staj. 29. dec. (VabiloJ — Sev-niŠka čitalnica, prva v dolenskem Zasavju, bode 7. januarja t. 1. praznovala svoj začetek. Prijazno vse slovenske čitalnice in tudi druge rodoljube vabimo, da , pridejo obhajat rojstveni dan tega našega mladega otro-čiča. — Načrt svečanosti je: Sprejem gostov na kolodvoru; ob 10. uri dopoldne slovesna sv. maša s petjem; zvečer ob 7. uri beseda , ktero ravnatelj začne z ogo-vorora , temu sledi gostesprejemna pesem; po tem narodne pesmi, kterim govori sledijo in zadnjič ples med raznimi veselicami. — Ker bo odbor sestram čitalnicam v Ljubljani, v Mariboru, v Celji, na Ptuji in rodoljubom v Zagrebu vstopnice poslal, po kterih dobo na polovico znižano ceno za vožnjo po železnici 6., 7. in 8. januarja, se nadjamo toliko več predragih gostov; naj bi slovesnost njeno počastili tudi „Sokoli." Naj velja bratovska ljubav!                        Odbor čitalniciu.
Iz Teharij na Staj. 31. dec. z= 28. dne t. m. je srenja naša imela sejo, v kteri je iskreni domoljub gospodar Miha Vizjak, nasvet predložil, naj bi naša srenja slovenski Matici kakor nesmrten ud se pridružila. Enoglasno je bil ta predlog potrjen, in sklenilo se je, da 4 leta se bo po obrokih vsako leto 25 gold. a. v. plačevalo. Slava možu, ki je blagi predlog srenji naredil, pa slava tudi domoljubni srenji, ktera je predlog enoglasno sprejela! Naj bi bila izgled mnogim drugim !
Iz Trnovega na Notranjskem 1. jan. xy. — Ne morem vam danes, drage „Novice", nič veselega naznaniti. Ko so bili namreč v nedeljo pred Božičem ljudje pri Božji službi zbrani, se prikaže v Harijah silni plamen, ki je v kratkem času 20 gospodarjev na beraško palico pripravil. Harije, uro hoda od farne cerkve trnovske oddaljene, so sicer svojega duhovnega imele, zdaj ga pa že dve leti pogrešajo in morajo v Trnovo k Božjim službam hoditi. Tudi kvaterno nedeljo so bili tukaj pri veliki maši, ko je nemili ogenj po njihovih poslopjih gospodaril. Hiteli so domu — pa prepozno. Ker niso nič, kakor to, kar so na sebi imeli, oteti mogli in ker se je ta nesreča v sredi zime pripetila, si dragi bravec lahko misliš, da je stan teh pogo-relcev zares milovanja vreden. Na besedo naših duhovnih pastirjev se je res že nekoliko denarja nabralo v domači fari, pa kaj je to v taki revščini? Slovenci! znano je vaše dobro srce; spomnite se toraj revnih Harijcev, ker gotovo ni večih revežev na svetu, ko so ti sedaj. Nimajo strehe nad seboj, nimajo živeža za se in za živino, nimajo obleke za se in za svoje borne otročiče. Pošljite, kolikor utrpite, ali preč. gosp. trnovskemu dekanu ali pa vredništvu naših ,;Novic", ktere vsegdar rade pogorelcem pomagajo. Vam pa, kmetje slovenski, naj bojo Harijci v žalosten izgled, da se vi bolj pridno v zavarovalnice zapisujete, ker izmed dvajsetih, ki so pogoreli, bil je le eden zavarovan. Žalostno !                                                         ,
Iz notranjske Bistrice 28. dec. (Vabilo.) Vsem častitim udom naše čitavnice bodi naznanjeno, da bo v nedeljo 7. januarja v čitavničini dvorani beseda in po besedi volitev novega odbora.
Čitavničini odbor.
Iz Notranjskega 30. dec. — Hvala Bogu, dobro smo volili, in veseli smemo biti, da smo si deželnega poslanca gospoda dr. E. K os ta zbrali ! Kdo bi ne bil vesel, ko čuje in bere jedrene govore njegove v deželnem zboru , v kterem se krepko poteguje za našo pravično reč! Bog nam ohrani blagosrčnega poslanca, Ljubljančanom pa   vrlega   župana!    Jelite,   predragi  rojaki
druzih okrajin, ki ste se pri volitvaih v svoji nadi zel6 goljufali, da vam je bridko pri srcu,, ako slišite, da poslanci vaši se ne vedejo po vaših mis;lih in vaših željah, ampak da le svojo trdijo. Ali mar z;astopajo taki možje vas, ki ste jim vse zaupali? — Dirugo pot bote tedaj že vedeli drugače voliti, ako Bog dal! — Pravo in pošteno je , da na Moravskem volivci svojim poslancem,, ki v njih smislu ne ravnajo, nezaupnice pošiljajo; mi na njih mestu bi enako storili; saj poslanec je zato* poslan, da zastopuje splošne želje im potrebne ljudstva, ne pa svoje osebne nagibe. — Vremie imamo lepo ; nekoliko bistre burjice pa lepo jasno je bilo vsaki dan skoz ves advent. Blago še vsaki dam na pašo hodi; res« da malo več pribere, vendar je dobra pomoč letos v tako hudi stiski za klajo.   Z Bogom !
Brkinski. S Pivke 1. jan. — Nova presnaredba politi-činih uradnij bo na Notranjskemi bolj primerno skupaj spravila posamezne strani, kakor se je bilo pa to> zgodilo 1852. leta. Idrijska in ložka stran se najbolj nagibate na Logatec, ki je teedaj boljše središče memo Planine, ker je ondi tudi železmična postaja; ondi so tudi nektere soseske predjane odi vrhniškega okraja na logaškega, da ne bo nobena ftarna soseska raztrgana; to se je namreč zgodilo piri Rovtah inŽi-bršab. Enako bistriška, senožeška in vipavska stran najbolj namerjajo na P*ostojno, kjer se zopet velike ceste vjemajo z železnicco; za vse te strani ni lahko boljšega središča, dasiravmo bi zlasti Vipavci najraji doma imeli političino uradnijo. *) Pri posameznih soseskah bi bila pa tudi tukaj še ktera prenaredba na pravem mestu. Studeno in Strmiica namreč zdaj še spadate pod Planino, Bukovje pa^ pod Senožeče, in tedaj je studenska farna sosesk:a pod dva okraja razcepljena; ako bi se vse te tri srenje skupaj djale pod Postojno, bi tista fara osttala soedinjena, in pri takem bi bila vsa Pivka zopelt pod eno uradnijo djana, kakor je tudi nekdanje čase bilo. Kadar pride vrsta na prenaredbo sod njih okrajev, bo še tudi ktero voščilo na dan sepokazallo; Razdrčani na pr. že zdaj poti delajo, da bi uradlnijo spravili v svoj kraj, ki bi sicer tudi res bolj v srecfli okraja bil, kakor Senožeče, vendar za Vremsko (dolino bi zopet ne bilo primere. — Naj gre beseda na drugo reč. Za pivško stran velik zleg so nerazdeljeni , med celimi soseskami vzajemni pašniki. Priča zasstran tega zlega je bil uni dan omenjeni boj med Selčjani in Slavinci, ki v zadnje vendar ni imel toliko nesrečnih nasledkov,, kakor se je izprva kazalo; ozdravilii so se namreč tudi tisti, ki so bili nekaj pobiti. Pa taciih praved je še dosti med posameznimi soseskami; tako) med Slavinci in Kočani, med Orehovci in Studenčanii, med Hruševci ia Slavinci, med Stranjci in Smihevci,, med Razdrčani m Ubelščani, in še med drugimi. Pnavde se vlečejo leta in leta, stroški se nabirajo na kupe, razpor in sovraštvo se množi, in pašniki dajejo čedaljje manj vžitka, in gredo bolj pod zlo. Tudi v tacih p>ravdah bi mogli že vendar bolj nagli izvodi in sklepi ina svetlo se kazati L političnim in sodnjim uradnijam see ukaz za ukazom daje, naj hitijo z deli svojimi, ini zraven manj moči rabijo; kaj bi taka ne bila na mestii pri pravdnih zagovornikih? Kaj pravde dolge ne izjeedajo ljudstva hudo? ne včasih še huje kakor davki velilki? — Take-le reči se mi zdi vredno po časnikih bolj ma drobno pretreso-vati, in sicer zložno in zmerno — ssine ira et studio — ne tako kakor brezkončni dopisi iz Senožeč delajo* „Novicam"   nadlego   in   njihovim   tbravcem;   Senože-
*) Kaj pa:   ali   bi   ne bilo   Razdrto minogira  tem   okrajem »e primernise središče?                                                        Vred.
-----   6   -----
-      •   na;   ge  že   enkrat domd pomirijo med seboj,   in
' kai delaj0-   —   Se eno.    Tudi na  Pivki je   bil v
em kraji božični kres za uboge šolske učence; v Po-
^toini  ie   »a 8Vet*  ve^er dvajset dečkov in dvajset de-
f rl /jAilo gorko obleko in obutev v dar.
|z Ljubljane. Njih eksc. c. k. deželni poglavar fi on Bach je, po dovršenem potovanji po nekterih , a -n Dolenskega in Notranjskega, včeraj ogledaval kajšnjo bolnišnico, delavnišnico , otročjo bolnišnico in kovaško in živinozdravniško šolo v Ljubljani. Ker Fe prišel nenadoma, ni bil ravnatelj te šole dr. Blei-ireis pričujoč; učenik gosp. Skale mu je tedaj izkazal vse. Dal si je od bolnišnice začemši, kjer si je dal bolezni vseh tukaj ozdravljanih konj razložiti, vse prostore šolske in bolnišnice, kakor tudi kovačnice, pa vse šolske naprave in priprave prav na drobno razložiti, in naposled je bil priča neke operacije pri konju na operacijsko mizo položenem. Gospod deželni poglavar je s živo besedo blagovolil razo-deti svojo zadovoljnost nad lepo vredeno šolo in se čudil, da ima Ljubljana tako učilnico,   do   ktere   še   ni  prišlo nobeno drugo provincij-
skih mest.
— V poslednjem občnem zboru kranjske kmetijske družbe 23. nov. za to izvoljeni odbor, da osnuje pravila, po kterih bi se pri kmetijski družbi ustanovil poseben oddelek za gozdnarske zadeve, je 28. in 29. decembra 1. 1. imel svoja posvetovanja v pi-sarnici družbeni. Prišli so vsi gospodje iz Gorenskega, Dolenskega in Notranjskega, ki so izmed sebe izvolili gosp. grofa Barbo-ta za prvomestnika, g. Dimec-a za zapisnikarja in poročevalca, gospodje Fr. Vi čel, Henrik Likar, in Fr. Schollmajer pa so bili z unima gospodoma vred ustanovljavci pravil. Gospoda Fid. Terpinec in dr. Jan. Bleiweis sta zastopala kmetijsko družbo. Prav temeljito so izvedeni gospodje gozdnarji obravnavali važno stvar in odločili v posam-nih §§. premembo pravil (statutov) kmetijske družbe ; na-avetovali so, naj bode 23. dne t. m. občni zbor kmetijske družbe, ki naj konečno sklene prenaredbo pravil. Glavni odbor bo po tem nasvetu sklical še ta mesec občni zbor; želeti je, da pridejo vsi družbeniki, kterim je mar za zboljšanje domačega gozdnarstva!
—  V poslednjem mestnem zboru je nasvetoval gosp. župan, naj odbor dovoli, ker od 33 rekrutov, ki jih ima mesto letos dati, jih še manjka 15, da se takim, ki prostovoljno hočejo vojaki biti, iz mestne kaše kaj več na roko dd. Zbor je enoglasno dovolil v ta namen 400 do 500 gol d. — Za ogled novih ali predelanih hiš, ki ga zahtevajo hišni gospodarji ljubljanski, je bilo po izgledu druzih mest odločeno, da se o g l ednina (taksa) po 2 ali 4 gold. plačuje. — Dohodki mesta so za to leto cenjeni na 99.167 gold. 48 kr., stroški pa na 126.307 gold. 72 kr., tedaj se kaže primanjkava za 27.140 gold. 24 kr. Kako naj bi se dobilo , kar bo zmanjkalo mestni kaši letos , se bo pozneje nasvetovalo. — Grad pod Turnom (Tivoli) naj se dd v najem; pri tleh more biti kavarnica in go-stivnica; po tisti poti drevoreda, ki pelje na grad, naj se napravi plinova svečava. — S konjačem ljubljanskim je bila pogodba sklenjena, po kteri dobiva za svoja opravila 200 gold. na leto in dan; za odpelje-vanje vjetih psov pa si mora na svoje stroške napraviti posebna kola.
—    V občnem zboru čitavničinega društva je predsednik zahvalo izrekel vsem gospodom in gospodi-činam, ki so preteklo leto pomagali pri „besedah", — gosp. Ivanu Vilharju, da je po odhodu gosp. Kadivnika v Kranj radovoljno prevzel opravilstvo blagajnika, — in vsem tistim družbenikom, kteri radodarni pomagajo,
kadar društvo potrebuje izvanrednih denarnih dohodkov, v ktero vrsto spadajo tudi tisti rodoljubi, kteri svoje časnike posojujejo čitavnici. Gosp. tajnik Praprotnik je poročal o družbenih zadevah 1. L in povedal, da v čitavnici je bilo 61 različnih časnikov za berilo pripravljenih, — da je osnovala v svoji dvorani 13 veselic, med kterimi je bilo 5 glediščinih iger; v javnem gledišu je na pomoč ubogim Notrajncem napravila veliko besedo na veliki pondeljek, — in da je podpornica vsem domačim narodnim društvom. Gosp. Ivan Vilhar je prav na drobno naznanil dohodke in stroške čitavničine; dohodki so znesli 2847 gold. 1 kr., stroški pa 2810 gold. 21 kr., tedaj je konec leta ostalo 36 gl. 80 kr. gotovine — brez premoženja, kije v čitavničinem inventaru. Za dolžna pisma ni bilo zopet letos nič plačati treba, ker so domoljubi darovali za srečkanje namenjenih 10. — Izvoljen je bil po večini glasov ves poprejšnji odbor, za blagajnika gosp. Ivan Vilhar, namesti gosp. Kadivnika pa gospod dr. Lovro Toman.
—  Pri občnem zboru „Juž. Sokola" 29.dec. bilo je nazočih blizo 80 udov. Po načelnikovem govoru sledilo je sporočilo tajnikovo, iz kterega povzamemo, da društvo veselo napreduje, in da ima sedaj ravno 200 plačavnih udov, izmed kterih so 4 plemenitniki, 20 je posestnikov, 12 dohtarjev, 30 kupcev, 43 uradnikov, 10 rokodelskih mojstrov, 43 kupčijskih pomočnikov, 38 rokodelskih pomočnikov. Tudi blagajnica se je zboljšaia. Prejšnji odbor se je po aklamacii zopet volil, samo da namesti blagajnika A. Jentlna, ki je prostovoljno izstopil, prevzame blagajništvo voljeni g. Grazeli. Sklenilo se je dalje, da se pravila spremene toliko, da 1. §. se dostavijo besede: ,,Društvo ima šolo"; 11. §. pa, da se odbor pomnoži za 2 osebe. — Poslednji večer preteklega leta po programu, tudi v našem listu naznanjenem in le nekoliko premenjenem, v dvorani Čitavničini napravljena veselica si je zopet pritrdila dobro ime, ki ga imajo silvestrice „Južnega Sokola"; obilo zbrana množica je   prav vesela   iz starega leta stopila v novo.
—   Večernica društva katoliških rokodelskih pomočnikov na sv. Štefana dan se je zopet zvršila v veliko zadovoljnost vseh pričujočih. Nevtrudljivi ravnatelj družbeni gospod prof. dr. Vončina si more v svesti biti, da mične te veselice so si v Ljubljani že pridobile neko „gradjansko pravo."
—   Kakor smo že povedali, se je ustanovila družba v pomoč bolnih in onemoglih v Ljubljani, ktera proti temu, da ji družnik vsak teden odrajta 10 nov. kr., vsacega vsak teden podpira, ako zboli ali po bolezni onemore, z 2 goldinarjema, pa mu bode dala še več, kadar družba pride do bolje moči. Družba ima v 6 oddelkih mesta v vsakem svojega denarničarja in po dva odbornika, pri kterih naj se oglasi, kdor želi stopiti v to družbo. Časi so težavni, bolezen je huda nadloga, zlasti, ako si oče ali delavec ne more kruha služiti. Na to naj se misli! Vsak dan en krajcar si vendar marsikdo lahko pritrga, ki mu potem v bolezni donaša 25 kr. na dan!
—  Iz zlate Prage nam je z veselo novico, da je gosp. An t. Heidrich izvrstno in z vesoljno pohvalo dostal teoretično skušnjo, ktera mu je zagotovila stalno mesto v ondašnji konservatorii, došlo tega umetnika drugo delo pod naslovom: „noč na ble j skem j ezeru", besede And. Praprotnika, za moški zbor, čveterospev in bariton — šolo." S to najnovejšo skladbo je g. Heidrih pokazal, da pravi umetniški duh biva v njem. Tako vodi o tem delu znani mojster gosp. Mašek, ki je pre-igravši njegovo „noč" rekel, da si je skladatelj ž njo med slovenskim narodom za vselej ustanovil slavno ime, kajti doslej nimamo še mnogo pesem,   ki  bi  bile bolj
------7------
ko ta zložene v narodnem duhu.   Obe deli ste na prodaj pri Lercherju; »Vodniku" velja 10 kr., „Noč" pa 20 kr.
—   Deželni zbor se zopet začne v četrtek.
—  Matičini odbor ima sejo 11. dne t. m. ob 5. uri popoldne v sobi čitavnice tukaj sne. Vabilo z naznanilom razprav se je že razposlalo.
—  6. dne t. m. ob 10. uri dopoldne ima v dvorani mestni društvo za kupčijske bolnike svoj letni zbor.
¦— Stari udje sv. Mohora družba in kdor se hoče iz ljubljanske dekanije z nova vpisati va-njo, naj se pri g. Ant. Lesarji meseca januarja oglase.
—   Z veliko pohvalo v gledišču sprejeta kranjsko-zgodovinska žaloigra »Der Untergang Metullums" od H. Penna je prišla na svetlo, posvečena našemu pre-častitemu županu gosp. dr. Costa-tu.   Cena ji je 80 kr.
—  Ravnateljstvo c. k. gimnazije je odgovorilo v poslednjem listu »Novic" na naš sestvavek »žalostna prikazen na naši gimnazii." Hvaležni smo mu za ta odgovor zato, da smo izvedeli, da naše »žalovanje" vendar ni bilo brez dobre ,,podstave", ker nam si. ravnateljstvo pripoveduje, daje letos res bilo 9 dijakov slovenščine oproščenih, po takem tedaj res »cela kopica", kakor slovenski narod imenuje »kopo", »kopico", ne pa kakor »kopico" prestavlja tisti referent, ki jo je v »Laib. Ztg." imenoval »ein ganzer Haufen." Ravno iz te »kopice" za leto 1865 pa se vidi, da oprostovanje učencev čvrsto napreduje, kjer v poprejšnjih letih se je izmed 718 učencev jih oprostilo le 15, — da po takem tudi je bilo naše »žalovanje" upravičeno. Čeravno dosihmal nismo tako srečni bili, da bi bili — kar vendar ne sme nobena skrivnost biti! — izvedili imena vseh letošnjih oproščencev, smo vendar izvedili nek ter a, ki jih nikakor ne moremo spraviti pod krilo navedenega ministerskega ukaza. Tudi nismo bili tako srečni, da bi bili navedeni ministerski ukaz v roke dobili, ki ga je si. ravnateljstvo »od besede do besede" citiralo, ki pa se že ne ujema z besedami, ki jih je isti dan »Laib. Ztg/, prinesla, kajti naj nam ne zameri si. ravnateljstvo, da nam je le ministerski ukaz veljaven, ne pa kako drugo tolmačenje. Iz vsega tega naj si. ravnateljstvo drage volje povzame, da naše »žalovanje" še — ni potolaženo.
-----    8    -----