C. kr. zavod z& višjo vzgojo duhovnikov na Dnnaji. (Dalje.) IV. Kaezoškof dr. JakobMaksimilijaa Stepischaegg. (Konec tega odstavka.) Prevzvišeai kaezoaadškof Eder molijo izpred oltarja kapelice v sredi mestaega pokopališča zadaje predpisaae molitve, poškropijo z blagoalovljeao vodo grob ia krsto, ki se je zdaj rahlo spuatila v Slomšekov žrf, jo pokadijo ter vržejo aa-ajo trikrat prsti v zaameaje aaše miuljivoati. Iz 300 do 400 grl zadoai pretrealjivi apev: ,,Requiem aeteraam doaa ei Domiae !" t. j. ,,Bog jim večai pokoj daj!" ia iz tisoč ia tisoe pra izvil se je globoki vzdih: ,,Ia večaa luč jim aveti aaj!" Bogoslovci zapojejo tik groba še dve latinaki žalostiaki, eao lepšo od druge. Le težko se ločimo s tužaim srcem' od groba, ki zdaj krije v brataki ljabezai združeaa oba dosedaaja kaezoškofa Mariborska. wVerujem, da moj Vzveličar živi", te besede, katere je sam 8v. Duh pobožaemu Jobu aa jezik položil, doaele so iz ust pevcev v tem britkem treaotku, kakor glas izuadzračaih višia, ki aas tolaži, da ,,v boljši deželi se vidimo spet". Skrb za osirotelo škofijo izročili so Njih eksceleacija premil. kaezoaadškof — dotlej, dokler ae imeaujejo novega kaezoškofa Lavaatskega — kaaoaiku-atarosti, miloatlj. gospodu prelatu Fraacu Koaarju, oakrbovaaje kaezoškofijakih posestev pa se je aaložilo aajmlajšemu kaaoaiku, mil. gospodu dr. Ivaau Križaaiču. Novi upravitelj Lavaatake škofije opravljali so zadušaice za pokoj. prevzvišeaim kaezoškofom tri dai zaporedoma tako-le: Na dea pogreba služili so zgodaj zjutraj mrtvaško av. mešo v dijaakeai semeaišči, prvi dea po pogrebu peli so v atolai cerkvi z obiluo duhovščiao vred bilje, mrtvaško sv. mešo ia Libera, ravao tako služili so 3. dea mrtvaško peto sv. aaešo v samostaaski cerkvi prebl. D. M. pri čč. šolskih seatrab, ki so a svojimi pridnimi učeakami poprej za ozdravljeuje, potem za srečao zadajo uro. poalednjič pa za večai mir ia pokoj prevzvišeaega ustaaovitelja ajihove aaaelbiae v Mariboru aeizrečeuo veliko molile ia še drugih apokoruia del darovale. Pa tudi po vsej akofiji opravljale ao se zadušaice za pok. premil. kaezoškofom. Po aaročilu pree. ka. šk. stolaega ka- pitola zvoailo se je 3 dai zjutraj po eao uro pri vsaki cerkvi — drugi (aredaji) dea, pa 80 se v vsaki fari ia v vsaki samostaaski cerkvi za dušai mir ia pokoj aepozabljivega vladike opravljale mrtvaške bilje ia peta mrtvaška sv. meaa z ,.Libera". Pri raaogih cerkvab pa se je še dosti več storilo iz posebae hvaležuosti do pokoj.v predobrotljivega kaezoškofa. Čaaaiki donašali so v razaib jezikih obširaih poročil o amrti Njih ekaceleacije kaezoškofa Lavaatakega. Vsi brez izjeme hvalili ao pokoj. vladike lepe lastaoati, če tudi sejeaeke barve listom aa licu bralo, da tega ae delajo iz dolžaega spoštovauja do sv. katoliške cerkve ia ajenia doatojanstveaikov, ampak le bolj iz samopridaega ozira ua prihodnjega aastopaika Stepiaaikovega. Naj jim bo! V arce aas je pa veselilo, čitati v katoliškem časaiku, ki izaaja v Liacu aa aemških tleh, o pokojaem škofu tole aieer kratko, a po vsem reaaičao sodbo: ,,Avstrijske akofe zadela je ob smrti Lavaatskega kaezoškofa dra. Jakoba Maksimilijaaa Stepiacbnegg-a velika zguba, kajti pokojai vladika bili ao jako učea, pobožea ia dober škof, katerega je vse viaoko čialalo". *) — Da je ta sodba pravičaa, pritrdil aam bo aleherai, ki je pokojaega kaezoakofa le koliekaaj pozaal. Zato ae bomo aaštevali razaih pobožaih vaj, katere so pokojai škof deu za daevom akrbao opravljali v svoje lastao posvečeaje, ampak omeajam le aateačaosti, s katero so ae vsako leto vdeleževaliduhovakih vaj (,,ekaercicij'') aa čelu evoje čast. duhovščiae. Pri teb vajah bili so vselej prvi v cerkvi, prvi pri molitvah, prvi pri premišljevaajih, a pri obedu aiso dobili aobeaega boljšega grižljeja od aajmlajšega g. kapelaaa, ki so se duhovnih vaj vdeleževali. Ia kako ao ti bili veseli, če ao pevci po večerai molitvi še kakšao Marijiao zapeli, kajti vedao kazali so ae zvečaeli kaezoškof zvestega siaa Marijiaega. Da so bili učea mož, o tem izrekli so aedavao svojo sodbo aajbolj apoaobai sodniki, aamreč predstojaiki c. kr. vseučilišča Duaajskega. Ti so jim letošajo spomlad zameajali ajihovo že 50 let ataro doktorako sprioevalo z aovo diplomo, ki aaj vaemu avetu apričuje škofovo viaoko učeuost, zavoljo katere so jih dan- *) rDer Verblichene war ein sehr gelebrter, frommer und milder Biscbof, der grosse Verehrung genoss", — glasi se sodba v nemškem jeziku v BKath. Verord. Bl." d. 15. Juli 1889 Nr. 14. Pis. daaešaji prvi u6itelji bogoslovja v aašem cesarstvu z uajve6jim spoštovaajem sloveaao sprejeli v 8vojo alavao družbo. Kako dobri da so bili pokojai kaezoškof, pričajo aam ae le vse dobrod^jae aaprave, ki so v teku zadajih 26 let aaatale v naši škofiji, pričajo ae le vse aove ali poaovljeae cerkve, ae le razai poaesreceaci, katerim ao zvečaeli kaezoškof sami od sebe zdatae podpore pošiljali, to aam aajbolj jasuo dokazuje rajaega kaezoškofa poaledaja volja ali teatameat. Le škoda, da aam proatora primanjkuje, vsaj glavae točke ajihove obširae oporoke od 1. 1886 tu priobčiti. Dovolj bode vsakemu zvedeti, da so svojim bližajim sorodaikom sporočili le toliko svojega premožeaja, kolikor so ga utegaili po svojib imovitih starišib ia po svojem pokojaem bratu g. Juriju, bivaem župaiku Šeatpeterakem, podedovati ia po akrbnem goapodaratvu pomaožiti. Kar so si pa od pičlih dobodkov škofije Lavaatske v teku 26 let prihraaili, vae to sporočili so z obrestmi vred škofiji ia ajeaim dobrodejaim napravam. Glavaim dedičem avojega lepega imetja (Nič ga ni toliko, kakor bi kdo mialil. Ured.) imenovali so dijaško aemeaišče v Mariboru, ali kakor je učea gospod prav dobro opomail: aaše kmečke faate, ki hočejo meaaiki poatati. Sku.šnja nas aamrc6 uoi, da ogromaa večiaa duhovnikov izhaja izmed oaih faatov, ki ao doma črede pasli, dokler jih ai Kristus poklical, da bi jih kedaj postavil za pastirje svojih jagujet in svojih ovac Pozabili niso rajni kaezoškof ae Mariborskib cerkev, ae cerkev svoje rojatae fare. mialili so aa vaakega svojib zvestib. alužebaikov, prar posebao pa aa škofijo ia aa svojega bodo6ega aaalednika aa škoflji atolici Lavaatski. A čeravao bode dijaško semeaišče moralo drugim sodedičem ali volilojemaikom nad 65.000 gld. izplačevati, utegae veadar še marsikateri dijak se aa stroške varčaega ia ščedljivega kaezoškofa Jakoba Makaimilijaaa izšolati. Sploh moramo reči: prvi kaezoškof Mariborski, nepozabljivi Aatoa Martia Slomšek zložili so pred 30 leti z aeizrekljivim trudom prekrasea viaograd škofije Lavaatske iz dveb aajlepših polovic zemlje slovenake v eao celoto, a ajih naatopaik, Mariborski drugi kaezoškof Stepišnik poakrbeli so, kar je bilo le v ajih močeh, da bi temu dragoceaemu viaogradu Gospodovemu aikdar ae primaajkovalo pridaih delavcev. Zato se bode v zgodoviai škofije Lavaatske polega aemialjivega imeaa Slomšekovega veduo svetilo ime knezoškofa dra. Jak. Makaimilijaaa Stepišaika; prav poaebao še krušaega očeta dijaakemu semeuišču : ,,Viktoriao Maksimilijaaišču". *) (Dalje prih.) *) Ne vem, pa vedno mi sili niisel v glavo, da bi sedaj bilo umestno, naj se to dolgo ime skrajša v Maksimilijanišče. Le-to bode še itak dovolje dolgo. Stavec.