PRVI SLOVENSKI LIST JV AMERIKI Geslo: Za ttiro in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagi! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE VJOtlETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIi ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. __XOfficial Organ of four Slovenian Organizations) CHICAGO, ILL., PETEK, 21. MAJA — FRIDAY, MAY 21, 1943 LETNIK (VOL.) LIL "BORILI SE BOMO RANA OB RANI", PBAVI CHURCHILL VESTI 0 DOMOVINI Italijani streljajo slovenske umetnike in pesnike. — Geril-ske skupine na Balkanu so izdelale načrt za pomoč zaveznikom. — Madžarom na Hrvatskem postaja vroče, — Pavelič išče pomoči pri Italijanih. Iz šestih osrednjih držav prihajajo obupna poročila glede obsežnih poplar. — V Indiano je poslano vojaštvo na rešilna dela. — V Illinoisu tri glavne rekeIllinois, Mississippi in Sangamon ogrožajo obsežne kraje. Angleški prvi minister Winston Churchill napovedal pred kongresom Zdr. držav, da Japonci todo in morajo biti poraženi. — Sestanek med njim, Rooseveltom, Stalinom in Chiang Kai-shekom napovedan. na, da bodo mogli četniki brez posebnih tež koč pretrgati to progo, na kateri so že v preteklosti prekinili promet za več mesecev. KRI2EM SVETA POSLEDICE ZRAČNEGA NAPADA Voda, ki se je razlila iz treh jezov, je zalila premogoko-pe.> London, Anglija. — Angleški in ameriški letalci so tudi sinoči nadaljevali s zračno o-fenzivo proti Nemčiji. Bombardirali so več industrijskih krajev v severni Franciji in v južno-vzhodni Nemčiji. Škoda, ki jo je povzročila obsežna poplava v Porurjti, ko so Angleži razbili tri velike jezove na Reni, je pa mnogo večja, kakor se je prvotno računalom Pri MuHtenncr jr voda poplavila oz. zalila tudi pre-mcgokope in obsežna dvorišča velikih jeklarn in sicer v takem obsegu, da so zalite proge in pota okrog tovarne. Ves promet je ustavljen. Izvažanje premoga v Italijo je iz tega kraja čisto ustavljeno. -o- REPUBLIKANCI PROTI ZNIŽANJU PRODAJNEGA DAVKA Springifeld, 111. — Kakor znano je v državni blagajni države Illinois 67 milijonov dolarjev prebitka. Zato je iz javnosti prišla pobuda, da ker je v državni blagajni dovolj denarja, naj bi se znižal državni prodajni davek (Sales Tax) iz dveh odstotkov na en odstotek. To iz razloga, da davki naj se znižajo kjer se lahko, ker na drugih straneh so zdaj ljudje itak preveč obdavčeni. Republianci, ki so zdaj v Springfieldu v sedlu pa so proti temu. se bo uporabilo čim preje moč ena!o-vdaril: Zagotavfjam; da'sVfes^ enako tiče borba z Japonsko in tu sem, da vam povem, da dokler je še dih v naših telesih, j bomo nadaljevali z borbo. O- j menil je tudi, da njegovi poveljniki, ki se nahajajo z njim v Washingtonu in ki so potovali in študirali načrte za borbo v Indiji in Aziji, niso bili tam zato, da bi gledali in skrbeli za dobro zdravje Mika-1 do j a. Kongresna zbornica je bila polno natrpana in množice so hrupno pozdravljale visokega gosta, ko se je prikazal v zbornici pred kongresom. Zbornici ga je predstavil Speaker Rayburn. Churchill je govoril od začetka polagoma, pozneje bolj glasno. Omenil je velike zgube v Tihem morju, a povdaril, da je treba in da se mo-! ra vse te dobiti nazaj. Napovedal je tudi, da se bo čim-preje skušalo doseči sestanek med Stalinom, Chiang* Kai-shekom, njim in predsednikom Rooseveltom. Glede borbe proti Japoncem je še dostavil, da ...............................................~ —.......- If. ...........................^..........|-iai I, I IMIIIMIM— Slika kaže. kako, vojaki nalagajo bombe na "trailer", kakoršnega hitro pripno k oklppnim avtomobilom in hite * bombami h letalom, kjer jih potrebujejo. DARILA YA HITLERJEVE "AKSARJE" RUMLOV DAVČNI PREDLOG ZOPET PORAŽEN Washington, D. C. — davčna predloga, ki jo je pred nekaj dnevi odobrila senatska zbornica, je bila predvčerajšnjem zavržena v kongresni zbornici. Zavržena je bila radi točke, ki določa, da se odpusti ostanek neplačanih davkov za leto 1942, ki znašajo še 75 7r. Glasovalo je 202 proti predlogi in 194 za predlogo. Da je bila predloga zavržena je uplivalo predsednikovo pismo, v katerem je predsednik omenjal, da v teh časih ni mogoče misliti na odpustitev tolikšnega dela davkov, kakor to določa Rumlov predlog. Tako je vprašanje bodočih davkov tam, kjer je bilo. Danes in jutri bodo poevetovania med rafenimi skupinami kongresa in senata, če se bo dalo najti kako kcfrrpromisno pot glede tega. -o- OPOZORILA GLEDE RACI-I JONIRANJA Kav*:' Kupon št. 23 v knji- i? veljaven za funt Kav« do 30. maja. S'adkor: Kupon št. 12 v knjižici št. ena je veljaven za pet funtov sladkorja do 31. maja. Rudeči kuponi: (Za mesne izdelke, ribe v konzervah, večino jedilnega olja in razne sire;) Rudeči kuponi E. F. G. ostanejo v veljavi skozi celi maj. Rudeči kupon H stopi v veljavo 16. maja. Modri kuponi: (Za hrano v konzervah, za zmrznjeno in razne dehidrirano hrano). Modri kuponi G, H. J, dstanejo v veljavi skozi celi mesec maj. NAJNOVEJŠE UGOTOVITVE O IZGUBAH OSIŠČA V AFRIKI London, Anglija. — Najnovejši kolikor mogoče tečen pregled ugotavlja, da so Nemci in Italijani tekom vse vojne zgubili v Afriki 820,000 mož, na ubitih, ranjenih in u-jetih. Samo Nemcev je bilo ubitih *iad 200 tisoč. Zavezniške zgube pa računajo nekako okrog 230,000 tisoč mož. 10,000 LJUDI SE UMIKA PRED fclARASČUJOČO VODO St. Lcuis, Mo. — Po poročilih posebnih opazovalcev, ki poročajo o poplavah v šestih državah, to je. v Illinoisu, In-diani, Missouri, Kansasu, O-klaomi in v Arkansasu je nevarnost, ako deževje kmalu ne jenja, da bomo doživeli največje poplave izza mnogih let. V Indiani že več, kakor deset let niso imeli takih poplav v okolicah reke Wabash. Več ljudi je že utonilo, mnogo živ;ne po farmah in mnogo posestev je uničenih. Vode so odnesle številna manjše mostov :'n večji so v nevarnosti in ceste so pod vodo. Zadnja poročila omenjajo, da več, kakor 10,000 ljudi se je moralo umakniti iz svojih ctombvanj pred naraščajočo vodo po nižavah. Država Indiana je poslala več oddelkov vojaštva v poplavljene kraje, kjer pomagajo graditi umetne bregove ob rekah, da tako obvarjejo -kraje pred poplavo. V Illinoisu se poplave razširjajo ob nižavah reke Illinois, Mississippi in Sangamon. Farmarji ne morejo orati in kar so nekateri že posadili in posejali bo voda odnesla in uničila." Iz Toledo, Ohio; poročajo o naraščanju reke Maumee, ki je v nekaterih krajih že tudi prestopila bregove in poplavila okolice. V prizadetih državah bodo poljski pridelki vsled poplave zelo trpeli irr to zna povzročiti prav občutno pomanjkanje mnogih pridelkov, ki jih dajejo ti kraji. ---fr — ob vzhodnih obalah grškega o-točja pet italijanskih ladij in en rušilec. Dva italijanska par-nika pa sta bila torpedirana blizu Sicilije zadnje dni. — London, Anglija. — Norveška radio postaja, ki jo kon- i trolirajo naziji v Oslo je ob-; javjJa, da je za naprej prepo-; vedano vsaki osebi se pribli-^ i žati ladjam v pristaniščih bliž-| je, kakor 160 jardov. Naziji so ; baje izdali to odredbo, ker s£ bojijo saboterjev. Odkar so bili tepeni v Tuniziji, čutijo vse povsod odpor proti sebi. — Bern, Švica. — Poročila iz Madžarske omenjajo, da komunistično gibanje je med kmeti in delavci postalo zad- j nje dni zelo živahno. Oblasti, so zadnje tedne aretirale več tajnih agentov, ki so razširja-; iti duh komunizma po deželi.; Kmetje in delavci so inform!-' rani od komunističnih agentov, da bo vojska kmalu končana i in da bo bodočnost dežele dana v njihove roke. — London, Anglija. — Iz tajnih virov na holandskem je i priria sem dovtipna vest, da so holandski brivci te dni zvišali ceno za britje nazijev. J Vsakemu naziju, ki se pride brit računajo pet centov več, kakor preje. Ko so bili vpra-i sani, zakaj povišanje, so odgovorili, da naziji imajo mnogo daljše obraze, odkar so bili njihovi bratci našeška.ni tam doli v Tuniziji. — Ankara, Turčija. — New-yor$ki nadškof Spellman, ki je': že par mesecev na potovanju, se je zadnje dni mudil v Carigradu in zdaj je v Ankari, t odkjer odpotuje nazaj v Sirijo, pravi poročilo. Iz Sirije pa •bo potoval v Iran in od tam v Rusijo. Njegovi poti v Rusijo pripisujejo razni opazovalci veliko važnost. — London, Anglija. — Angleška admiraliteta poroča, da je angleški submarin potopil Btrmn 1 AMERIKAWSK1 SLOVENEC Petek, 21. maja 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC Ptv% t» najstarejši slovenski list v Ameriki. ... Uaiaaorljra teta 1191 " Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov Id dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chic+gm Telefon: CANAL 5544 Pit A. - Naročnina* _ Za CeI6 leto_.f* $6.00 Za pol leta_ 3.00 Ca četrt leta_ 1.75 Za Chicago. Kmado In Evropot Za celo leto Za pol leta_ 8.50 Za četrt leta_ 2.00 Posamezna številka _ 8c Tke first and the Oldest Slovene Newspaper in America. EifMhfiad 1991 Issued daily, except Sunday, Monday and the day alter a holiday. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 ~- _ _ Subscriptions For one year_$6.00 For half a year_ 3.00 For three months_ 1.75 Chicago. Canada and Europe: For one year i7 »ft For half a year_'3.50 For three months_ 2.00 Single copy ,,. , 8c POZOR 1 Številke poleg vašega im^na na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vala naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Dopisi važnega pomena sa hitro objavo morajo bili poslani na uredništvo m] dan in pol pred dnevom, ko Uide list. — Za sadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise bras podpisa se na oafara. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1870. 0SIŠCE V TE2AVAH Vojna je kakor igra. Spretni igralci zmagajo v igrah, spretni vojaški voditelji zmagajo v vojnah. Glede iger so že stari modrijani skovali prav modre pregovore kot: Prvi dobiček ne gre v mošnjieek. Kdor se prvi smeje, se navadno nazadnje joka. Itd. Tudi prve zmage v vojnah ne odločujejo nazadnje, pač pa zadnja zmaga je, ki odločuje. Ko je izbruhnila sedanja vojna so Nemci zmagovali, kakor bi bil ves svet iz samega papirja. Cele dežele so padale in Nemci so zasedali iste kar eno za drugo. Zakaj? Pač zato, Nemci so se več kakor celo desetletje pripravljali na vojno. Imeli so najbolj učinkovito orožje, vse pripravljeno in le ukaze je bilo treba dajati in šlo je vse po načrtu. Domalega vsa Evropa je bila v njihovih rokah in mnoge strategične točke v Afriki. Govorili so že o ofenzivi preko Afrike na Južno Ameriko. Šlo je vse bliskovito z veliko naglico. Tako naglo je šlo vse, da so Japonci postali vsi zaskrbljeni, da je zadnji čas da še oni posežejo v borbo, da bodo deležni plena, ali pa bo Hitler poblical ves svet in v takem slučaju bj. Japonci ostali na cedilu. Zato so zasnovali napad na havajsko otočje, kar jim je uspelo. Nato so bU-eali po Južnem Pacifiku in zasedli premnoge važne postojanke. Tudi njim je šlo v prvih mesecih vojne naglo in hitro. Prvi dobički so bili izvojevani. Toda končni pa še niso in kakor zgleda nikoli ne bodo. Po napadu na Ameriko so se pa razmere kmalu spremenile. Pred napadom smo bili brezbrižni. Kritizirali pomoč zaveznikom, kritizirali to in ono. Ko je pa prišel napad smo pa spoznali, da imamo v svojem modrem in dale-kovidnem predsedniku Rooseveltu velikega voditelja in da je potreba, da se vsi kakor en mož in ena žena združimo za njim in mu pomagamo, da dežela odbije zahrbtne napadalce in iste porazi ter naredi svet zopet varen za poštene in miroljubne ljudi. In to se je dobesedno začelo izvajati. Zaveznikom Angležem, Rusom in Kitajcem se je začela dajati na podlagi "Lend-Lease" zakona vsestransko pomoč. Vojna proizvodnja je začela funkcijoniratr v taki obsežnosti, kakoršne svet še ni videl. V zadnjem letu smo prekosili osiščno proizvodnjo letal, tankov'in drugega orožja. Zdaj ni več ene noči, da bi ne padale na nemška mesta težke bombe. Nemci in Italijani so pognani iz Afrike in od iste jim ni ostalo drugega, kakor le težki spomini poraza in p; težke izgube, ki jih ne bodo preboleli tako zlepa. Njihovi načrti, kako bodo blicali po Afriki in iz te v Južno Amerike in odtam v Severno Ameriko na drugi strani pa v Indijo ir tako zavladali vsemu svetu, so prekrižani in uničeni. Okrog osišča v Evropi je zdaj okrog in okrog mogočen neprodirer železni obroč topov, tankov, mogočnih brodovij, v zraku pa tisočere jate mogočnih-jeklenih ptičev letal vseh tipov in vrst, ki dnevno zatemnujejo nebo nad Nemčijo in Italijo. In v takih razmerah, kaj še ostaja nazijem in fašistom? V takih razmerah morejo le ljudje brez razuma in pameti misliti na zmago. V takih razmerah je zmaga nemogoča. To danes že dobro vedo v Rimu in Berlinu. Ce tam še govoričijo o zmagi je to le hinavsko govoričenje, srce, pamet in vest, če jo še kaj imajo, jim govorijo drugače. Cisto določeno že vedo pri čem so. Da trobijo še drugače, je to le hinavska prefriganost, lisičja narava, katera se nikoli ne poda, dokler ni absolutno uničena. Nemci zdaj upajo, da bodo z odporom izsilili od zaveznikov pogojen mir. S takim pogojnim mirom se mislijo rešiti. Toda tudi v tem računanju se varajo. Zavezniki ne bodo nikoli pristali na pogojni mir. Churchill in Roosevelt sta glede tega dovolj jasno izjavite: Da samo brezpogojna predaja in nič drugega se ne sprejme od 06išča. Okrog osišča v Evropi so prve zmage zaveznikov že izvojevane. Obroč okrog osišča je dovršen. Zdaj ga bo treba le še zoževati in stiskati skupaj. Ko to stiskanje in zo-ževanje osišče ne bo moglo prenašati več, se bo brezpogojno predalo, kakor so se Nemci predali v zadnji vojni. Kedaj pride do tega je vprašanje časa.; V Aziji pa ta prva faza še ni izvojevana. Tam se ta prva faza šele začenja. Hud udar bo treba in ta pride iz Indije na Burmo, da se odpr£ pot v notranjost Kitajske. Ko bo ta pot odprta bo treba dati orožja Kitajcem, nakar se bo začela šele borba proti Japonski. Kitajski milijoni primerno oboroženi bodo dali Japoncem dovolj posla na azijskem kontinentu. Ameriška in angleška mornarica pa bote skrbeli, da bo nastal obroč okrog japonskih postojank v Tihem morju. Ameriške leteče trdnjave in težki bombniki pa bodo dajali duhati Japoncem ameriške bombe, katerih bo mnogo mnogo in vedno več in več. Ta obroč se bo stiskal okrog zahrbtnih Japoncev tako dolgo, dokler ne bo tudi od strani Japoncev brezpogojne predaje. Japonci bodo temeljito obžalovali svoj zahrbtni napad na Ameriko. Sile osišča nimajo več izgleda za zmago. .rrr trs* ifim r ^^HBibKui NOVA MAŠA PRI SV. ŠTEFANU Chicago, 111. Naša fara sv. Štefana bo zopet imela prav veliko čast v nedeljo 30. maja, ko bo Rev. Charles Madic, O. F. M., daroval prvo fcveto mašo v naši cerkvi, kjer je bil krščen. Naši župniji ni tuja te vrste slovesnost. Father Charles Madic je {•že četrti duhovnik, ki ga je naša župnija poslala v vinograd Gospodov. Kakšna velika in redka čast je to za našo župnijo in farane! Lahko so Sve-toštejanci zelo ponosni na to čast. Zelo malo župnij ima tako veliko čast. Srečna je fara, ki da vsaj enega sina cerkvi, naša pa je dala že štiri! Ker je dan nove maše farni praznik, se spodobi, da se vsi fa-rani veselijo z novomašnikom in da mu izkažejo čast in priznanje s pričujočnostjo pri novi maši in na banketu. V imenu novomašnika vabim vse naše farane k novi maši in banketu po maši. Vabim ne samo tiste, ki živijo okrog cerkve, marveč tudi vse naše dobre farane iz Cicero, Ber*ryn. in iz North in South Side. To je naš praznik in se spodobi, da pridemo vsi in pokažemo novomašniku vso čast in priznanje. Ni ga bolj veselega praznika kot je dan nove maše, ko novomašnik v družbi sofaranov prvič zapoje slovesno "Gloria". To je dan, ki ga je Bog sam naredil in ki se ga veselijo angeli. .Tak praznik Jbo pri nas na nedeljo 30. maja. Zdaj pa nekaj besed v pojasnilo našim dobrim faranom. V angleščini imamo pregovor, ki se glasi "It never rains but it pours", kar pomeni, da vse težave in vsi glavoboli pride-io obenem. Teko je zdaj pri nas. Vsako nedeljo je kakšna prireditev v naši naselbini. Navadno vsak novomašnik poje prvo mašo na nedeljo po po-svečenju, in ker je bil Father Madic posvečen preteklo nedeljo, 16. maja, bi moral peti prvo mato prihodnjo nedeljo, 23. maja. Toda tukaj smo prišli v zadrego. Nedelja 23. maja je bila obljubljena podružnici Ženske Zveze za koncert. Kaj pa zdaj? Na nedeljo 30. maja ima JPO svoj program v pomoč naših rojakov v Sloveniji, na nedeljo 6. junija pa ima naša šola graduacijo. Kdaj pa naj bo nova maša ? Ali naj bivmoral Father Madic res čakati celi mesec za novo ma- šo? Kaj pa vi mislite? Jaz ne bi hotel Čakati toliko časa. Določili smo, naj bo na 30. maja, zato ker program JPO se ne začne do treh popoldne, banket in program nove maše pa bo že končan do tiste ure. Tako se boste vsi lahko udeležili nove maše in banketa pri nas in imeli tudi dovolj časa za program JPO. To naj bo v pojasnilo tistim, ki so vprašali. V takih slučajih je zelo težko soditi, kaj je prav in kaj ni; vsak bo to razumel. Člani in članice naših cerkvenih društev hodijo ta teden po hišah, da vam prinesejo ti-kete za novomašniški banket. Lepo vas prosim, da jim greste na roko. Tikete pa lahko dobite tudi v župnišču. Več o novi ma^i in novomašniku bo-.ste čitali prihodnji teden. Father Edward Gabrenya, župnik. DELO ZA ROJAKE Strabane, Pa. Iz raznih drugih naselbin poročajo o ustanovitvi Sansa in o prireditvah za pomoč na-5emu zatiranemu narodu v starem kraju. Tudi pri nas v Strabanu smo ustanovili postojanko Slovenskega narodnega sveta. Ustanovila in organizirala so jo 28. marca 1943 vsa tukajšnja društva in klubi. Naša naloga je, da zberemo $500 za Sans. V ta namen bomo priredili piknik 4. julija v Drenik parku. Vljudno že sedaj vabimo, da Jbošte v velikem številu pesetili ta piknik, da pomagamo našim bratom in sestram iz njihovega trpljenja. Seje naše postojanke se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne in sicer en mesec v dvorani društva Postonjska jama, št. 138 SNPJ, drugi mesec pa v dvorani društva Sv. Jeronima, št. 153 KSKJ. Ta mesoc. 23. maja, se bo vršila seja v dvorani SNPJ. Odbor postojanke je sledeči: predsednik John Tercelj, podpredsednik Joseph Zupančič ,tajnik Martin Žagar, bla-gajnica Mary Tomsic, zapisnl-karica Frances Mo'noric, nadzorniki James Bradač in Vincent Peternel. Pri tej priliki se tudi prav lepo zahvaljujem članom Booster kluba društva Sv. Jeronima za banket, ki so ga priredili na čast materam na materin dan. Mary Tomsic. ODMERKI PA 1HAHA» Waukegan, 111. Ravnokar sem prebrala dopis Mr. J. R. Straha v št. 91 Am. Slovenca, kjer piše, da kateri smo prišli v to deželo takoj po prvi svetovni vojni, ko se je bivša Avstrija sesula, vemo, kako je bilo tam ob razpadu v jeseni leta 1918. Med drugim smo tudi videli, koliko konj se je takrat potikalo o-krog brez gospodarja. Dopisnik pravi nadalje, da bo ihaha še dober, samo če ga bomo dobili! Prav! Resnico ste povedali, Mr. Strah. Kar nas je prišlo po vojni sem v to deželo, se nam lahko dopove, kaj je vojna. Nam ni nič novega jesti na odmerke. Že ob peti uri zjutraj smo čakali v vrsti in morda do desete ure ali pr. še dalje, da smo dobili par kil koruzne moke. Kruh pa smo pekli iz zelenkaste moke. Bil je težak kakor opeka. Ker se ni hotel skupaj držati, smo ga u-livali v posode za pečenje, potem pa lomili. Kar smo pridelali na kmetijah, so nam pobrali, potem pa nekoliko nazaj zdajali na odmerke. Kljub temu smo živeli, zraven pa še trdo delali od rane ure do mraka. Rojaki, do sedaj nam tukaj pri vseh odmerkih še ni prav nobene sile, da bi nam le kruha ne zmanjkalo! Več o tem ob drugi priliki. Kakcr Mr. Strah in njegov sosed, tako sva šla tudi moj brat France in jaz tistikrat v Ljubljano po konje. Brat se je vrnil takrat iz Sibirije, iz ruskega ujetništva. Bil je gospodar ra domu. Up^ežne živine ni imel, ker so nam jo pobrali; -Jelali smo s kravami. Ko smo izvedeli, da je bilo v Ljubljani mogoče dobiti konje, sva se tudi midva odpravila po nje. Morda jih je Mr. Strah tudi ravno tistikrat lovil po topniški vojašnici! Z bratom sva se peljala* d<3 Je 2 i če, potem sva pa šla eno uro peš do Ljubljane po Dunajski cesti. Na poti sva srečavala te uprež-ne konje, ki so že šli domov. Nekateri so jih gonili, drugi so jih jahali, največ jih je pa šlo kar prosto v dolgih jatah. Nikdar v svojem življenju še nisem videla toliko konj kakor tistikrat. Mnogim so noge že odpovedovale; tu in tam je kateri capnil kar na cesti. Tako se je zgodilo tudi tik pred ograjo vojašnice. Uboga mrci-na se je kar zvalila po tleh in napravila tolik hrup, da sem bila vsa v strahu. Tedaj pa pride nekakšno osorno mimo srbski stražar in nama reče, naj ne gledava te mrcine. Pregledal je listino od komisije, ali je bila podpisana in naznanjeno ime lastnika in pristojna občina. Bilo je vse v redu. Tako je dooil brat voz in kolje. Naša ko-ija je šla naprej brez vsake ovire. Nobenih straž nikj er. Peljala sva se kakor na avtomobilu. Meni se je zdela ta vožnja prehuda, zato sem rekla, da bom šla od Ježice z vlakom domov. "Le pojdi!" 'pravi brat; "jaz pa grem s konji, pa bom prej doma kakor ti." Pa je bil res prej doma, kakor pa jaz s tistim kamniškim vlakom. „ Doma so se te sestradane živali najedle in odpočile. Drugi dan jih brat upreže za de- lo. In kaj je bilo?. Nič. Peljati nista hotela. Eden se je kar na zadnje noge postavil, drji-gi pa sploh potegnil ni nič, in tako se je ponovilo še parkrat, vedno z istim uspehom. Nato jih je brat zapodil ven iz hleva v prosto naravo. Čez par dni je bilo tudi okrog nas vse pcino teh konj, ki so šli vedno naprej. Tisti ihaha bi bili najboljši za golaž, ker so bili mladi. Delati pa niso hoteli. Kam so odšli, pa ne vem povedati. Toliko o tem. Ko sem brala dopis Mr. Straha, sem se zopet spomnila podobnih doživljajev v stari domovini. — Vsem čitateljem tega lista pošilja lepe pozdrave Jennie Keber. TO JN ONO ■hbke—1 SENATOR RUSSELL OZNANJA DAN OBRAČUNA ZA KVIZLINGE Washington. — Richard B. Russell, senator Georgije, član . senatovega odbora za mornari-i co, je izjavil ta teden, da bo ! "obisk Ante Paveliča, hrvaške-- ga kvizlinga v Hitlerjevem t glavnem stanu nedvomno po-i vzročil novo krvavenje hrva-! škega naroda na ruski fronti in i nacistično ropanje njihovega živeža". V preteklosti je povzročilo vsako Paveličevo potovanje v r Rim nove hrvaške žrtve in je oznanjalo, da so naci-fašisti tesneje zadrgnili svojo zanjko o-kolo vratu te nesrečne balkan-: ske dežele. Po enem teh obiskov je dobil hrvaški narod kralja italijanski krvi. Ta Kralj — vojvoda Spoleto — si niti ne drzne l priti na Hrvaško in prevzeti i svojih poslov. Toda to je druga 3tvar. Naslednji obiski v Rimu » so povzročili odstopitve ozera-l Ija, zopet drugi pa so pomenili nekakšno izmenjavo živeža v čisto enostranski dobrobit fašistov. Zdaj pa je videti, da že zopet stiskajo zanjko, to pot na povelje skrbnega soseda na severu. Paveličeva osišču prijazna izjava o priliki njegovega potovanja, ki naj bi potolažila krvoločnega gospodarja Hitlerja, je jako podobna in zveni popolnoma kakor Judežev klic, ki je zapravil svojih 30 srebrnjakov in čut-, da se mu bliža dan o-bračuna. "Dan obračuna se zares bliža — naj trepetajo vsi kviz-lingi!" -o- POPLAVE NASTAJAJO Indianapolis, Ind. — Po ni-žavah ob Wabash reki so mnogi kraji že pod vodo radi neprestanega deževja. Posebno je prizadeta okolica pri Marionu, več kakor 300 družin se je moralo že izseliti iz svojih domovanj. Tudi po drugih krajih ogroža voda prebivalstvo po nižavah. -o- AMERIŠKA PODMORNICA POTOPILA JAPONSKI FU-ŠILEC IN 5 LADIJ Washington, D. C. — Ameriški submarin, ki je krožil po Tihem morju in se vrnil te dni je potopil pet raznih japonskih tovornih ladij in en japonski rušilec. Tako tudi sovražne ladje gredo stalno na dno. DOGODKI ■tod SloTwd si Za vojne bonde Waukegan, 111. —- V prvem wardu so posamezni3^ podpisali za $17,995.25 zaobljub za drugo vojno posojilo, organizacije pa za $47,000, skupaj $64,-99.25; za pretežno večino te svote so bondi že kupljeni. Da je bilo mogoče doseči tako lepo svoto, so pomagale naslednje žene, večinoma Slovenke: Mrs. Catherine Petrovič, Mrs. Angela Belec, Mrs. Emma Merlock, Mrs. Jennie Ce-pon, Miss Louise Ivantick, Miss Agnes Ivantick, Miss Frances Kirn, Mrs. Frances Chamer-nick, Mrs. Frances Beleky, Mrs. Louise Bagdon, Mrs. Jennie Petrovič, Mrs. Josephine Prebil, Mrs. Josephine Mo-zina, Mrs. Rose Popit, Mrs. Margaret Repp, Mrs. Joseph Jadrich, Mrs. John Konchan in MVs. Jennie Keber. Romanje Chicago, 111. — V nedeljo 23 maja bo društvo Marije Pomagaj, št. 78 KSKJ, priredilo prvo letošnje romanje k Mariji Pomagaj na ameriških Brezjah v Lemontu, 111. Vabljeni so tudi ^si drugi rojaki in rojakinje iz Chicage in drugih naselbin. Sv. maša bo ob' 11 uri v samostanski kapeli. Nova faranka Chicago, 111. — V nedeljo 16 maja je bila pri Sv. Štefanu krščena mlada faranka Barbara Ann Tuzak, ki je bila Tojena 27. aprila 1943 in je hčerka Mr. in Mrs. John Tuzak. Materino dekliško ime je bilo Catherine Vrasich. - i Joliet zmagal Pittsburgh, Pa__Pri tekmi kadetinj ali vežbalnih krožkov Slov. ženske zveze, ki se je vršila zadnjo nedeljo popoldne, je dobil prvo nagrado krožek št. 20 iz Jolieta, 111., načelni-ca Josephine Makovec. Krožek je prejel $100 nagrade. > Istega dne je bila zvečer po slavnostnem banketu kronana kot "Kraljica Slovenske ženske zveze" Mrs. Terlep iz Jolieta, 111., ki je dobila v zadnji .kampanji največje število novih članic, namreč 190. Značilno je, da je imenovana rojakinja le četrtič dosegla to izredno čast pri imenovani organizaciji, kar je gotovo lahko v ponos njej in njeni podružnici, pa tudi celi jolietski naselbini. - ' tM Pozdrav Pittsburgh, Pa., Hotel Roosevelt. — Delegatinje podružnice št. 2 SŽZ iz Chicago, 111., pošiljajo najlepše pozdrave Am. Slovencu, članicam in vsem čikaškim Slovencem iz šeste redne konvencije SŽZ. Graduacija Cleveland, O. — Dne 14. maja je graduirala na Ohio univerzi, Athens, O., Miss Jean Križman, hčerka poznane Matija Križmanove družine iz 6030 St. Clair Ave. Naše iskrene častitke! TARZAN (711) NEVAREN NAČRT ________.M^opc^ n^p« s^tc Napisal: Edgar Rice Burrough, -olD'V^G^M^ M . ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ 1 i^l J his JUNGLE WA% BORN JA6GER WHIRLED, SO MIS ANTAGONISTS CATASTROPHE. AND TARZAN WAS FAR "^TlflWH*!* A DESPERATE PLAN THAT WOULD COULD NOT REACH HIM._ AWAY. IMPRISONED BY THE LIONS. S^vS^T&Sir^SSiSTiZ G'VE H'M FReED°M "' OR QUICK DEATH.' Vedel je, da bodo zveri ostale in V niecovi elavi ki ie razumela Držaje svoje dolgo poleno v izteg- . . . Samo Tarzan bi bil lahko odvr- čakale, dokler ne bo prisiljen, da ali džunglo se je tedaj porodil obupen njeni rftki, se je Jagger vrtel okoli, ml nesrečo, ali Tarzan je bil daleč spleza doli . . . ali se pa zgrudi iz, načrt vodeč v prostost ali pa v da nasprotniki niso mogli do njega ^-proč od tam, zajet med levi. črpan. naglo smrt. Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. aovembca 1914, 'tS^SrSfdež: Joliet, jj ! Nik solo: "Vse sa vero, don in narod; vsi u enega, eden sa m" < > GLAVNI ODBOR: J; ; Predsednik: George dtonich, 257 Lime Street, Joliet. Illinois < \ i L podpredsednik: Prank Tushek, 716 Raub St, Joliet, IIL J ► ; 2. podpredsednik: Kathrine Baynk, 528 Lafayette St, Ottawa, BL < J ■ Tajnik: Frank J. Wedfc, 301 Lime Street, Joliet UL < > ; Zaptanikar: John Nemankh, 650 N. Hickory St, Jofiet IIL 4 \ < Blagajnik: Joaeph El epe c, 903 Woodruf Rd., JoUet, IH. 3 * Duhovni vpjjja: Rav. Mathew Kebe, 223 — 57th St, Pittsburgh, Pa. J > l Vrh. zdravnik: Joaeph A. Zalar, 351 No. Chicago St, Joliet m J; NADZORNI ODBOR: * I Andrew Glavach, 1743 W. 21st St, Chicago, IIL J ► Joaeph L. Draaler. 18 Adama Street North Chicago^ IUinoia. * \ Joaeph Jerman, 20 W. Jackaon St. Joliet IB. <; POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovkh, 39 Winchell St, Sharp«)>urg, Pa. «\ Mary Kbvadch, 2294 Bine Island Ave, Chicago, IIL ] ► I John Denia, 2730 Arthingtoo Ave, Chicago, IIL < | Predsednik Atletičnega odseka: Emery Sobar, J * 540 North Bluff Street, Joliet. IUinoia. URADNO GLASILO: j I "Amerikanald Slovenec-, 1849 W. Cermak Rd, Chicago, QL Do 1. Jan. 1942 je DSD. izplačala svojim in MawW^th ter '» njih dedičem raznih posmrtoin, poskodnin, bolniških podpor tar drugih <" izplafitl denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. * > Društvo za DSD. »p lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav s <; ne manj kot l člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak kato- J ► ličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let V mladin- <; aid oddelek pa od rojstva do 16. leta. | > Zavaruje se za $25*00, $500.00 aH $1,000.00. Izdajajo se razHčni 't certifikati, kakor: Whole Life, Iwenty Payment Life in Twenty Year J ► ■ Endowment Vsak certifikat noei denarno vrednost katera se vsako < f »; leto viša. ^ J ► J > Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (kam)' tudi fudrifr* JI J! podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in <; «; poakodnine. S Metečna plačila (assessments) ao are jena po Americas Experience wfffwmn>wtwwwj| i ( | Dopisi lokalnih jj društev j DR. SV. IVANA KRSTITELA Chicago, IIL Kaša prihodnja redna me-Sečna seja se bo vršila v nedeljo dne 23. maja 1943 ob 2 uri popoldne v cerkveni dvorani. Naprošeni ste, da se te seje gotovo udeležite. Imamo ?več točk za rešiti v korist društva. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da bomo imeli domačo zabavo po seji. Bo malo za suha grla in prigrizek. Zato bo moral vsak član(ica)' plačati 50c v društveno blagajno, ako se udeleži seje ali ne, ker ne bomo imeli letos nobene zabave in ne piknika. Poleti bomo imeli seje tri mesece, to je junija, julija in augu-sta, ob nedeljah zjutraj ob 9 uri. Na svidenje 23. maja ob 2. uri popoldne. Vam udani Vaš tajnik John Denša. Petek, 21. maja 1943 Straž 8 " SLOVENSKI AMEH NARODNI SVET POROČILO O FINANČNEM STANJU 30. APRILA 1943. Skupni dohodki....................3942.94 $5867.52 Izdatki: Najemnina urada...........................................$100.00 Tiskovine za pisarno ________________________________; 55.00 Uradne potrebščine .................................. 19.33 Telegrami in telefon........................................ 21.56 Mimeograf in priprava za vezanje................ 109.50 Vojni davek od plače...................................... 11.50 Plača nameščencu v uradu (8 tednov)......... 270.80 Luč..............................................v................ 2.13 Poštnina....................................................... 43.92 Propagandne tiskovine (Problem of Trieste) 325.00 Stroški eksekutivnih sej S^ANS.................... 4.00 Časopisi.................................................i........21 Stroški deputacije v Washington.................. 249.47 Potni stroški bivšega tajnika........................ 75.00 Uredniški stroški (Problem of Trieste)......... 50.00 Joaeph Zsdar, blagajnik. Mirko G. KuheJ, pomožni. tajnik. KRIŽEM SVETA Razen Slovencev v Jugoslaviji (pred vojno, ker zdaj so Slovenci nasilno odvedeni v razne tuje kraje) imamo v Evropi predvsem še naši narodni manjšini, brž za mejami v Italiji in Avstriji (Nemčiji), pd tega v Italiji (Julijski Krajini) okrog 425.000 in v bivši Avstriji (na Koroškem in Zgornjem Štajerskem okoli 90.000). Okrog 6000 Slovencev imamo še ob Rabi na Madžarskem in 2000 na ostalem Madžarskem. Vse to je naše živo narodno telo. Razen tega imamo še povsod po Evropi raztresene Slovence, zlasti po večjih mestih, zlasti veliko pa •je naših izseljencev v Fran- in Nizo-nciji živi okrog 40.000 izseljencev, in to predvsem v industrijskih področjih na severu (departmenti Nord in Pas de Calais) in na severovzhodu, v Loreni (departmenti Moselle in Neutrhe-Moselle). V južnovzhodni Belgiji, v pokrajini Limburg (kraji Eysden in t Wtaterdchee) Slovencev, pretežno rudarjev, je zdaj okrog 6000, na skrajnem jugu Nizozemske (tHarrlen) pa okrog 3000 naših ljudi. V Nemčiji se ceni število Slovencev na 50.000, največ v indu- ciji, Nemčiji, Belgiji in zemski. V FVanciji živi strijskih predelih Porenja in Westfalije (Dortmund, Essen), ter v Zeli in Weisental ob severni švicarski meji. Od ostalih evropskih držav ima precej Slovencev se Španija, Češkoslovaška, Poljska, Romunija in Bolgarija. I^zen Slovencev v Jugoslaviji ter manjšin na Koroškem in Primorskem, živi torej po Evropi raztresenih še okrog 110.000 Slovencev. V državah Sev. Amerike (USA) živi čez 250.000 Slovencev in sicer največ v državah Colorado, Illinois, Indiana, (Kansas, Michigan, MSnnesot-ta, Utah, Washington, West Virginija, Wisconsin. Prav posebno mnogo Slovencev pa i-mata državi Ohio s središčem v mestu Cleveland in Pennsylvania (Forest City, Johnstown, Pittsburgh). V Kanadi je okrog 20.000 Slovencev, v Južni A-meriki, predvsem v Argentini nekako 40.000, v vsej Ameriki torej okrog 310.000. V Avstraliji se ceni njih število na 700, v Aziji na 1200, v Afriki na 800 (predvsem v Egiptu). Izven Evrope bi torej živelo okrog 320. Slovencev. Število vseh Slovencev na svetu pa bi znašalo nekako 1,-900.000. Washington, 6. maja (ONA) — Nacistična agentura DNB je poročala danes v brzojavki za uporabo v Nemčiji, da je prispel Heinrich . Himmler, šef nemške Gestape, v Zagreb "na obisk" in da ga je marijojetni predsednik hrvaške vlade, dr. Ante Pavelič sprejel pri sebi. Devetnajst minut po oddaji te brzojavke, je poslala DNB preko radia povelje, da nemški u-redniki te vesti ne smejo pu-blicirati. Razlog za ta protiukrep ni bil objasnjen. Že včeraj pa je nemški radio poročal, da je Himmler "obiskal" tudi Celovec, na Koroškem, ter da se je "udeležil neke spominske slavnosti. V včerajšnji oddaji je izjavila BBC, da je zelo "značilno", da je Himmler prišel na koroško *ravno v času, ko odpornost Avstrijcev in Slovencev proti nacističnemu jarmu postaja vsak dan hujša." — i.. o~' ' BUT DEFENSE STAMPS BONDS IK KEEP *EM FLYING Bilanca v banki ($1919.55) in na roki $5.03) 27. feb. 1948 .................................1........................................$1924.53 Dohodki v marcu in aprilu: Podružnica štev. 1 SANS, Detroit, Mich............$250.00 " * " : 2 " Chicago, 111........... 50.00 6 " Ely, Minn................. 17.50 " " 7 • " Little Falls, N. Y-..... §86*00 * " 8 " West Newton, Pa...... 13.80 9 " Willock, Pa............... 16.07 " 11 " Ambridge, Pa......... 53.00 " 12 " W. Aliquippa, Pa..... 51.00 " 15 " Springfield, 111.......- 11.55 . " " 17 " Uniontown, Pa......... 76.00 " 19 " San Francisco, Cal... 25.00 " 24 " Virden, 111............... 21.25 " 30 " Sharon, Pa............... 200.00 " 31 " Pueblo, Colo............. 14.00 Federacija SNPJ, Chicago, III............................ 20.00 Društvo štev. 1 SNPJ, Chicago, 111.................... 10.00 " 102 " Chicago, 111................... 5.00 " 106 " Imperial, Pa................. 50.40 " 106 " (Gospodinjski odsek.... 10.00 " 192 " Milwaukee, Wis........... 100.00 " 288 " Člani in drugi v Fred- ericktownu, Pa............ 53.00 . " 344 " Sheboygan, Wis. .......... 25.00 " " 442 " Cleveland, 0................. 10.00 " 610 " So. Chicago, 111............. 5.00 JPO-SS štev. 26, Indianapolis, Ind...................... 19.50 JPO-SS štev. 33, North Braddock, Pa. T.............. 150.00 Slovenska dobrodelna zveza, Cleveland, 0......... 300.00 Društvo štev. 8 SDZ, Cleveland, O.................. 6.11 " 23 " Cleveland, 0................... 25.00 " 30 " Fairport Harbor, 0......... 16.00 Ameriška bratska zveza, Ely, Minn.....................1000.00 Društvo štev. 13 ABZ, Baggaley, Pa................. 25.00 " 166 " Indianapolis, Ind.........- 25.00 " 200 " Ely, Minn. ...................... 25.00 Društvo štev. 3 KSKJ, Joliet, HI....................... 25.00 " 72 " Ely, Minn..................... 25.00 ; Podružnica štev. 6 SŽZ, Barberton, 0................. 11.00 Jugoslovanski narodni dom, Ely, Minn............... 150.00 Slovenski dom, Johnston, 111_____________________________ 25.00 Društvo Loška dolina, Cleveland, 0................... 30.00 Dr. SNPJ, ABZ, KSKJ in SŽZ, Duluth, Minn..... 36.50 Društvo Presv. Imena, Joliet, 111., $25, člani $26 51.00 Nabrano med rojaki v Imperialu, Pa.................... 45.50 Nabrano med rojaki v Cliff Mine, Pa________________ 64.50 Nabrano med rojaki v Witt, 111. ......................... 16.25 Nabrano na shodu v Jolietu, 111., 18. aprila........ 56.71 Poslano po gl. preds. .SNPJ (od 2/19 do 3/30) - 137.50 Posamezniki...............................■ ^L^________ 4.20 1337.42 21.33 4508.77, $5867.52 Pregled vseh dohodkov in izdatkov SANS& Skupni dohodki od 5. dec. do 30. aprila_______$6991.26 Skupni izdatki od 5. dec. do 30. aprila...^.'.. 2461.16 Bilanca $4530.10 Opomba: V računu z dne 27. februarja je bilo pomotoma izpuščeno iz seznama društvo "Sokol" iz W. Aliquippe, Pa., ki je darovalo našemu narodnemu svetu $100.00. Vsota je bila všteta med dohodki, ki so do 27. februarja znašali $3048.32; drugače je bil račun pravilen. Društvo "Sokol" naj nam oprosti to pomoto. — London, Anglija. — Nemške oblasti so deportirale^ nad 4000 holandskih dijakov na prisilno delo v Nemčijo. "Essener National Zeitung" je ob tem dogodku zapisala, da se je deportacija izvršila zato, ker je 90 % Holandcev ni podpisalo izjavo zvestobe in ubogljivosti do vseh nazijskih odredb. — Guayaquil, Ecuador. —i V torek ponoči so čutili v tem mestu in okolici močan potresni sunek, ki je razburil prebivalstvo. O kaki materielni škodi ali o izgubi življenj poroči- lo ne omenja. Potresi so'naj-brie posledice aktivnosti ognjenikov v jtižnih deželah. .. -Se bo klobas in Sunki Skupni izdatki .................... Ročna blagajna .................... Bančna bilanca 30. aprila___ Ustavi srbečico takoj Braxon Paste' nudi takojšnjo pomoč za srbečo kožo, koristno za zdravljenje "Athletes foot", garje, "brivsko srbečico'', mozolje in druge manjše motnje na koži. Braxon Paste je zelo zdravilno mazilo, ki je brez duha, ne umaže, lahko uporabljivo in ne potrebuje obvez. To ije formula nekega chi-caškega lekarnarja z 20 letno izkušnjo. Pošljite en dolar na Braxon Ccu 322 *So. Clark St~ Dept. A, Chicago. IIL, in en lonček se vam bo poslal po poštnem povzetju. Denar se vrne, ako ne bo popolnoma zadovoljivo. vso potuho laškim ciganskim pritepencem. Kljub vsemu pa so po nekaj krepkih izkušnjah udiranja v stanovanja prenehala. Lašfefi mestni poveljnik v Ljubljani je nato zahteval od mestne občine ljubljanske, da mu preskrbi 45 slovenskih deklet, češ, da njegovi vojaki ne morejo biti brez tega. Zahter val je dekleta v starosti od 18 do 22 let. Teh 45 slovenskih deklet je poslalo spomenico soprogi "predsednika Roosevelta, ki med drugim pravi tudi tole: "Slovenska dekleta smo svoja bedna življenja takorekoč zaključila. Ali v imenu ostalih slovenskih deklet in žena naj-odločnejše protestiramo proti barbarskemu nasilju, ki ga laška soldateska izvaja nad slovenskimi dekleti. Vedite, da sadistični laški pokvarjenci ^množestveno posiljujejo 1 slovenska dekleta in to na načine, ki jih ni mogoče izraziti v dostojni družbi. Z žeblji in bajoneti so v mnogih slučajih 4aški banditi deflorirali mlada slovenska dekleta in jih mučili na najogabnejše načine." Spomenica zaključuje z u-gotovitvijo, da je popolna moralna propast zajela ves laški narod. Pri tem slovenska dekleta naglašajo, da ni prav nobene razlike med zločinskim fašizmom in ostalimi laškimi tolovaji. Ta spomenica, ki je ena sa- 'ma obtožba celotne laške rase, polna strahot in sramote, bo gotovo definitivno zaprla usta vsem tistim laškim kriča-čem v Ameriki, ki jih vodi grof Sforza in ki poskušajo z lažmi in zavajanjem resnice, preple-skati laška grozodejstva pred ameriško javnostjo. Dejanja so pač pomembnejši dokaz, kakor pa vsa jalova protifaši-stovska kokodakanja. Slovenski List, Argentina. -p- g Biti brez slovenskega lista v teh časih se pravi biti brez zve« ze a svojim narodom. V blag spomin SEDME OBLETNICE SMBTI našega ljubljenega sina in brala LOUIS c. VERBIC, ki nas je sa vedno sapusHl 16. maja 1336. Sedem let je že minulo, odkar si nas zapustil Ti. V najlepši dobi let si moral zapustiti aveL Spomin na Tebe še živi in živel bo do konca naših dni. Z ljubeznijo mislimo na Te. kako si ljubil nas vse. Počivaj mirno v zemlji tihi. Tvoj duh pa naj v Bogu živi. Saj sveta vera nas uči. da združimo se v večnosti* Žaluioči ostali: * JOSEPH in APOLONIJA VERBIC. starši, brat in Joliet, IIL. v maju 1843 sestre. . V strašnem, nepopisnem trpljenju je danes izenačen ves slovenski narod v sužnjeni Evropi. Prusijaški razbojniki so našli svojega vrednega'učenca v strahopetnem laškem plemenu. Divjastva nebrzdane in do temeljev pokvarjene laške sol-dateske v vseh predelih nesrečne Slovenije lahko primerjamo samo še s prusijaškim vandalizmom v posameznih delih poteptane Evrope. Vsak dan nam prihajajo nove vesti o strahovladi, k' je zajela vso slovensko zemljo. Množestve-no ubijajo Slovence, rušijo njihove lepe domačije, požiga j o cele vasi, posiljujejo naša dekleta in žene, na tisoče in tisoče mirnih vaščanov odvajajo v koncentracijska taborišča, kjer jih mučijo do smrti. Sliko sedanjih strahot, ki jih preživlja slovenski narod, nudi zlasti spomenica, ki so jo naslovila slovenska dekleta ženi ameriškega predsednika Iiooscvelta. Ta spomenica je lcijub nepremostljivim zaprekam dosegla svobodno tujino in ludi naslovljenko. Kakor v vseh zasedenih predelih Evrope, tako se je tudi v Ljublj ani dogajalo, da so se laški vojaki in častniki poskušali z vsemi sredstvi dobrika-ti slovenskim dekletom. Dogajalo se je, da so pri nekaterih, ki so verjele sladkim besedam laških pohotneiev, dosegli svoje namene s podlimi in nečastnimi obljubami, ki so toliko vredne, kakor.vsaka druga ob- ljuba tega lažnjivega in ničvrednega laškega plemena. Člani narodnih organizacij v Ljubljani so taka dekleta, ki so kljub neštevilnim izkušnjam, zašla v krdela laških moralnih propalic, primerno opomnili. Prvi opomin je bil, da so nedostojnim slovenskim dekletom, ki tvorijo — k sreči — med slovenskimi dekleti malenkostne izjeme, ostrigli lase na balino. če tudi ta o-pomin ni pomagal, so uporabljali tudi še druga izdatnejša sredstva, kar pa se je zgodilo samo v enem slučaju. Na ta način so člani slovenskih narodnih organizacij zaščitili čast slovenskih deklet in žena. Ali laška pokvarjenost je enomejena in njihova po-hotnost nenasitljiva. Ko so ^astiyki in vojaki laške sol-dateske uvideli, da jim slovenski fantje temeljito kvarijo račune^ so pričeli oboroženi u-dirati v nočnih urah v stanovanja mirnih meščanov In z grožnjami prisilili " slovenska dekleta, da gredo z njimi v vojaške nočne lokale, čeravno je vsako kretanje civilistov v nočnih urah najstrožje prepovedano. V nekaterih slučajih je pri takih močnih lovih prišlo do upravičenega obračunavanja z laškimi banditi, ki je navadno končalo s figarskim begom napadalcev. Seveda se je pri tem vsa zloba laške justice vrgla na tiste, ki so branili slovenska dekleta. Laške civilne «in vojaške oblasti dajejo ITALIJA - BRLOG MORALNIH PROPALIC SLOVENCI V EVROPI IN IZVEN NJE HIMMLER ''OBISKUJE*' NAŠE KRAJE Petek_21. maja 1943 VESTI O DOMOVINI (Nadaljevanje z 1. strani) KONJIČKA BOM KUPIL... jjl Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar. ^ | | ______2 4 je bil znan radi svojega brez-: obzirnega postopanja napram hrvaškim kmetom, katere je s kilo gnal v ustaške organizacij je. Radio oddaja, katero je prejela OWI, ni objasnila vzroka njegove smrti. -o— V Albaniji je 50 partizanskih skupin Washington (ONA) — Albansko poslanstvo v Carigradu poroča, da so se Italijanom izjalovili vsi poskusi, da si pridobe naklonjenost albanskega prebivalstva. Italijanske okupacijske oblasti imajo še ved- (KONEC) Ko mu je pa vse natanko razodel, je rekel sivolasi notar: "Prijatelj, moj svet je ta: Jutri imam opravka v Dolgi vasi zaradi neke oporoke. Počakajte tu čez noč, skupaj greva tja do Kajona in se pobotamo. Izguba je gotova. Zakaj peljal sem že pravde, ko je kupec konju samo novo podkev pribil:— in je zato pravdo izgubil. Torej najceneje bi bilo tako. Poznam Kajona." France je premišljal in se spomnil okli« cev. "Saj ne utegnem." "Zakaj ne?" i "Oklice .grem jutri postavljat." "Postavite jih v sredo. Le ostanite — če hočete, seveda. Najceneje bo takisto." France je obmolknil. "Da, da," ga je potrkal notar po rami. "Torej jutri." In France je čakal v trgu drugega dne. Vžil pa je tisti večer in tisto noč toliko dolgega časa, da je mislil, konec ga bo. Mislil je na Metko, kako ga bo čakala. "Še podere se mi lahko, ali vsaj odloži," se je bal. "Ti preneumni konj tak in te nadloge zavoljo njega." Na vse zgodaj je France že hodil pred notarjevo hišo in ni mogel razumeti, da se možu kar nič ne mudi. Ni strpel, da ne bi zazvonil. Zaspana kuharica je pogledala pri vratih in ga jezna podučila: "Pri nas še spimo, mir nam dajte!" "Se do noči ne bom doma. Oj ti Kajon kajonasti." In spet je stiskal pesti ter posedal in se naslanjal po ulici in po gostilni. Vendar sta z notarjem prišla krog desete ure v Dolgo vas. Poiskala sta može cenilce in šla h Kajonu. France je sodil, da se izvrši ta pravda hitro. Toda vlekla se je, dokler ni France popustil cela dva sto-taka, plačal može in notarja ter se vrnil brez Herika domov. Gonil je, toda mrak je bil, predno je prišel do Štucina. Pri Štucinovih so bili vsi iz sebe. Metka je jokala, Manca je zabavljala na Franceta, mati je skrivaj poslala na dom vprašat in tamkaj ie zvedela, da so vsi v skrbeh za Franceta, ki da je odpeljal konja nazaj in se mu je skoro gotovo kaj pripetilo. . Ko je prišel s Sircem pred hišo, sta prišli mati in Manca k vozu, Metka je pa ostala v hiši in sedela vsa objokana pri peči. France je popustil konja in hitel k nevesti. "Oh, France, zakaj si mi to napravil?" ' Ali nič ni bilo očitka v tem. Skozi solze se ji je smejalo in takoj sta sklenila, da gresta drugi dan na faro zavoljo oklicev. In šla sta — pa ne v koleslju, ampak peš. Oče Groga je bil pa tako vesel, ko se je sin iznebil zapravljivca, da je skrivaj kupil lepo kravo s teličkom in jo podaril sinu tisti večer, ko so pripeljali balo. — ♦ * * France je prodal še koleselj in komat, ~ { odrezani rep je pa obesil nad hlevna vrata ' — in še danes visi tamkaj, da se France baha z njim: e 'Vidiš, pol konja! 1 NAROČITE ČITAJTE lepi zanimivi slovenski družinski mesečnik NOVI SVET" KRASNA ZGODOVINSKA SLIKA Velikost 16Vsxl2Va Tiskana v večih bar- ■ / vah* Sredi i« ▼ vencu l^^^fciH^ sedanji predsednik ■ | jjup*^"' i Zdr- držav Franklin I (S) v i D- Hooseveli. Okrog in I _ • $ r '^r 7, H SS^fl. H okrog so slike vseh do-I ^m} P s V ^ S sedanjih predsednikov In rVftr. f y | Ž L 9 Z dr. držav podpisani s ■ /2\ f' % " /"r^ B njihovimi lastnoročni-I > S podpisi. Pod pred-I s^T * 9 sednikovo sliko vihra ■ ^^ j ' ^ g v vetru ponosno zvezd- I .