GLAS NARODA List slovenskih delavcev v AmerikL Ivgcit Slovenian U the United States. and legal Ho&Uja. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—1242 Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ wider Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 34. — Stev. 34. NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 10th, 1937—SREDA, 10. FEBRUARJA, 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. STAVKAM SE NE MENIJO ZA S0DN1JSK0 POVELJE Preteča stavka v premogovni industriji na zahtevo zadostnega Števila voulcev utegne biti governer murphy odstavljen Governer Murphy je preprečil, da se pogajanja niso razbila. — Knudsen je hotel zapustiti konferenco. — Knudsen in Lewis sta vedno pripravljena pogajati se. DETROIT, Mich., 9. februarja. — General Motors družba je v svoji izjavi naznanila, da se umakne s pogajanj. Vendar pa je izjavila, da je vedno pripravljena na povabilo governerja Murphyja priti k pogajanjem, ako bo prepričan, da bodo pogajanja uspela. V svoji izjavi avtomobilska družbe še enkrat poudarja, da vztraja* pri svoji zahtevi, da stavkarji zapuste tovarne, predno se bo pričela pogajati z a! poravnavo. Popoldne je podpredsednik General Motors W. S. Knudsen vzel klobuk in suknjo in hotel oditi iz konferenčne sobe. Governer Murphy pa je zanj in za Lewisa dobil telefonsko zvezo z Washingtononi ter sta nato oba govorila. S kom sta govorila, ni znano. Eno uro zatem, je Knudsen prišel iz konferenčn sobe in kmalu za njim tudi Lewis in unijski urad-niki. Nikdo ni hotel povedati, o čem so razpravljali. Pozneje jr* gover Murphy na govorice, da so se pogajanja razbila, odgovoril: 4'Avtomobilska družba je rekla, da pride vsak čas k pogajanjem in Lewis je bil vedno pripravljen/' Pet i dan pogajanj je Lewis zopet zahteval, da ima le unija avtomobilskih delavcev pravico poga-gajati se z General Motors. Avtomobilska družba pa zavrača Lewisovo zahtevo ter pravi, da more to pravico Zahtevati samo za delavcev, ki pripadajo k Automobile Workers of America. Navzlic temu, da so se pogajanja ob eni popoldne v resnici razbila, je Murphy še obe stranki zadržal do dveh. Ta čas se je Murphy razgovarjal z zastopniki obeh strank, toda v različnih sobah. Governer je prejel mnogo pretilnih pisem, ki ga obsojajo zaradi postopanja v stavki. Toda governerja to ne moti. Ravno tako se tudi governer F. Murphy ni zmenil za pisanje nekega dnevnika, ki zahteva nove governerske volitve. Po postavi države Michigan more 437,422 vo-lilcev zahtevati, da je sedanji governer odstavljen in da so razpisane nove governerske volitve. Omenjeno število je četrtina pri zadnjih volitvah oddanih glasov. Cilj sedanjih pogajanj je, doseči sporazum po pobojih, ki bi jih sprejeli obe stranki, da bi moglo zopet pričeti z delom okoli I 25,000 stavkujočih delavcev. • * 'Sedeči* * stavkarji se prav nič ne zmenijo za sodni jsko povelje, da izpraznijo tovarne ter še vedno drže zasedeni tovarni Fisher Body št. 1 in št. 2. — Governer Murphy še vedno ni odgovoril na prošnjo šerifa Wolcotta. da mu da na razpolago 3300 vojakov, ki se nahajajo v Flintu, da bi ž njimi pregnal stavkarje iz tovarn. DETROIT, Mich . 9. februarja. — Ker pogajanja za poravnavo stavke nikakor nimajo uspeha, je avtomobilska družba predlagala, da vsi njeni nameščenci s tajnim glasovanjem pod nadzorstvom governerja Murphyja izrazijo svoje mnenje glede unijskega vprašanja Medtem ko avtomobilska družba trdi, da unija United Automobile Workers nima večine med delavci pri General Motors, trdi da ima unija avtomibilskih delavcev pri fašisti so zavzeli malag0 Zmagovite fašistične legije so vkorakale v Ma-lago. — Mesto se je podalo brez boja. — Republikanci so pred begom oplenili mesto. MALAGA, Španska, 9. fob. — Zmagovite fašistične legije generala Gonzalo Queipo de Liano so vkorakale v Malago ter zasedle zadnje važne^ pristanišče, ki je še bilo v republikanskih rokah ob južni obali Španske. Predaja mesta je bila brezpogojna. Obramba je popolnoma odpovedala. V mestu ni o-htala nobena vladna oblast, ki l»i razglasila predajo fašistom, ki so takoj vkorakali v sredino mesta. Okupaeija je bila popolna, ko ;-o fašisti z vseh strani ob 9.30 dopoldne prikorakali na Plaza de la Constitution. Sredina mesta je bila popolnoma oplenjena in požgana. — Havasova časnikarska agent lira naznanja, da so republikanci, prodno so se umaknili iz mesta, oplenili vse banke in katedralo. Fašistični častniki pravijo, da na mestnih ulieah niso našli niti enega trupla, toda domne-\ajo. da so komunisti tekom obleganja pomorili okoli 500) fašistov. Večinoma so republikanski vojaki zbežali iz mesta, kolikor, pa jih je ostalo, so se pomešali' med eivilno^prebivalstvo ter ž njim pozdravljali zmagovito fašiste z ^Arriba Espana!"— "Kvišku Španska!" Kot pravi Exchange Telegraph je bil med drugimi republikanskimi častniki ujet i udi bivši vrhovni poveljnik mednarodne brigade v Madridu general Emilio Kleber. Prebivalci so s kriki veselja pozdravljali fašistične legije, ko so prihajali z vseh strani v mesto. ■MALAGA, Španska, 9. feb. — Fašistično poveljstvo naznanja, da so komunisti. predno so pobegnili iz Malage, pobili 4000 do 5000 oseb, ko se je bližala mestu armada generala Gonzalo Queipo de Liano. Mor-jenje je bilo t tegu šest mesecev, toda splošno morjenje i se je pričelo v soboto, ko je faši- ogorčenje proti hitlerju Nemci zamerijo Hitlerju, ker pošilja na Špansko mlade prostovoljce. — Prva opozicija, ki jo je bil Hitler deležen od svojih pristašev. LONDON, Anglija, 9. febr.— Diplomatic ni urednik lista "Daily Herald" poroča o v *d-no naraščajoči nevolji v Nemčiji proti španski pustolovščini kanclerja Hitlerja. "Prvič v štirih letih je bila j^zna kritika obrnjena proti sveti osebi Hitlerja," pravi list Nemci se posebno hudujejo na Hitlerja, ker so bili njihovi sinovi, ki še niso dosegli vojaške starosti, poslani na Špansko, da se bore ne za nemško stvar. Vojaški poveljniki so Hitlerju odločno odklonili, da bi bila poslana na Špansko kaka redna armada, vsled česar so nazijski voditelji vzeli mladeniče iz organizacij delavske fronte. Dalje pravi, da so sta riši, ako je njihov >in padel v boju. obveščeni o njegovi smrti naslednje: "Vaš sin je bil ubit na manevrih." "Pripeljite naše fantje nazaj s Španskega!" Ta klic je bilo slišati na ulicah v Duesseldor-fu, kot pravi "Daily Herald", ki nadaljuje: "Ljudje se zbirajo. Še več klicev ne vol je. Na-crlo f^re poročilo na policijo. Policija napade. Množica se razkropi." Vlada je storila vse, da takr vesti ne bi šle preko meje, toda vse nič ne pomaga. Kot v Ducs-seldorfu, se dogajajo taki prizori tudi po drugih nemških mestih, v Berlinu in Monako-vem. "Nizke plače, višje cene, |w>-manjkanje hrane — vse to je prenesel nemški narod, ker je bilo treba prenesti zaradi narodne moči in varnosti. Toda pošiljati mlade fant*1 skrivaj, da jih pobijejo na Španskem za nemško stvar, je druga stvar." Tako zabavljajo Nemci proti Hitlerju. stična armada pričela razbijati na mestna vrata. Dvesto mož in žena aristo-kartskih družin je bilo osvobojenih z neke ladje, ki je bila zasidrana v pristanišču. Ko so prišli v mesto prvi le-gijonarji in Marokanei, so ljudje prihiteli iz kleti ter so poljubljali fašistične rdeče-zlate zastave. inndustrije so polne špij0n0v La Folletejev odbor pričenja z odkritji. — Senator je poročilo o svoji preiskavi predložil senatu. WASHINGTON. I). C., 9. fobr. — Senator LaFollette je kot predsednik senatnega odbora Civil Liberties Committee senatu predložil sevoje poročilo iz kateiega je razvidno, da ">o po celi deželi na delu velikanska podjetja, ki hočejo ovreči obstoječo delavsko politiko in uničiti delavske postave. Poročilo o šesttiiesečin preiskavi navaja velikansko industrijsko podjetje, čegar lastnik« delajo s poklicnimi vohuni roko v roki, da napadajo državljane, ker se poslužujejo svoje postavne pravice, da se organizirajo za kolektivna pogajanja. Preiskovalni odbor obenem s poročilom prosi kongres, da d voli $50,000 za nadaljnjo pre is'kavo. LaFollettejev odbora vno sedaj razpravlja o vprašanju. ako ne bi kazalo so«lr.ij-sko postopati proti PinkeK»n National Detective Agency, »ia navede imena svojih detektivov, ki vodijo industrijsko v o h-mstvo. Odvetnik Pinkerton detektivske agenture William P Whitney preiskovalnemu o.l'>o_ ru ni hotel predati imen detektivov in sicer z utemeljitvijo, da bi to dovedlo do nnsilji in celo do umorov. z 31. marcem poteče pogodba med majnerji in delodajalci WASHINGTON, D. ., 9. feb. — John L. Lewis bo prihodnji teden prišel v svoja običajna "lovišča"'— v kraje• mehkega premoga — da bo tudi tam s . tavko dosegel višje plače iti i* raj še delovne ure. Lewis, ki je predsednik L'ni-ted Mine Workers of America in tudi kot predsednik odbora /a industrijsko organizacijo vodi avtomobilsko stavko proli General Motors, bo 17. februarja razpravljal o položaju premoga rjev, ko se bodo v New Yorku sestali zastopniki pre-inogarjev in lastnikov rovov, da se prično podajati za novo pogodbo, ker poteče dosedanja pogodba 31. marca. Ako do tega dne ne pride do sporazuma, se bo s 1. aprilom pričela stavka, v kateri bo prizadetih 400,000 premogarjev. Delavci bodo zahtevali za dc-lavce, ki so plačani od tedna. 30 ur dela na teden brez zniža- p0v0denj je dosegla ___svoj višek Jezovi in nasipi so vzdržali veliki pritisk. — Tudi ob reki Ohio je najhujše prestano. Whitney je rekel, «l:i MEMPHIS, Ten n., 9. feb.— Voda Mississippija, ki je do-i::i. segla svoj višek, se vali mimo meščenec Pinkertonove <3/u*be Ray L. Burn si de. ki je ne ^v-no podal svojo izpoved pred 'preiskovalnim odborom, prejel Iprctilno pismo naslednje v?e-' bine: "Izgini, podgana! Glej, izgineš iz T«»leda in ne uružbi večino ter zato stalno zahteva, da ima le 11 unija pravico, da se kolektivno v imenu vseh de lavcev pogaja z General Motors. Avtomobilska družba je pri volji pogajati se posebej z unijo in posebej z delavci, ki ne pripadajo uniji in je obljubi da bo tudi druga stranka deležna vseh prednosti, katere bi dosegla ena ali druga stranka delavcev pri avtomobilski družbi. pri ka- il" zi se ve< Predsednik odbora senator T aFollette je izjavil, da bo o tem še razmišljal ter je nato ta-krj zaslišal načelnika Pink*'-tonovejra urada v Cincinnati ju, Slina H. Bradyja, ki je priznal, da je od leta 1908 pogosto deloval pri delavskem vohunstvu. Brady je pričal, da za je pred kratkim Genera1 Motors Iružba poslala v Alexandria. Va., kjer ima John L. Lewis svoj dom, da dobi nekatera pojasnila o CIO, ki sedaj votli avtomobilsko stavko pr«'ti General Motors. Brady je tudi prizanl, da je delal tud; za tri podružnice General Motors, Inland Manufacturing Company v Davton, O., Fisher Body Corporation v Norwood. O., in za Frigidaire Company x D;»y-ton, O. Odborovo poročilo pravi, da je General Motors družba leta 1935 plačala Pinkertonov: a-genturi 167,586, prve mesece letošnjega letaj>a je detektivska ' agentura izdala $240,000 za Memphisa in hudi vetrovi še vedno zaganjajo valove proti nasipom, ki pa vzdržujejo velikanski pritisk. Načelnik vojaških inžinirjec j ' Eugene Reybold, ki si je natančno ogledal položaj, pravi, da je sicer še vedno mogoče, da voda sera pa tam izpodje kak nasip, da pa morejo delavci vsako tako vrzel naglo zamašiti. predno nastane kaka večja škoda. rja plač; za one delavce pa. ki so plačani od tone, bodo zahtevali višje plače. Lastniki rudnikov pa zahtevajo, da «e dosedanji delovni čas 36 ur na teden poviša na 40 ur in za isto plačo. Pri j>ogajanjih bo igrala važno vlogo Guffeveva predloga, katero je zvezno najvišje sodišče svoječasno zavrglo kot protiustavno. Predloga pa je bila sedanjemu kongresu z o p e t predložena. DOHODKI DAVKA NA PIJAČE WASHINGTON, D. C., 8. februarja. — Zvezna vlada je za leto 1936 prejela $110,587,-158.20 več davka na opojne pijače kot pa leta 1935. Po izkazu zakladniškega u-rada znaša ta dohodek za leto 1936 $569,081,879.90 v primeri z dohodki lanskega leta $458,-494,721.70. OČE MLADOLETNE ŽENE ZAPRT WATERTOWN, N. Y., s. februarja. — Roka postave je prijela Joseplia Roshia očeta 12 let stare Leone, ki se je 1">. januarja poročila z 18 let starim Stanlevem Backusorn. Aretiran je bil, ker je zdravniku dr. O. J. Lafontoine napačno navedel njeno starost kot 18 let. Na podlagi njegove navedbe je bil za to starost izdan rojstni list za njegovo mladoletno hčer. Leona, ki bo postala mati v juniju, še predno bo stara 13 let, se nahaja v varstvu otroškega urada. Njen mož Stanley Backus pa je bil postavljen do sodnijske obravnave pod varščino $1000. Med Hickman, Kv., in Tip-lonville, Tenn., je voda izpod jo dla jez, toda delavci so luknjo naglo zamašili z vrečami peska. V Cairo, 111., je pričela voda reke Ohio padati in tudi Mis-sippi je že dosegel svoj višek. V Hickman je padla voda za en čevelj, v New Madrid pa za pol čevlja. podkupnino delavcev, da so izdali svoje sodelavce. Poročilo pravi, da se js* delavskih vohunov posluževalo 36 družb delodajalcev. 14 kor-poracij, ki se raztezajo po celi deželi, 32 premogarskih tvr-lk. 29 raznih avtomobilski*, družb 77 železniških družb, 20 pa-robrodnih družb in ve* drugih velikih podjetij. _J ^ _ _ TUDI V LOS ANGELES JE KONČANA MORN. STAVKA IX)S ANGELES, Ca., 9. febr. E. W. Shuett je izjavil v imenu Industrial Union of Marine and Shipbuilding Workers of America, da je stavka, ki se začela dne 14. januarja, končana in da 3e bodo delavci jutri vrnili na delo. JULIJ ANA V BUDIMPEŠTI BUDIMPEŠTA. Madžarska, 9. febr. — Holandfeka prestolo-naslednica Julija na je dos|>e1a sem s svojim soprogom Bernardom. Mladi par, ki se nahaja na poročnem potovanju, se je prej mudil na Poljskem. MEHIŠKI KOMUNISTI PRETE S SILO MEXICO CITY, Mehika, 8. februarja. — Vodstvo komunistične stranke je izjavilo danes. da bodo njeni člani -s silo razbili vsako zborovanje, na katerem bo nastopil Leon Tro-eki kot govornik. $ "GLAS N ART) DA" New York, Wednesday, February 10, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN TJ&'A. "Glas Naroda (A Corporation) Owned and Published by SLOVEN IC PUBLISHING COMPANY 99 frank Stkaer, President L. Bcnedlk. Treaa. P Lac* ot buineM of tbe corporation and add* «1« W«t IStk Street. Bereagh ef of above officers: Near Ink City, N. X. PROBLEMI PRISELJENCA GLAS NARODA (Yeice ef the People) Issued Brery Daj Except Sondaji and HoUdaje Ca celo leto velja aa Ameriko in Kanado $0.00 fta pol leta ....................$3.00 Za Četrt leta $1,00 Zrn New York it celo leto ...... $7.00 Za pol leta....................*3.50 Za Inozemstro u oelo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 BoberripHon Yearly $8.00 Dopisi bres podpisa In oeebncstl se ne prlottujejo. Denar naj ae blafOTOll poUlJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naroCnikoe, prosimo, da se nam tudi preJAnje blvaligče naznani, ds hitreje najdemo naslovnika. Advertisement oti Agreement "Glas Naroda" Unaja vaakl dan IsrsemM nedelj ln praznikov "GLAS NARODA". 216 W. 18th Street, New Vertu N. T. Telephone: CHelsea 3—1242 V ABESINIJI ZOPET TECE KRI V ju/.ni AU^iniji Italijani žareli celo vrsto vojašklii n:»>tof»ov zojmt Aboinre. V gorovju med pokrajinama Si«-~itislj t 11 i j«-/.eri ter dolino 1'ebi Šebeli. Te abesinske te vodi /,na:ii abe-inski poveljnik ras Desta. Kak<»r Italijani dognali, so uporniki razdeljeni v «lv-' k »l«mi. V/hodno 4» | j«-/.«-m Margarita stoji glavni k»* \<>j-k<' | m m | poveljstvom rasa Desta in dedžasmana Gabre Mariama. Dru^a kolona pa >toji okoli Bale po«'»ia l»i utegnil imeti okoli sebe kakih 10,«HI rednih vojakov, poleg te pa s«» nekaj tis«»čev mož, katere m» nabrali v tamkajšnji o kolibi. V-era skupaj imajo vstaši nekaj nad 15,(YK) mož. Morje* -c bo ra.-u Desta po-rečilo izogniti obkolitvi z l>egom. Italijansko vodstvo je prevzel osebno sam maršal Gra-ziani. Zato j«' te 1» n ki lTebe Šebeli stoji libijska divizija. V nadaljnjem poroeilu. pravi italijanski list, da se bodo opi-raeije v srednji in južni Abe-iniji izvršile s pomočjo naj-modernešb bojnih -»red ste v ter s pomoejo močnih letalskih sil, kakor zatrjujejo uradni vojaški italijanski krogi, bo posledica teli vojaških operaei j ta, daito Abesinija končnovelavno za sedena ter e zbirajo okoli njega. Razbojniške tolpe, ki so *»«? doslej nemirno klatile okoli, kakor tudi taki Abesinci, ki ho se enkrat že udali Italijanom, s,, sedaj zopet zbirajo pri tem rasu. To so nepomirljivi sovražniki Italije, kateri so sedaj vnovič zgrabili za orožje. Zato ne smejo pričakovati nikake milosti v«**. See k slavnostni seji v nekdanji cesarski palači vse podjarmljene abesinske plemenske kneze, katerim je dejal: Rasa Desta imejte sedaj za mrtvega moža! Sam je liotol tako usodo in sam si je izrekel smrtno obsodbo! Deklarantova vdova nima ni-kakih predpravic. VPRAŠANJE: Neki inoze-mec je pred kratkim umrl. Imel je že štiri leta svoj prvi papir. Ali more njegova žena vporabiti njegov prvi papir in postati državljanka na podlagi istega T ODGOVOR: Poprej je vdova dekla rant a (inozemca s prvim papirjem) imela pravico zaprositi za naturalizacijo, ne da bi imela svojega lastnega prvega papirja. Ta predpravica pa je končala z zakonom od 1. 1934. Sedaj mora taka vdova dobiti svoj lastni prvi papir in potem seveda čakati dve leti, prodno more vložiti prošnjo za držav ljan'stvo. Naturalizacij ske pravice ino zemskih veteranov. VPRAŠANJE: Ali ima ino-zemec, ki je služil v ameriški vojski tekom svetovne vojne, ši vedno pravico zaprositi za dr žavljanstvo brez prvega papirja in brez plačila naturali-zacijskib pristojbin! Ali kaj ovira, ako je dotičnik stanoval v inozemstvu po vojni! ODGOVOR: Predpravica do poenostavljene naturalizacije za inozemske veterane, ki so služili v ameriški vojski tekom svetovne vojne, bo nadalje v veljavi do 2S. maja 19,4>»7. Nič ne dene, ako je dotičnik po vojni stanoval v inozemstvu, mora pa dokazati .da je bil zakonito pripuščeit za stalno bivanje, ako se je njegov zadnji pribod pri|K'ti po 3. marcu 1924. Naj vloži prošnjo za naturalizacijo. VI >R AŠ A N J K: Imam svoj prvi papir že več kot šest let. Nekateri mi pravijo, da ni več dober in da moram podati natančne informacije o svojem prihodu, kar 7>a ne vem. Kaj je res na tem ? " ODGOVOR: Vložite takoj prošnjo za državljanstvo, kajti vaš prvi papir je veljaven le za dobo sedmih let. Ni treba da si belite glavo glede prihoda. Podatki o tem so bili bržkone že v gotovi jen i. Kajti od meseca julija 1929 ne more nihče dobiti prvega papirja brez spričevala o prihodu. slavijo, ali vas, kjer sem se rodil, je prišla pod Italijo. Ali je moj prvi papir vsled te pomete postal neveljaven? ODGOVOR: Leta nazaj je taka pomota zares razveljavljala vrednost prvega papirja. Ali oil 1. julija 1929 vprašanje odpovedi inozemskega državljanstva prihaja v j>oštev še le tedaj, kadar inozemec zaprosi za drugi papir. Imate zato vse priložnosti, da popravite to pomoto. Število deportacij. VPRAŠANJE: Ali imamo sedaj več ali manj deportacij? Kateri inozenici se deport i rajo iz Združenih držav f ODGOVOR: Od 1. 192G do vštevsi 19.'Wi je bilo deportiranih iz Združenih držav vsega skupaj 137.42S inozemcev. Od teli več kot 75,000 je bilo de port i ran i h, ker so prišli neza konito brez priseljeniške vize oziroma ker so tukaj ostali dalje, kot jim je bilo dovoljeno. 21.270 < leporti ran cev je spadalo v razred obsojenih kriminalcev, prekrši tel je v narkotičnih zakonov ali oseb, spojenih prostitucijo; 9,392 je bilo deportiranih radi duševnih ali telesnih liil>. Največ deportacij je bilo l. 1933, ko so deportirali 19,865 inozemcev. Od tedaj je število »de port i ranče v padlo za več kot 50 odst. Leta 1934 je bilo deportiranih H.H79 inozemcev in leta 1935, 8.319. Starost za. starostno pokojnino v Pennsylvaniji. VPRAŠANJE: Star sem 66 in stanujem v državi Pennsylvania že 30 let. Nimam ni kakih gmotnih sredstev. Ali morem zaprositi za starostno pokojnino? ODGOVOR: Pennsylvania je ena izmed mnogih držav, ki so znižale starostni predpogoj za dobivanje penzije od 70 na 65 let, in to radi vzroka, da so v skladu s federalnim zakonom za socijalno varnost. Ta sprememba pa ne stopi v veljavo v Pennsylvaniji kot še le 1. 1940. Iz Slovenije. BRADESKO SE 1ZNO-VA OGLASA Za Jožefom Bradewkom nevarnim vlomilcem, ki je pred meseci pobegnil iz zaporov ljubljanske jetnišnice in ki je loma iz okolice Polhovega gradca, orožniki po Vsem Notranjskem stalno iščejo sledi, vendar so vsa prizadevanja zaman, čeprav se Bradeško pojavlja z zmerom novimi vlomilskimi podvigi. Ko je pobegnil iz jetnišnice, se je zatekel najprej domov, da se je založil s potrebno obleko in orožjem nato pa se je skrival v gozdu nekje pod Sv. Katarino, odkoder je hodil krast po hribovskih naseljih. Zadnje dni je ponovno vlomil v Poljanski dolini v Lučnali pri Sv. Joštu nad Horjulom, v eni preteklih noči pa IMAMO V ZALOGI BLAZNIKOVE Pratike za leto 1937 Cena 25c > 8 poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. sipu Pereniču se je pred časom prigodilo, da je onstran Me- so je pojavil v Dolenjem Lo- ščartskega vrha, kjer je bil na irateu, kamor je že od nekdaj ■ lovu, naenkrat zaslišal neko lo-rad zahajal. Posestniku Jako- masten je. Ko je napeto opa-bu Verbiču je ukradel večjo tzoval, je zagledal medveda, ne-vsoto denarja in blaga, da mu'koliko vstran pa še medvedko, je prizadejal za dobrih 4000 Vedel je, da imasta v bližini Din škode. ZADUŠIL SE JE V DIMU V novi vasi pri Radovljici je 67-letni preužitkar Andrei Mu- ^ , . , , , , - i • i -vi se z zelezniskim kolesom peljal san, po domače V rt nikar, prišel t . . . - IMinoči zidane volje domov. Kolektati denar za Špance se mi ne zdi umestno. To se pravi — med ameriškimi Slovenci kolektati zanje. Na Španskem si stojita nasproti dve prilično enako močni stranki: vladna in fašistična. Vladna stranka naj bi bila po zatrdilu nekaterih delavska. Pa je le deloma delavska. Na njeni strani se sicer bore soci-jalisti, komunisti in anarhisti, ki pa nikakor niso v večini. Pristaši obilice drugih strank jim pomagajo. Istotako tudi pod Francovo zastavo niso sami fašisti. Še celo o >amem Francu zatrjujejo, tla ni fašist. Obe stranki — tako republikanci (vladna stranka) kot tudi fašisti — imata vsega dovolj. Tega ne more nihče tajiti, najmanj pa tisti, ki skušajo med Slovenci kolektati zu Špance. Španska vlada je poleg angleške in francoske vlade najbogatejša v Evropi. Zlati zaklad, ki ga ni mogel brlog in mladiča, zato si je rajši izbral drug lovski prostor. Podobno srečanje je imel zadnje dni progovni nadzornik , ,. . , _ _ . ... v' v . » .-ikrah Alfonzo pofatiti in ki iz v Koeevju Julij Urakovic, ki,, . _ . _ 1 *___ je nadzoroval dela na progi in DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneelji-. vo po dnevnem kurzu. | V ITALIJO t V JUGOSLAVIJO trn f 2.55 _____________ Din. 10« % 6.00_________Din. 200 f 7.2« ______________ Din. 300 $11.70 __________________ Din. 500 $23.00 _____________ Din. 1000 $45.00 ................ Din. 2000 Za 9 6.50 .................... Lir 100 $ 12.25 .................... Lir 200 $ 30.00 .................. Lir 500 $ 57.00 .................... Ur 1000 $112.50 .................. Lir 2000 $167.50 ................ Lir 3000 EMM BM CMNM SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVMDMNM OMNM PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI 1m txpUtUo vetjih tneskov kot teormj naveden«, bodisi v dinarjih aH Urah dovoljujemo Se boljfte pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Uplstllo t 5.— morate poslati. $10— " $15— " ...$ B.7I ..J10J6 ...$2L— ..$41-2$ Mjfcj^ilfjlij doM v starem kraju laplaSlo v dolarjih. HUMA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1— 5LOVEN1C PUBLISHING COMPANY »Glas Naroda" ^IIMMjMj^Mia^™ WW TO«. N. Y. Napačno navedenje dežele sedanjega podaništva. VPRAŠANJE: Ko sem zaprosil za prvi papir, napisal sem, da sem se rodil v Jugoslaviji. Zmotil sem se pa, kajti večji del občine je pod Jugo- Otrpel hrftet? Dobite dobrodošlo in hitro od pomoč s par vdrgnenji. PAIN-EXPELLER Je bil uspešno rabljen Izza leta 1867. Ll H ! M f H T Zakuril je v gašperček ter zadremal. Nesreča je hotela, da so se med tem, ko je mož trdno srpa!, vnela drva in snhljad o-krog pečice, nato pa še tla sama. V sobi nastali ogenj bi bil gotovo upepelil hišo, če ne bi mod postajama Lipovecni m Staro cerkvijo. Sredi poti j«' zagledal kakih 1(H) ni pred seboj velikega medveda, ki je prav mirno in udobno stopal čez železniško progo. Ko je prišel do omenjenega mesta, je ustavil vozilo in stopil nekoliko korakov za medvedom v bilo vse tesno zaprto, zaradi' , , , . i • > . . 1 , ... gozd. Toda ta se le podvizal cesar se ogenj ni mogel razviti. . . , , . • . , . ... .. in ie v gozdu naglo izginil, mlo pa je v sobi le toliko dima, da se je v njem Mušan zadušil. Zjutraj so ga našli sedečega na kovčegu. Verjetno je, da si je hotel možak kako pomagati, a je bilo že prepozno, da bi še mogel odpreti okno in poklicati ljudi. Naznanilo in Zahvala S itotrtim sr«i*in ii:<-stri — Josefini Sturm, roj. Branisel Pokojna je bila rojena leta lslC. v I»olenjivasi pri IVrkniei. 1'mrla j'-» |m> krutk' in liu
  • ki>i»Hliš katoliškj-m olmiiu. I*risrčne s«- zahvaljujem tem idolom vs»-m. ki so stali ob strani in uu-^ tolažili v bolezni in smrti. Sv jm>s«Huh» pa je dolžnost zahvalili s«' za krasne |»o«larjene cveUiee sle«.l<>- ("ekaMu. Mr. iu Mr<. Math. Klueevšek. vsi v Jotinstonn. Pa.: Mr. in Mrs. (Jresor ČVkad.i, Mr. in Mrs. Frank Čekada, Mr. in Mrs. Frank Meie. vsa na Parkhill, Pa. Moja iiajiskn-m-jšji hvala tudi 1'nion I^x-sil št. llKodili avtomobile za iN>jrrebni sprevod. Toraj še enkrat najlepša hvala vsem za Vašo jioirtvovalnost in iHtmj nad zvezdami! Žalujoči ostali: ANTON STLRM. soprog ANDREJ BRANISEL, JOSEPH. ANTON FRANK BRANISEL, brata FRANK, sinovi TEREZIJA ČEKADA. teta. V starem kraju zapušča očeta, brata in sestro. Johnstown. Pa., 8. februarja 10:S7 MEDVEDJE SE SPREHAJAJO Nepregledni kočevski gozdovi kamor redko zaide noga lovca, so varen dom številne divjačine. Ni lmš redek primer, da lovci kje naletijo na sledove volka, med tem ko je divji prašič precej navadna prikazen. Vsako leto jih nekaj postrele. Kakor l>i slutili, da jib let*»s ščiti banska naredba, so po stali medvedje precej drzni. Rjavih medvedov je po tem gozdnem kompleksu Še zmerom mnogo. Sodnemu oficialu Jo- i—iiiini i umi 11 mi Iran*««: wbbaBsa—iiiiiuj—iiiiiim m NAROČILA za MOHORJEVE KNJIGE in KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1938 sprejemamo. Oni, ki nam pošlje za Mohorje ve knjige $1.25 ali $1.25 za Vodnikove, bo dobil knjige iz do-:novine naravnost na svoj na slov. Knjigarna Glasa Naroda. lmja še iz časov odkritja Amerike, je spravila srečno na var-r.o. Menda je v Franciji. Tega zlata je toliko, da lahko še leta in leta pokriva stroške . ' lu za špansko vlado je Rusija z vsem svojim neizmernim bogastvom. Francu pomagajo Mussolini, Hitler in najbolj perfektno organizirana sila na svetu — katoliška cerkev. Španci potemtakem res ne potrebujejo pomoči ameriškil-Slovencev. Solidarnost je lepa beseda, toda če je v tem primeru vde j-stvena ali vtelešena, je povsem brez pomena. Če ameriški Slovenci kaj dajo ali če nič ne dajo, jih bodo Španci istotako poznali kot poznamo mi španske vasi. Nekaj posebnega pa je, da j< zadnji sneg prignal medved« prav do Ribnice, kjer so na ko lodvoru opazili razločne sle«le medveda, ki je nato na«laljeval svojo ]>ot sp«'t v gozd. Najštevilnejši pa so medvedje o-krog Jasnice, to je na meji ribniškega in kočevskega sodnega sreza, v Rogu in na Mali gori, kjer so medvedje. sledi skoraj reden pojav, zlasti v zimah, ko zapade več snega, a so sicer; y velikim zaI1i,nailjt.,n sen, tople. So pa kosmatinci Po-|ČUal dopis rojaka Simonicha, hlevni in so ljudi izogibajo. Le j ^ . bi| prej5nji četrtek objav-v Ribnici so bili po zadn.iem|v 4,Glasu NaPOda". medvedovem obisku nekoliko. Possebno roo je zanima, od_ v skrbeh, če ni bil medved iz kočevskih gozdov, ki je iz Ribnice odn<>sel nade za sedež se-diinjega kočevskega sreza. kar ie bilo že skoraj gotovo, nazaj v Kočevje. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. mmmmmmm m Piruhi... SVOJCE IN PRIJATELJE V DOMOVINI NAJBOLJ RAZVESELITE ZA VELIKO-! NOČ, ČE JIM POŠLJETE DENARNO DARILO DENARNE POSILJATVE v DOwiOVINO IZVRŠUJE TOČNO IN POCENI — Potniški Oddelek "Glasa Naroda" 216 W. 18th Street New York City Posiljite takoj, da bodo dobili za praznike! stavek, v katerem pravi, okoriti, ki je v togoti prelmdel prijatelja in sc nato sam vrjrel v valove. Tako j«' sin jtižnokrvnega naroda postal nemi s:n sv. Bruna. Zatopljen v misli na domači jo, je gledal proti gričem, ki sc se nizali v smeri Sant Elma tam se je Parthenopa, lepi kraljica juga. že ogrnila lase v, blesteč zvezdni šanelj. Barke in gondole se poz i ba vajo ob njenih nogah in plešejo ob tihih glasovih mandolin. Bela jadra so videti v črni peni kakor zmajeva krila, o.škropljena s krvjo. Tako se je pripravljal lepi Neapelj z vezuvsko bakl jo v roki. da s svojimi čari pozdravi toplo južno nor Redovnikov pojrled pa ni bil obrnjen na Neapelj, ki je tonil v morju svetlobe, niti ne na vijugasti zaliv — oko mu je počivalo drugod — čisto nekje dni^o rožah. Približno sto korakov od obale je gorela luč: V znamenju je podrli!aval plamenček in nežno osvetlieval Madonin kip. Ta slabotna luč je liožala tihi hram njegovega srca in ga napoljevala s sladko bolečino. Tam počiva njegov oče. Valovi se zgrinjajo nad njegovim grobom in mu šume nagrobne žalostinke. Kolikokrat se je vozil tamkaj z Lauretto, svojo vroče ljubljeno sestro. In oče je hi I tam najraje razpenjal svoje mreže in si pri tem pope-val ribiško |>esem. Da, redovnik je bil neko5 ljubljenec vseh ribičev od Pn-teola do Sorrenta. Lasje so s.-mu izpremenjali v črnih valovih. Ni se samo ena ribiškr LUC NA OBALI hči za njim ozirala. A j)ono5no je bil šel mimo vseh. Samo Lauretta, sestrica, je sni^ia biti v njegovi bližini. Se je podrhtavala luč v re dovnikovi zasajeni duši. Mislil je na to, na kako č-uden način se je bil umaknil iz sveta. Divjal je silen vihar, ko se je bil poslavljal od matere. Zn-veslal je na razburkano moije ter pohitel do mesta, kjer zdaj miglja slabotna luč. Po težkem boju v temni noči je slednjič prisjM'1 na puteolosko obilo. Stopil je na suho. odrinil čoln o se upogibali pod težo zlatih žarkov, ki so lili nanje. Zopet je šelestel mehki zapadnik in gostolel zaljubljeni slavec. Zo-pet je stal redovnik ob zidu samostanskega vrta. Toda mala lučka ni več svetila. "Rcquiseat in pace!" se je izvilo iz njegovih prsi. a po licih in bradi mu je zdrknila prva solza, odkar je bil prestopil samostanski prag. N«»mo se je vrnil v svojo celico, da bi še nadalje nosil jarem samoodpove-di. Matere ni več! Tako je zdaj pa zdaj zaječalo v redovniko-vem srcu. Pod ostro redovno haljo je vtripalo srce v stari ljubezni do matere. Mati je umrla. Kuhala jo je bila vročica. V snu je videvala pred srhoi sina Silvija. Suhi prsti so pritiskali na rastne rožni venec; nato se je srce za ved_ no ustavilo. Lauretta ji je zatisnila oči in jo spremila na pokopališče. Prišel je tretji dan. Opolnoči ~e oglas} samostanski zvon, in kliče v kor pobožne redovnike. ki so bili dremali. Potegnili so si oglavnice čez glavo, vzeli vsak svojo svetilk.), stopili iz celice in se preko samostanskega vrta napotili v cerkev. Slišati je samo žulH-rer.ie studenca, drsanje sandal in šum raskavih plašče v. Tudi nekdanji posilip«ki ribič se poškropi z blagotslavljeuo vodo ;n stopi v božji uram. Nihče ne ve za njegovo bol. Po t vol noči se oglasi leseni ki°-petee. Dostojanstvena prior-jeva postava se dvigne in začne /. zateglim glasom: "Oremns (Nadaljevanje na 4. strani.) I§ČE SE jzvežbane ŠIVALKE na ženskih slamnikih, fino delo, j'olga sezona. Vprašajte pri: SANDRA HATS, 407 W. 37th Street, New York City. (3) - - DELO DOBE TZVEŽBANE ftlVALKE. — Dolga sezija dobra plača. — Vprašajte pri: FRUHAUF & MTTSYL, lltli and Broad Sts., Carlstadt, N. J. (3x) IZ POPLAVLJENEGA OZEMLJA Mika je bila poaneta pri mestu Poplar Bluff v državi Missouri. Zdaj je začelo vodovje upadati, toda povzročen« skeda znaša več sto milijonov dolarjev. ' i Iz Jugoslavije. Ogenj Je uničil veliko žago. Lesno podjetje Zeta ki eks-ploatira gozdove na planini Šolnini v Bosni, je pred tremi leti zgradilo veliko žago, v kateri je bilo zaposlenih preko 100 delavcev. Te dni pa je v tej žagi izbruhnil požar, ki je do temelja uničil veliko žago in velike sklade lesa. Močno so poškodovani tudi stroji in nekateri sploh ne bodo več za rabo. Nesreča je nastala po goleni naključju, ko se je razlila večja količina bencina. Žaga je bila zavarovana za 800,000 Din. Škoda pa je precej večja. Tovarno kovanega denarja «o orožniki po naključju odkrili v vasi Stružec, ki je 20 km oddaljena od Siska. Nekemu posestniku v neki drugi vasi so bili ukradeni konji in so orožniki zasledovali tatove po vsem okolišču. Tako vo prišli tudi v Stružec in v prvi hiši, v katero so se bili napotili so našli pravo kovačnico denarja. Najrazličnejše naprave za kovanje denarja so našli še v dveh dra-gjh hišah. Modeli za vse vrste kovanega denarja so bili dobro izdelani a tudi kovanci, ki so bili napravljeni v teh kovač-n i call, so se /precej dobro posrečili. Ponarejeni kovani denar še ni bil v prometu in zatrjujejo aretirani falsifikatorji, da >4o napravili doslej samo kakih 900 kovancev. V 94 letu starosti je postal ubijalec. V Dolci pri Vi rovi tiči se je odigrala krvava rodbinska tragedija, ki sicer ni nenavadna po motivih, pač pa velika senzacija zaradi tega, ker je krvavo dejanje izvršil 94-letni starec. Na prevžitku pri svojem 68-letnem »pastorku Aleksandru Vejiču je že dolga leta živel bivši posestnik Franjo Pa p, ki je zdaj starec že 94 let. Očim in pastorek sta se sprva dobro razumela, v zadnjih letih pa je dobil starec fiksno idejo, da se ga hoče pastorek iznebiti in da mu streže po življenju. Starec je ljudem pripovedoval, da ga hoče pastorek zastrupiti. To se je govorilo po vasi in prišlo je tako daleč, da je Vejic neke sosede tožil zaradi razžaljenja časti. V Vejičevi hiši ni l>ilo več miru in vsak dan se je starec prepiral s pofstorkom. Oni dan ga je napadel z britvijo in ga je nevarno ranil. Preden so sosedje prihiteli na pomoč in doklicali zdravnika, je nesrečni Vejic izkrvavel. Dva uboja po pomoti. V naselju Biletiči pri Tesli-ču sta brata Mitar in Rajko Babic ubila s sekirami dva svoja soseda Stanka Raliča in B. Markoviča, meneč, da sta razbojnika. Brata Babiča imata svojo hišo na varnem in sta bila že nekajkrat "okradena. Živela sta v velikem strahu pred zločinci. Ono noč je nekdo na vso moč razbijal po hišnih vratih, brata sta pograbila sekire, odprla vrata ter pričela s sekirami udrihati po dveh temnih postavah. Oba dozdevna napadalca sta se kmalu zgrudila mrtva na tla, potem pa sta brata opazila,. da sta po pomoti ubila dva svoja dobra znanca in soseda. Ralič in Markovič sta nekje praznovala slavo in ko sta vinjena prišla pred Ba-bičevo hišo, sta pričela iz objestnosti razbijati pr, vratih. Brata Babiča sta se tak>j po krvavem dejanju napotila k sodišču. t Zaplenjen saharin. Policija v Čakovcu je zVode- da je na poti v Zagreb avtomobil z večjo količino sahari-s«. V vasi Nedelišče, odkoder K njigarna "Glas Naroda'* 216 West 18th Street New York, N. Y. IGRE ANTIGONE, Soroklej, 00 Btrani .............. .30 AZAZEL, trdo vez. ...........................1*— ^roširana .80 BENEŠKI TRGOVEC. Igrokaz v 5. dejanj.....SO Klasične igre najslavnejšega dramatika, kar Jih pozna svetovna literatura. Dela ie prevedel v krasno slovenščino nas najbolj Si pesnik Oton Župančič. CYRAN DE BERGERAC. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..............1-70 ČRNE MASKE Spisal Leonid Andrejev, 32 str. Cena ---- .35 Globoka rusir*, drama je podana v j-ko lepem slovenskem prevodu. EDA drama v 4. dejanjih .................... .60 GOSPA Z MORJA, 5. dejanj ................ .75 KREUTZERJEVA SONATA Spisal L. N. Tolstoj. 136 strani. Cena---- .60 S Čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, grozovitost za gro-zovitostjo do strašnega konca. LOKALNA ŽELEZNICA. 3. dejanj ........... iO LJUDSKI ODER: 5. zv. Po 12 letib, 4. dejanj.............60 MAGDA. Spisal Alozij Remec. 80 strani. Cena...45 Žnloigra ubogega dekleta v dvanajstih prizorih. "To je b ritka, globoka zgodba žensko, ki trpi, pada in odpušča in umira i>o krivdi moža." MARTA. SEMENJ V RICHMOND!), 4. dej. .. .30 MOGOČNI PRSTAN. MllCinskl. 52 strani .... .35 NAMIŠLJENI BOLNIK. MoUere, 80 str...............30 OB VOJSKI. Igrokaz v štirih slikali .....................30 OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAJŠČAKA 47 strani. Gena .......................... .30 Ta veseloigra zntnega češkega pisatelja Vfh-llckega je namenjena predvsem manjšim o-drom. PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel Uolja. 84 strani. Cena.......40 Božična igra v štirih slikah, primerna za večje odre. POTOPI JENI ZVON Spisal Ccrhart Hauptmann. 124 su ^mi...50 Uramatska bajka ▼ petih dejanjih. PEPELUH, narodna pravljica, G. dejanj .J str. .35 REVIZOR. 5. dejanj, trdo vezana .............75 R. U. K. Urama v ?.. dejanjih 3 predigro, (Čapek). Vezano ........................45 ROKA V ROKO ............................ -30 MACBETH, Shakespeare. Trdo veiano. 151 str. Cena: mehko vezano.....70 Vez..... «00 OTHELO. Shakespeare. Mehko vezano ------- .70 SEN KRESNE NOČL Shakespeare. Mehko vezano. Cena ------------------------------------------ SKOPUH. MoUere, 5. dejanj. 112 str......... -50 SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI") Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena ...... To je ena izmed petih enodejanlc. čijih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na čelu knjige z besedami: — Ni stre^. ~n-./eč zdravilo. kar ti daiem. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 str«ni. Cena.....So Ijjudska drama v Štirih dejanjih. Vprizori-tev je omogočena povsod, tudi na takib o-drih, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih .... .60 ZAPRAVLJIVEC, MoUere, 3. dejanja, 107 str. .M ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... ^ ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v 5. dejanjih .85 ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 3.snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje .60 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, — Marjin otrok ........................ .30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,— Materin blagoslov .................. -30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ................................ JO 2J. snopič. Sv. Just, Ljubezen Marijinega o- troka ............................... 20 PESMI in POEZUE AKROPOL1S IN PIRAMIDE .................80 BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1-25 broširana 1.— KRAGUlJČKl (Utva) ...................... BOB ZA srtLADI ZOB. trda vez...............40 MOJE OBZORJE. < Četvero in [K'tero raznih glasov.......... .45 V pepehiifni noči. (Sattner) Kantanta za soli, zbor in orkester. Izdala Glnsls'iia M.itira .........................75 Dve pesmi. (Preloveci. Za moški zl»or in bariton solo ..................................................JJ0 MALH PESMARICE At. 1. Srbske narodne himne .............15 Št. la. Sto fuliš, Srbine lužni.................15 Št. 11. Zvečer ...............................15 Št. Vi. Podoknica ...........................13 Sla v ček, zbirka šolskih pesmi. (Medved) ...... J.5 Ura. Srednješolska, 1. in 2. zvezek |h»........ .50 Troglasni mladinski zbor primeren zn troclaser ženski ali možki zbor. 15 pesmic. /Pregelj..L— MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. oj ; Nu dan ; Iiivna noč ...............................40 0. zvezek. Oitoniiii k vesolju; Sveta noč. stražniki; Hvalite Gosimda: Občutki; Gesto ...................................... .40 CERKVENE PESMI Domači glasovi. Cerkvene uesmi za mešan zbor J.— Tantnm Erjjo (Premrl) ...................... Masne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ J>0 Pange Lingua Tantum Ergo Genitori (Foerster) K svetemu ReŠnjemu telesu (Foerster).........40 Sv. Nikolaj ...................................M 10 EVHARISTIČNIH PESMI Za mešani zbor .................... Cena 1._ MISSA in Honorem St. Josephi, Kyrie Cena L— HVALITE GOSPODA Pesmi v čast svetnikom, mešan zbor... .Cena L— PRILOŽNOSTNE PESMI za izvan cerkvene in društvene slavnosti, sestavil A. G rum. Mešani in moški zbori.. .Cena 1._ NOTE ZA CITRE Koželjskl. Poduk v igranje na eitrah. 4 .».ozki 3.5(1 Buri pridejo, koračnica ...................... M NOTE ZA TAMBURICE oicvenske narodne pesmi za (amburaški zbor in petje (Bajuk) ............................L30 Bom šel na planince. Podpuri slov. narodnih pesmi (Bajuk) ..........................t,— Na Gorenjskem je fletno ......................L_ RAZGLEDNICE Newyorfike. Različne, ducat .................. .40 Iz raznih slovenskih krajev, ducat ...........40 Narodna nofta, ducat ........................ «40 POSAMEZNI KOMADI po .......... S centov Naročilom jc priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 renta. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — slovenic publishing company 216 WF.ST 18th STRCT7T kt!w yorkl n. y. peljeta cesti proti Mariboru in Zazebli so policisti ut pelje na jwstajo in ima ravno še nekoliko! časa jesti. X zaprtimi očmi nato sedi v vlaku. (Kldelek je slučajno prazen; do llamlmrga je bila sama in bilo ji je samo prijetno. Brez vsake volje se prepusti svoji srčni bolesti. Ju-t i, ko se bo Ludvik vrnil iz Lipskcga, se bo že peljala s par-nikom po širokem morju. In Ludvika ne bo nikdar več videla. Nikdar ne bo več njegov nežni in ljubeznivi pogled počival na njej, nikdar več ne bo slišala njegovega ljubeznivega glasu, ki je njeno ime vedno tako nežno izgovarjal. Vse to je minilo — za vedno. Tudi Ludvik jo bo pozabil; mogoče bo Še vesel, da se je je rešil. Kajti vedela je, s spoštovanjem se je izgubila tudi ljubezen. Ludvik ni bil človek, ki bi mogel še ljubiti, ako je moral zaničevati. Vse je minilo — in Ludvik bo vesel, da je bil prosrt. Proti temu pa se upira njnia ljubezen. Xe, ne. ne bo se veselil, še |»osebno ne, ko niu bo s svojim odhodom prinesla dokaz, tla ji je delal krivico. Bolj mu bo žal, kot takrat, ko mu je pisala poslovilno pismo. Pri tej misli ji slednjič privro olajševalne solze in spolze no bledih licih. In mirno jih pusti teči, ker je bila sama. In ko naslednjega jutra odpluje parnik, stoji Lona bledeli. prečutega obraza ob ograji in gleda na mahajoče ljudi. Xikogar ni, ki bi ji mahal v zadnji pozdrav. Sama je, zapuščena, s srcem, ki ji leži v prsih kot kamen. Z mrtvimi, praznimi očmi gleda na izginjajočo domovino. Major je zelo potrt odšel iz hiše. ("etudi svoji ženi ni ničesar Več očital, je vendarle čutil, da je igrala nepošteno :gro. In da se bo navzlio temu moral za njo pri Ludviku zavzeti, mu je bilo mučno. Ni se mogel otresti neveselega razpoloženja; nekaj ga je mučilo lil blez vsakega veselja je sel za vsakdanjim delom. Vedno po stopnicah navzgor in navzdol, vedno na lovu za ljudmi, katerimi je mogel okleniti kako zavarovalno pogodbo. Tudi danes je njegov uspeh precej nezadovoljiv. Truden in : z m učen gre |>ozno po]K>ldne v urad zavarovalnice, da, kot vsak dan, položi račun o svojem delu. Začuden pogleda pismo, ki mu je hilo vročeno. Takoj s|>ozna Lonino pisavo in prestraši. To je jako nenavadno, da sluti, da se je moralo nekaj zgoditi. Nemirno odpre ovitek in bere: 44Moj ljubi oče! Oprostiti mi moraK ako selil Te užalila. Verjemi mi, da ne morem drugače. Ko prideš domov, me ne boš več na-' sel. Xe morem ostati, papa; z mamo ne morem več ostati pod isto streho, po vsem tem, kar se je zgodilo in ne morem postati žena Ludvika Hennersberga. Mogoče me ne razumel, ne Ih»š mogel vedeti, kako *-t ras no mi je, da mi Ludvik ne zaupa, da mora misliti, da sem vedela za mamino i^ro in sem v to privolila. Po mojem mnenju zakon, ki ne sloni na obojestranskem, neomahljivem zaupanju, ne mor<4 biti srečen. In kadar je zaupanje med dvema človekoma omajano, ne more biti nikdar popravljeno, posebno »e, ko ne morem dokazati, da sem popolnoma nedolžna •Neutmerno bi me že mučilo, ako bi se skušala opravičiti. O vsem tem se,,, pisala Ludviku in «em se mu od|»vedala Da taj no odhajam od hiše, mi oprosti. Toda prav ,ro-tovo bi me zadrževali in ven«!ar nisem mogla ostati. Toda ne imej nikakih skrbi, na banki sem Ti nakazala pet tisoč mark aa ne bosta prišla v stisko. To zadostuje s tem. kar zasluziš, saj za eno leto. Drugo polovico denarja sem vzela s seboj, da no pridem v zadrego. Nikar pa lse ne vznemiraj-mt razpolago imam izborno službo, toda moram precej daleč ]>otovati, da jo morem nastopiti. Oprosti mi, če Ti danes še ne povem cilja svojega potovanja; najprej hočem biti na mestu in Ti bom pozneje sporočila svoj naslov. V nekaj tednih Ti bom o vsem sporočila /vdravstvuj, ljubi papa, ne huduj se na me, ker drugače nisem mogla napraviti Danes Ti ne morem več pisati- voselnega i*>-možnega delavca Falnerja, kateri stanuje tukaj s svojo d nižin o. Ljudje težko žive. Kakih 50 metrov okoli koče je nekaj njive in vrta, kar je poleg koče edino premoženje rev-nega delavca. Dasi je bila ta revščina in zanemarjenost daleč vidna, je bil pa vodnjak na tem zemljišču v zelo dobrem stanju. Voda v tem vodnjaku je bila kakih 10 metrov globoka. Iz te. . .. ... .... . . . , strelivo lahko spravili iz pod-i*Ioboe,ne so jo v vedru s po-1____A . . ... 1 močjo kolesa vlačili na dan. dalje dva stota tiskarskih črk in materijah), vee stavka, pripravi jenega za tisk in drage tiskarske pripomočke. V tej podzemski tiskarni so komunisti 4 leta tiskali svojo propagandno tiskovino, katero so izdajali pod naslovom "Koroški boljševik". Ker so bili organizatorji te«ra ]>odzemskega podjetja prepričani, da policija nikdar ne bo našla njihovega skrivališča, so bili zaradi tega nenavadno predrzni ter so se v zadnji številki svojega lista iz policije odkrito norčevali. Med tem ko so orožje in Kadarkoli je policija iskala skrivališča komunistične protizakonite delavnosti, v-ekdar je prišla do tega vodnjaka do katerega so vodile sledi. Toda nikdar ni mogla odkriti skrivnosti. Na delavčevem zemljišču je policija že večkrat dala kopati, vendar vedno brez uspeha. Vendar se jo policiji plasti vodnjak zdel sumljiv, ker je |K)d vrh ni m robom imel lepo izdelan betonski rob. Se-daj se je policija lotila tega vodnjaka. Vodnjak je bil na spodaj vedno širji. kar je sum še povečalo. Detektiv je stopil na rob ter se počasi spustil v vodnjak. Takoj je opazil, da je znotraj pritrjena lestev, katera je vodila v mokro in temno globočino. Detektiv je sedaj plezal po tej lestvi. Ko je prišel 2 metra in SO cm globoko, je v vodnjakov i steni žagi odal veliko luknjo. zemske trdnjave, je bilo pa mnogo težje spraviti na dan težki tiskarski stroj. Moral je priti na pomoč oddelek pio-nirjev, ki so morali razstreliti nekaj za beton i ranega hodnika, preden so s škripci mogli težki stroj potegniti iz vodnjaka. Doslej so aretirali zaradi tega odkritja 12 ljudi, med njimi nekatere prav iz notranjega mesta. THE LARGEST VlflVENE VATLT 7N VJB3. 7 DNI DO JUGOSLAVIJE BREMEN • EUROPA ISrzi vlak oh Bremen in Kuropa v Kremmerfiaven za jamči udobno polet anje do LJI BLJANE Ali i»>t ujte > priljublji-niiui <,k*i»rt"*ijiini jniruiki: COLUMBUS HANSA ^ DEUTSCHLAND HAMBURG w NEW YORK Izborne železniike zveze od Cherbourg*. Bremena ali Hamburga, ■'omagali vam bomo preskrbeli vizrje za obisk ali preeelilev lasih evropskih sorodnikov. Zu pojHMiila \prušujte lokalin-ga agentu, ali HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD SHIPPING NEWS LUC NA OBALI Nadaljevanj* s 3. strani. pro mat re defunetta — ir.o*i:r.o za pokojno mater!" — N'ikake-ga imena, kraja, časa. Čigava mati ? Nihče ne ve, nihče ne slnti, kopi ena p. ikri v a skrivnost, kakor mala .jroi.-ila materin grob. Toda vsi n lijo, vsi sklanjajo glave In po Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKKATKO N A DOPISNICI ŠPORoCe SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. dospe na strmo liolgoto svojega življenja. "Samo ena misel «ra jr bolela, I^iuretta, ki jo j«- ai!»,-U|; » ljubil! Pri Marijinem znamenju »»a ebali mu je bila sestiu vniicriiu svojo tajno: tudi ona postane redovnica in vstopi v rir:;>ki ;ed sv. Cecilije. Tudi .«!ia se hoče pokoriti za očeta. I*« materinem pogrebu bo m- 11 i k I'M t prižgala luč. fvtrti dan 1» zapustila dom in >la svojo p-t Redovnik je -e trikrat st-i! »b vidu samostaneskeara vr*:» in irikrat videl luč. 0 lf>tj la zvesto sestro na njen. m p ,tn! v večno mesto. 13. februarja: Conte dl Savoia v Ueaua 19. februarja: Bremen v Bremen JO. februarja: lie de France v Havre Saturuia v Trat '24. februarja: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 20. februarja: Europa v Bremen 'St. februarja: j Paris t Havre > V*, Bex v Genoa 3. ma rca: Noaiandie v Havre Berengaria v Cherbourg 6 marca: Conte die Savoia v Genoa e t/. V Sheboyganu, Wis., je po stopnicah hiše, v kateri je stanoval rojak John Gasjier tako nesrečno padel, da si je prebil lobanjo in poškodbam nekaj ur pozneje v bolnišnici podlegel. Pokojnik je bil samec, star 55 let. V Sheboyganu je živel zadnjih fi let in je bil zaposlen na W PA projektu. V A meri 0 marca Bremen v Bremen 10. marca : Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 12. oiarca: lie de France v llavre r. marca : Normandie llavre Tn Lauretta se je Š»» »ukiat šiljajo svoje misli domov V dra-Tvuknja je bila kakih .°»0 cm'gi materi. Ali še živi, ki *em jo bil zapustil kot deček? — Široka ter je docela zadoščala, da se je skozi njo lahko splazil odrasel moški. Detektiv je brž zlezel skozi luknjo ter je takoj nato že stal v podzemskem hodniku, ki je vodil v podzemsko shrambo, ki je bila .T metre dolga. 1.80 m široka ter 2 m visoka. Pod. stene in strop v tej sobi — vse je bilo «trokovnjaško betoni rano. Soba je bila opremljena tudi za stanovanje. Pred vhodom v sobo je na hodniku stala pripravljena napol-nena strojna puška, ki je bila tako postavljena, da je lahko obvladala ves liodnik. Zraven strojne puške je ležal še rezervni pas s patroni. V zabojih so našli še eno strojno puško, ki je bila sicer razložena, vendar docela rabna. Zraven je bilo v zaboju še polno streliva. Pripravljenih je bilo znnaj zaboja še pet pištol ter ena puška re-petirka.. Tudi za to orožje je bilo dovolj streliva. Kakor je videti, je bilo v tej podzemski trdnjavi vse pripravljeno 7.a o-bram bo. Polejr tega orožja pa so našli ozrla na gne Sv Mai t in a mjBintfiaui Can ven n. v katerem mu poslala svoj za dr..,, po,:d.-av.| je uposlon ŽP\W. )ot. \n],aja Zopet je zahajalo solnee. >;.»-( v bolnišnici St. Mark's v pet se je upogibalo dre\ jhmI Salt Lake City, Utah, težo zlata, je pošunie\\d z«*fir ★ :v gostolcl slavec. Zofiet je vzšla večemica in vrledal i «i<»1 i na lepi Xeapelj. T\cj? se! Xosi svoj jarem. A eden med njimi le ve. Po-silipski ribič. Njegova m »11 je umrla. To um je b»lo naznani lo znamenje v temi na oni *:i obale. A nihče ne opazi vroče «.»lze, ki mu je zastrla oko. Por?il jo je iz samega usmiljenja plašč Xemo, brez besede se vr.vča i : cerkve kakor drugi, da dalje nosi sladko breme, dokler ne 'Glas Narod?'* Advertise in 5. tebr. je preminul v i 'le-velandu Martin Podgorelec, star 1)7 let. Pi«m1 kratkim mu je umrla soproga. Rojen je bil v Ifumii pri Ormožu na Štajerskem. Po eriern tednu bolezni je preininul v Clevelaiidu Frank Kodek, star lin let in doma iz Pečice pri Skocjanu na Dolenjskem. Ameriko je priše! preen Mary v CehrbvOrg 10. aprila : •' * Kuroi^a v Bremen j Res v Genoa 11. aprila: Norma if] i e v Havre 15. aprila: Berengaria v Cherbourg 1C. aprila: Vulcania r Trat 1 IT. aprila: Bremen v Bremen •JO. aprila : Roma v Genoa 'JI. aprila: Manhattan t Havre Queen Mary v Cherbourg J4. aprila : lie de France v Havre Conte di Savuia r Genoa '17. aprila: En roj »a v Bremen -JS. aprila : Xormandie r Havre Aquitania T Cherbourg 1. maja: Sat urn La v Tret 4. maja : Paris r Havre Berengaria v Cherbourg Bremen ▼ Bremen Washington v Havre o. maja: Queen Mary ▼ Cherbourg 8. maja: Rex ▼ Genoa 12. maja: Aqultania v Cherbourg 14. maja: Cham plain ▼ Havre Kuropa ▼ Bremen 15. maja: Conte dl Savoia v Genoa 19. maja: Xormandie r Havre Manhattan v Havre JO. maja: Berengaria w Cherbourg -1. maja: Bremen t Bremen maja: Roma r Genoa maja: T^ifayette v Havre •JO. maja: Queen Mary ▼ Cherbourg i8. maja: Pari* t Havre J9. maja: Rex v Genoa 1 \ Advertise is 'GW Narod*