Uredba o voliivi narodnih poslancev za narodno skupščino kraljevine |ugoslavije Ponatis iz »Službenega lista kr. banske uprave dravske banovine" fft V Ljubljani 1940 Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani Zakoni in uredbe EXIV. zvezek Uredba o volitvi narodnih poslancev za narodno skupščino kraljevine Jugoslavije Ponatis iz „Službenega lista kr. banske uprave dravske banovine“ m uuSan* H tu. as. s j V Ljubljani 1940 Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani (Predstavnik tiskarne O. Mihalek) VSEBINA Uredba o valitvi narodnih poslancev za narodno skupščino. Stran I. Splošne določbe. ... 1 II. Volivna telesa in število poslancev ..2 Državni odbor.2 III. Kdo ima pravico voliti.9 IV. Kdo more biti narodni poslanec.9 V. Kandidatne liste.10 A. Državna lista.10 B. Okrožna lista.13 VI. Volivni material.17 VII. Volišča. — Volivni odbori na voliščih. — Glasovanje 18 VIII. Sklep glasovanja. — Ugotavljanje volivnega izida na voliščih. — Konec dela volivnih odborov.28 IX. Okrožni volivni odbor.30 Ugotavljanje volivnega izida po okrožjih.30 X. Delo državnega odbora po izvršenih volitvah ... 35 XI. Ostale določbe.36 XII. Kazniva dejanja in kazenski postopek.39 XIII. Prehodne določbe.46 XIV. Končne določbe.52 V imenu Njegovega Veličanstva Petra II., po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije. Kraljevski namestniki na predlog ministrskega sveta in na podstavi člena 1. uredbe o političnih zakonih z dne 26. avgusta 1939. pred¬ pisujejo tole uredbo o volitvi narodnih poslancev za narodno skupščino kraljevine Jugoslavije.* I. Splošne določbe. Člen 1. Volitve poslancev za narodno skupščino, ki se se¬ stane v Beogradu na redno zasedanje dne 20. oktobra vsakega leta, se vrše po določilih te uredbe, in to s svo¬ bodnim, splošnim, enakim, neposrednim in tajnim gla¬ sovanjem. Če se narodna skupščina razpusti pred pretekom štiriletne dobe, mora ukaz o njenem razpustu obsegati naredbo za nove volitve najkasneje v roku treh mesecev, in odredbo o sestanku narodne skupščine najkasneje v * »Službene novine« z dne 15. marca 1940., št. 61/ /XVIII/150. — »Službeni list« št. 144/30 iz 1. 1940. 2 štirih mesecih od dne razpusta. Tako je postopati tudi, če je pretekla štiriletna doba. Člen 2. Volitve narodnih poslancev, ki se morajo izvesti enega in istega dne v vsej državi, in sicer v nedeljo, se odrede z ukazom na predlog ministra za notranje posle in po zaslišanju ministrskega sveta. Ukaz se mora ob¬ javiti v »Službenih novinah«. Člen 3. V času od petnajstega dne pred volitvami pa do tretjega dne po volitvah ne sme nobeno oblastvo pozivati volivce posameznih občin kakor koli skupaj, na primer na skupno delo ali raboto (kuluk) ali v vojaške namene ali na vaje, razen ob nujni potrebi, o čemer odloča mi¬ nistrski svet; prav tako ne sme pozivati posamezne vo¬ livce, razen ob neodložni potrebi ali ob izsledovanju zločinov in prestopkov kakršne koli vrste. V občinah, v katerih bi ne bilo glasovanje izvršeno na dan, ki je določen z ukazom, in se določi drugo gla¬ sovanje, velja to tudi za drugih osem dni. Če so bili volivci prej kamor koli poklicani ali zbra¬ ni, se morajo razpustiti najpozneje petnajst dni pred volitvami. II. Volivna telesa in število poslancev. Državni odbor. Člen 4. Narodni poslanci se volijo po volivnih okrožjih. Volivna okrožja so tale: Volivno okrožje št. 1 s središčem v Ljubljani. K nje¬ mu spadajo tile upravni srezi: ljubljanski (izvzemši me¬ sto Ljubljano), radovljiški, kranjski, kamniški in škofje¬ loški. 3 Volivno okrožje št. 2 s središčem v Mariboru. K nje¬ mu spadajo tile upravni srezi: dravograjski, gornjegraj¬ ski, slovenjgraški, konjiški in mariborski-desni breg. Volivno okrožje št. 3 s središčem v Murski Soboti. K njemu spadajo tile upravni srezi: murskosoboški, ma- riborski-levi breg, ljutomerski, lendavski in ptujski. Volivno okrožje št. 4 s središčem v Celju. K njemu spadajo tile upravni srezi: celjski, laški, šmarski, bre¬ žiški in krški. Volivno okrožje št. 5 s središčem v Novem mestu. K njemu spadajo tile upravni srezi: litijski, novomeški, logaški, kočevski in črnomeljski. Volivno okrožje št. 6 s središčem v Varaždinu. K njemu spadajo tile upravni srezi: čakovški, preloški, ivaneški, varaždinski, ludbreški in novomarofski. Volivno okrožje št. 7 s središčem v Zagrebu. K nje¬ mu spadajo tile upravni srezi: predgraski, krapinski, zlatarski, klanjski, donjostubiški, zelinski in križevški. Volivno okrožje št. 8 s središčem v Zagrebu. K nje¬ mu spadajo tile upravni srezi: zagrebški (razen mesta Zagreba), samoborski, jastrebarski, pisarovinski, veliko- goriški, dugoselski in karlovški. Volivno okrožje št. 9 s središčem v Bjelovaru. K nje¬ mu spadajo tile upravni srezi: koprivniški, durdiški, bje¬ lovarski, čazmanski, grubišnopoljski, garešniški in ku- tinski. Volivno okrožje št. 10 s središčem v Ogulinu. K nje¬ mu spadajo tile upravni srezi: čabarski, kastavski, su- šaški, delniški, vrbovski, crikveniški, krški, rabski, nov- Ijanski, ogulinski, vojniški in slunjski. Volivno okrožje št. 11 s središčem v Petrinji. K njemu spadajo tile upravni srezi: sisaški, vrginmostski, glinski, petrinjski, kostajniški in dvorski. Volivno okrožje št. 12 s središčem v Gospiču. K nje¬ mu spadajo tile upravni srezi: brinjski, senjski, otočaški, perušiški, koreniški, gospiški, udbinski, donjolapaški in gračaški. i 4 Volivno okrožje št. 13 s središčem v Šibeniku. K njemu spadajo tile upravni srezi: preški, benkovški, kninski, biogradski in šibeniški. Volivno okrožje št. 14 s središčem v Splitu. K njemu spadajo tile upravni srezi: splitski, sinjski in imotski. Volivno okrožje št. 15 s središčem v Dubrovniku. K njemu spadajo tile upravni srezi: braški, hvarski, ma- karski, metkoviški, korčulski in dubrovniški. Volivno okrožje št. 16 s središčem v Osijeku. K nje¬ mu spadajo tile upravni srezi: virovitiški, slatinski, do- njomiholjski, našiški, valpovski, osiješki in dakovski. Volivno okrožje št. 17 s središčem v (Slavonski) Po- žegi. K njemu spadajo tile upravni srezi: daruvarski, pakraški, slavonsko-požeški, novski, okučanski, novogra- diški in brodski. Volivno okrožje št. 18 s središčem v Sremski Mitro¬ viči. K njemu spadajo tile upravni srezi: vukovarski, vin- kovški, županjski, šidski, iloški, sremsko-mitroviški, iri- ški, sremsko-karlovški, staropazovski, rumski in ze¬ munski. Volivno okrožje št. 19 s središčem v Bihaču. K njemu spadajo tile upravni srezi: cazinski, bihaški, bosensko- krupski, sanski, bosensko-petrovški, kljuški, bosensko- grahovski in glamoški. Volivno okrožje it. 20 s središčem v Banjaluki. K njemu spadajo tile upravni srezi: bosensko-novski, bo- sensko-dubiški, bosensko-gradiški, prijedorski, banjalu- ški, kotorvaroški, mrkonjičgradski in jajški. Volivno okrožje št. 21 s središčem v Banjaluki. K njemu spadajo tile upravni srezi: prnjavorski, tesliški, tešanjski, dobojski, gračaniški in maglajski. Volivno okrožje št. 22 s središčem v Derventi. K njemu spadajo tile upravni srezi: derventski, gradaški in brski. Volivno okrožje št. 23 s središčem v Tuzli. K njemu spadajo tile upravni srezi: bijelinjski, tuzlanski, zvorni- ški, kladanjski, vlaseniški in srebreniški. 5 Volivno okrožje št. 24 s središčem v Travniku. K njemu spadajo tile upravni srezi: travniški, bugojinski, fojniški, livenski, prozorski in duvanjski. Volivno okrožje št. 25 s središčem v Sarajevu. K njemu spadajo tile upravni srezi: žepški, zeniški, viso¬ ški, sarajevski, rogatiški, čajniški in fočanski. Volivno okrožje št. 26 s središčem v Mostarju. K njemu spadajo tile upravni srezi: konjiški, ljubuški, mo¬ starski, nevesinjski, gataški, stolski, ljubinjski, bileški in trebinjski. Volivno okrožje št. 27 s središčem v Somboru. K njemu spadajo tile upravni srezi: dardanski, batinski, somborski, apatinski, odžaški in bačko-palanški. Volivno okrožje št. 28 s središčem v Novem Sadu. K njemu spadajo tile upravni srezi: subotiški, bačko-topol- ski, kulski, starobečejski, novosadski, žabaljski in titelski. Volivno okrožje št. 29 s središčem v Petrovgradu. K njemu spadajo tile upravni srezi: senčanski, novokanji- ški, velikokikindski, novobečejski, jašatomiški in veliko- bečkereški. Volivno okrožje št. 30 s središčem v Pančevu. K njemu spadajo tile upravni srezi: kovačiški, alibunarski, vršaški, pančevski z mestom Pančevom, belocerkevski in kovinski. Volivno okrožje št. 31 s središčem v Šabcu. K njemu spadajo tile upravni srezi: mačvanski, pocerski, jadran¬ ski, posavo-tamnavski in radevski. Volivno okrožje št. 32 s središčem v Valjevu. K njemu spadajo tile upravni srezi: posavski (Obrenovac), posavski (Umka), tamnavski, podgorski, valjevski, kolu- barski (Lazarevae) in kolubarski (Mionica). Volivno okrožje št. 33 s središčem v Smederevu. K njemu spadajo tile upravni srezi: vračarski, gročanski, podunavski, kosmajski, mladenovški, jaseniški in oraški. Volivno okrožje št. 34 s središčem v Požarevcu. K njemu spadajo tile upravni srezi: požarevški, ramski, golubški, moravski (Žabalj), mlavski, zviški in homolj- ski. 6 Volivno okrožje št. 35 s središčem v Zaječarju. K njemu spadajo tile upravni srezi: kljuški, poreški (D. Mi- lanovac), brzopalanški, negotinski (Krajina), krajinski, zaječarski, boljevški, timoški in zaglavski. Volivno okrožje št. 36 s središčem v Užicu. K njemu spadajo tile upravni srezi: azbukovški, črnogorski, raški, užiški, požeški, višegradski, zlatiborski in ariljski. Volivno okrožje št. 37 s središčem v čačku. K njemu spadajo tile upravni srezi: kačerski, takovski, ljubiški, trnavski, dragačevski in žiški. Volivno okrožje št. 38 s središčem v Kragujevcu. K njemu spadajo tile upravni srezi: orašaški, oplenški, le- peniški, kragujevški in gruški. Volivno okrožje št. 39 s središčem v Jagodini. K njemu spadajo tile upravni srezi resavski, despotovški, beliški, ravaniški, levški, paračinski in temniški Volivno okrožje št. 40 s središčem v Kraševcu. K njemu spadajo tile upravni srezi: ražanjski, trsteniški, kruševški, župski, rasinski in kopaoniški. Volivno okrožje št. 41 s središčem v Nišu. K njemu spadajo tile upravni srezi: banjški, aleksinški, moravski (Žitkovac), svrljiški, niški, dobriški, prokupski in kosa- niški. Volivno okrožje št. 42 s središčem v Pirotu. K njemu spadajo tile upravni srezi: belopalanški, nišavski, lužni- ški, caribrodski in vlasotinški. Volivno okrožje št. 43 s središčem v Cetinju. K nje¬ mu spadajo tile upravni srezi: šavniški, nikšiški, kola- šinski, andrijeviški, bokokotorski, cetinjski, danilovgrad- ski, podgoriški in barski. Volivno okrožje št. 44 s središčem v Prijepolju. K njemu spadajo tile upravni srezi: pribojski, novovaroški, pljeveljski, mileševski, moravški, sjeniški, bijelopoljski in beranski. Volivno okrožje št. 45 s središčem v Kosovski Mi¬ troviči. K njemu spadajo tile upravni srezi: studeniški, 7 deževski, štaviški, kosovsko-milroviški, vučitrnjski, lap- ski, dreniški in gračaniški. Volivno okrožje št. 46 s središčem v Leskovcu. K njemu spadajo tile upravni srezi: jablaniški, leskovški, poljanski, masuriški in bosiljgradski. Volivno okrožje št. 47 s središčem v Peči. K njemu spadajo tile upravni srezi: istoški, peški, dakoviški, po- drimski, podgorski, nerodimski, šarplaninski in gorski. Volivno okrožje št. 48 s središčem v Vranju. K njemu spadajo tile upravni srezi: gnjilanski, pčinski, preševski in krivopalanški. Volivno okrožje št. 49 s središčem v Skoplju. K nje¬ mu spadajo tile upravni srezi: kačaniški, skopljanski, žegligovski in kratovski. • Volivno okrožje št. 50 s središčem v Tetovu. K nje¬ mu spadajo tile upravni srezi: donjopološki, gornjopolo- ški, gališki, kičevski, debarski, struški in ohridski. Volivno okrožje št. 51 s središčem v Bitolju. K nje¬ mu spadajo tile upravni srezi: poreški, veleški, krušev- ski, prilepski, prespanski, morihovski in bitoljski. Volivno okrožje št. 52 s središčem v Štipu. K njemu spadajo tile upravni srezi: ovčepoljski, kočanski, carevo- selski, štipski, radoviški, maleški, negotinski (na Var- daru), strumiški, dojranski, kavadarski in devdelijski. Volivno okrožje št. 53. Okrožje je mesto Beograd (z Zemunom). Volivno okrožje št. 54. Okrožje je mesto Zagreb. Volivno okrožje št. 55. Okrožje je mesto Ljubljana. Člen 5. Koliko poslancev naj se voli v vsakem volivnem okrožju, določi državni odbor po celokupnem številu prebivalstva v vsakem okrožju, ugotovljenem pri po¬ slednjem popisu prebivalstva, pri čemer upošteva poz¬ nejše spremembe glede območja posameznih srezov in mest. 8 Na vsakih 40.000 prebivalcev se voli po en poslanec. Ce znaša ostanek prebivalcev najmanj 25.000, se voli še en poslanec. Člen 6. Državni odbor je osrednji in vrhovni volivni organ. Ta odbor je sestavljen iz predsednika državnega sveta, predsednika kasacijskega sodišča v Beogradu, predsed¬ nika stola sedmorice v Zagrebu, predsednika vrhovnega sodišča v Sarajevu, predsednika vrhovnega sodišča v Ljubljani, predsednika oddelka B kasacijskega sodišča v Novem Sadu in predsednika vrhovnega sodišča v Pod¬ gorici. Ce so predsedniki teh sodišč zadržani, stopijo na njih mesto njih namestniki. Predsednik državnega sveta je predsednik držav¬ nega odbora; nadomestuje pa ga v tej dolžnosti najsta¬ rejši član odbora. Potrebni material in osebje za poslovanje državnega odbora da odboru na razpolago predsednik ministrskega sveta. Člen 7. Državni odbor, ki ga skliče predsednik državnega sveta, se snide najkasneje peti dan od dne ukaza o vo¬ litvah. Odbor ugotovi takoj po uradnih podatkih, koliko po¬ slancev se voli v vsakem okrožju, in objavi to v »Služ¬ benih novinah«. Ce se pri tem ugotovi, da voli okrožje več poslancev kot je število upravnih srezov, povečano za 1, razdeli državni odbor sočasno toliko največjih upravnih srezov na volivne sreze, kolikor je potrebno, da je število volivnih srezov, povečano za 1, enako številu poslancev, ki naj jih voli to okrožje. Ce se pa ugotovi, da ima okrožje več upravnih srezov kot voli poslancev, državni odbor srezov ne spaja; vsaka politična skupina označi pri sestavljanju svoje okrožne liste lahko eno osebo kot kandidata za katera koli dva sreza ali pa označi za vsak srez posebnega kandidata. 9 III. Kdo ima pravico voliti. Člen 8. Pravico voliti ima vsak državljan moškega spola, ki je dovršil 21. leto starosti. Člen 9. Aktivni častniki in podčastniki, kakor tudi vojaki pod zastavo ne morejo izvrševati volivno pravico. Ta do¬ ločba ne velja za civilne uradnike in uslužbence pri vojski. Člen 10. Volivne pravice nima: 1. kdor je obsojen z izvršno sodbo na robijo, zatoče- nje ali strogi zapor ali na zapor, daljši od enega leta, dokler se mu pravice ne vrnejo; 2. kdor je obsojen z izvršno sodbo na izgubo častnih pravic, za čas, dokler ta kazen traja; 8. kdor je v stečaju (konkurzu); 4. kdor je pod skrbstvom; 5. kdor je obsojen z izvršno sodbo na izgubo volivne pravice zaradi volivnih kaznivih dejanj. IV. Kdo more biti narodni poslanec. Člen 11. Za narodnega poslanca more biti izvoljen vsak jugo¬ slovanski državljan po rojstvu oziroma vsak državljan po prirojstvu (naturalizaciji), ki biva v kraljevini Jugosla¬ viji najmanj 10 let od dne prirojstva, ki ima volivno pravico ne glede na to, ali je vpisan v volivni imenik, je do dne volitev dovršil 30. leto starosti, zna brati in pisati in zna narodni jezik. 10 Člen 12. Aktivni državni, banovinski, mestni in občinski uradniki ne morejo kandidirati za narodne poslance. Policijski (politični), finančni in gozdarski uradniki, kakor tudi uradniki agrarne reforme ne morejo kandi¬ dirati, razen če so to nehali biti eno leto pred razpisom volitev. Ministri, aktivni in na razpoloženju, morejo kandi¬ dirati. Člen 13. Mandat izgube narodni poslanci, ki opravljajo, ko traja njih mandat, z državo podjetniške ali dobaviteljske posle. Če nastopi tak primer ali vobče, če gre za izgubo ali popolnitev posla skega mesta, mora verifikacijski odbor najkasneje v mesecu dni od nastopivšega primera na¬ rodni skupščini o tem poročati. Če odbor v tem roku ne predloži poročila, priobči predsedništvo skupščine tak primer skupščini v prvi prihodnji seji v odločitev. Člen 14. Narodni poslanci, ki sprejmejo, ko traja njihov man¬ dat, državno, banovinsko, mestno ali občinsko službo, izgubijo s tem dejanjem svoj poslanski mandat. Ta do¬ ločba se ne nanaša na ministre. Narodni poslanci so lahko občinski predsedniki. V. Kandidatne liste. Člen 15. Narodni poslanci se volijo po okrožnih listah, raz¬ vrščenih v državne liste. A. Državna lista. Člen 16. Državno listo predloži v potrditev lahko vsaka po¬ litična skupina ali zveza (koalicija) političnih skupin. 11 Od tega se izvzemajo politične skupine, ki delujejo ali prepovedujejo, da bi se nasilno spremenil ali porušil obstoječi ustavni red, kakor tudi skupine, ki delujejo ali propovedujejo delovanje zoper teritorialno celost države. Državna lista ene politične skupine ali zveze sku¬ pin so poleg nosilca državne liste vse njene okrožne liste, ki jih predstavljajo njihovi nosilci. Ni treba, da bi bil nosilec državne liste nosilec kake okrožne liste. Državno listo predloži v potrditev lahko samo tista politična skupina ali zveza političnih skupin, ki je pred¬ ložila najmanj v petnajstih volivnih okrožjih pristojnim okrožnim sodiščem svoje okrožne liste v potrditev. Lahko je tudi več državnih list z istim nazivom po¬ litične skupine ali zveze takih skupin. Ena politična skupina ali zveza skupin postavi lahko največ dve okrožni listi v istem volivnem okrožju. Državna lista se mora predložiti kasacijskemu sodi¬ šču v Beogradu najmanj petnajst dni pred dnem volitev. Sodišče izda vložilcem takoj prejemno potrdilo. Člen 17. Državna lista se sestavlja takole: Na čelu liste se zapišeta naziv politične skupine ali zveze političnih skupin, kateri lista pripada, in dan vo¬ litev. Naziv, s katerim je politična skupina ali zveza skupin označena na državni listi, mora biti isti kot naziv, s katerim je označena na vseh svojih okrožnih listah. Nato se zapišeta priimek in ime nosilca državne liste. Nato se zapišejo priimek in ime, poklic in bivališče kakor tudi volivno okrožje vsakega nosilca okrožne liste te politične skupine ali zveze političnih skupin. Pod vse to se podpiše svojeročno najmanj pet pred¬ lagateljev liste, ki navedejo pri tem svoj poklic in bi¬ vališče. Predlagatelji so lahko samo osebe, vpisane v vo- livni imenik. Njihovi podpisi na državni listi morajo 12 biti overjeni po katerem koli okrajnem sodišču. Poleg tega je treba predložiti tudi potrdilo pristojnega okrož¬ nega sodišča, da so predlagatelji liste vpisani v volivni imenik. Z državno listo morajo predlagatelji za vsakega no¬ silca okrožne liste, navedenega na državni listi, priložiti potrdilo pristojnega okrožnega sodišča, iz katerega je razvidno, da je res nosilec okrožne liste, predložene so¬ dišču v potrditev. Pristojno okrožno sodišče izda to potrdilo, ko poprej ugotovi, da je okrožna lista predpisno sestavljena in da spolnjuje vse pogoje za potrditev (člen 24., drugi odstavek). Člen 18. Kandidatna lista, ki je že izročena sodišču, najsi tudi še ni bila potrjena, se ne more preklicati in tudi ne kakor koli spreminjati. Če pa kateri izmed predlaganih kandidatov umrje ali če izgubi pravico, da bi bil izvo¬ ljen, predlagatelji lahko namesto njega predlagajo dru¬ gega kandidata po istih pogojih kot ob vložitvi državne liste. Člen 19. Kasacijsko sodišče potrdi listo, ko ugotovi: da je na državni listi naveden naziv politične skupine ali zveze političnih skupin; da ima lista nosilca; da so za njim navedeni nosilci okrožnih list iste politične skupine ali zveze takih skupin; da so priložena potrdila pristojnih sodišč o tem, da je politična skupina ali zveza skupin, ki listo vlaga, predložila v potrditev najmanj v petnajstih volivnih okrožjih predpisno sestavljene okrožne liste, in da ima vsaka okrožna lista na čelu naziv iste politične skupine ali zveze političnih skupin, kakor tudi da je predložilo državno listo potrebno število predlagateljev. Potrditev državne liste ene politične skupine ali zveze političnih skupin je obenem potrditev vseh tistih okrožnih list te politične skupine ali zveze takih skupin, za katere je bilo predloženo predpisano potrdilo (člen 17., sedmi odstavek). IB Svoj« odločbo, s katero listo potrjuje, je kasacijsko sodišče dolžno izdati najdalj v 24 urah od vložitve liste. Potrjeno državno listo z vsemi njenimi okrožnimi listami vred objavi kasacijsko sodišče takoj v »Službe¬ nih novinah«. Najdalj v 24 urah od odločitve, da se potrjuje držav¬ na lista ene politične skupine ali zveze skupin, obvesti kasacijsko sodišče o tem vsa okrožna sodišča, katerim so bile predložene okrožne liste te politične skupine ali zveze skupin. V istem roku obvesti kasacijsko sodišče o tem tudi predlagatelje liste, da morejo o tem obvestiti pristojna okrožna sodišča. Če predložena državna lista ne spolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena, obvesti kasacijsko sodišče o tem najdalj v 24 urah predlagatelje liste in jih po¬ zove, naj nedostatke odpravijo. B. Okrožna lista. Člen 20. Okrožna lista se predloži okrožnemu sodišču kraja, označenega za središče volivnega okrožja, in to najdalj dvajset dni pred dnem volitev. Člen 21. Kandidatne liste predloži lahko v vsakem volivnem okrožju najmanj sto oseb, vpisanih v volivni imenik občin, ki spadajo v sestav volivnega okrožja. Ti podpisi morajo biti overjeni po katerem koli okrajnem sodišču. Podpisi pa se overijo lahko tudi pri več okrajnih so¬ diščih in na več enakih primerkih, ki pa morajo vsi sku¬ paj imeti sto podpisov. Poleg tega overila mora biti za¬ pisana tudi potrditev okrajnega sodišča, da so podpisniki vpisani v volivni imenik tega sodišča. 14 Člen 22. Okrožna lista se sestavlja takole: Na čelu liste se zapišejo naziv politične skupine ali zveze političnih skupin, kateri lista pripada, volivno okrožje in dan volitev. Nato se zapišeta priimek in ime nosilca liste, njegov poklic in bivališče. Nato se zapišejo priimek in ime, poklic in bivališče kandidata za vsak volivni srez. Pod ime kandidata za vsak srez se zapišejo priimek in ime, poklic in bivališče njegovega namestnika. Pod vse to se podpišejo svojeročno predlagatelji, ki pri tem navedejo svoj poklic in bivališče. Predlagatelje, ki ne znajo pisati, podpiše sodnik so¬ dišča, pri katerem se podpisi overjajo (člen 21.). S kandidatno listo so predlagatelji dolžni predložiti sodišču pismeno pritrditev vsakega predlaganega kandi¬ data in namestnika, ki mora biti overjena po katerem koli okrajnem sodišču. Člen 23. Nosilec okrožne liste nima namestnika. Nosilec okrožne liste ne more biti sreski kandidat v istem volivnem okrožju. Ista oseba je lahko označena kot kandidat za največ dva sreza istega volivnega okrožja. V takem primeru ima lahko za vsak srez drugega namestnika. Ista oseba je lahko označena kot nosilec, sreski kandidat ali namestnik na največ treh okrožnih listah ene politične skupine ali zveze skupin. Razen tega je lahko nosilec državne liste. Politična skupina ali zveza političnih skupin, ki vlaga okrožno listo, označi lahko dve osebi kot kandida¬ ta za isti srez. 15 Člen 24. Dva primerka tako sestavljene in podpisane kandi¬ datne liste prinese najmanj pet podpisnikov-predlagate- Ijev k okrožnemu sodišču središča votivnega okrožja in ju izroči predsedniku ali njegovemu namestniku, ki izda o tem potrdilo. Sodišče preskusi: ali je na listi označen naziv po¬ litične skupine ali zveze političnih skupin, kateri lista pripada; ali ima lista nosilca; ali je na njej kandidat za vsak srez; ali je priložena pismena pritrditev vseh kan¬ didatov in njihovih namestnikov, overjena po okrajnem sodišču, kakor tudi ali ima po številu dovolj predlaga¬ teljev. Ko sodišče to ugotovi, listo overi in izda pred¬ lagateljem najdalj v 24 urah od prejema potrdilo (člen 17., sedmi odstavek), da so vložili predpisno se¬ stavljeno kandidatno listo, ki spolnjuje vse pogoje za potrditev. Potrdilo obsega prepis liste. S tem potrdilom vrne sodišče predlagateljem en primerek tako overjene liste, drugega pa hrani zapečatenega na varnem kraju. Ko dobi poročilo (člen 19., peti in šesti odstavek), da je kasacijsko sodišče potrdilo državno listo kake po¬ litične skupine ali zveze političnih skupin, in se pre¬ priča, da se potrjena okrožna lista povsem ujema z li¬ sto, ki je bila njemu izročena, postopa pristojno okrožno sodišče dalje po predpisih te uredbe (člen 25., tretji odstavek). Drugače obvesti okrožno sodišče o tem takoj kasacijsko sodišče, ki to okrožno listo razveljavi. Če za¬ radi take razveljavitve okrožne liste ne ostane na držav¬ ni listi politične skupine ali zveze skupin, kateri okrožna lista pripada, okrožnih list iz najmanj petnajstih voliv- nih okrožij, razveljavi kasacijsko sodišče to državno li¬ sto in obvesti o tem vsa okrožna sodišča, katerim je bilo dostavljeno obvestilo o potrditvi te liste. Člen 25. Z izvirno listo morajo predlagatelji predložiti tudi še toliko natisnjenih primerkov, kolikor je v tem vo- 16 livnem okrožju volišč, in dva za sodišče. Natisnjeni primerki morajo biti predloženi za vsak srez posebej. Na njih morajo poleg naziva politične skupine ali zveze političnih skupin biti označeni nosilec državne in nosilec okrožne liste kakor tudi kandidat za določeni srez s svo¬ jim namestnikom. Če je politična skupina ali zveza takih skupin označila dve osebi kot kandidata za isti srez (člen 23., peti odstavek), predloži za vsako volišče tega sreza po eno listo za vsakega kandidata. Na vsakem natisnjenem primerku kandidatne liste mora biti na vrhu natisnjeno: »Za volišče..«. Predsednik sodišča ali njegov namestnik se mora prepričati, ali se imena predlaganih oseb na vseh na¬ tisnjenih listah ujemajo z izvirno listo, in jih vse po¬ trditi s svojim podpisom in sodnim pečatom. Od teh natisnjenih primerkov se pošlje v treh dneh vsaki občini v volivnem okrožju njej namenjeni primerek oziroma se pošljejo njej namenjeni primerki proti prejemnemu potrdilu vsake izmed njih. Predsedniki volivnih odborov oziroma njihovi namestniki morajo te primerke na dan pred volitvami prilepiti na volivne skrinjice in te po¬ staviti po vrsti, kakor so bile kandidatne liste po kasa- cijskem sodišču potrjene, tako da je skrinjica, na kateri je lista z manjšo številko, pred skrinjico, na kateri je lista z večjo številko, in tako dalje po vrsti, tako da je skrinjica z najmanjšo številko na prvem mestu s tiste strani, s katere se začenja glasovanje. Člen 26. V mestih, ki zase volijo poslance, se sestavljajo kan¬ didatne liste na isti način; le da se navedejo kandidati z namestniki lahko v poljubni vrsti, brez navedbe mest¬ nega dela, za katerega se volijo, in da velja prvo ime¬ novani kandidat za nosilca liste. Člen 27. Kandidatna lista, ki je že izročena sodišču, tudi ako še ni overjena, se ne more več preklicati in tudi ne spre- 17 minjati. Samo, če kateri izmed predlaganih kandidatov umrje ali če izgubi pravico, da bi bil izvoljen, se sme namesto njega predlagati drug kandidat. Za tak predlog mora biti toliko predlagateljev, kolikor za popolno listo. Take spremembe v kandidatni listi so dovoljene samo predlagateljem prvotne liste in nadalj do pet dni pred dnem volitev. Novi vložilci-predlagatelji takih spre¬ memb se smejo jemati samo namesto tistih oseb, ki so medtem umrle ali pa volivno pravijo izgubile. Tako spremembo potrdi pristojno okrožno sodišče in jo takoj objavi v »Službenih novinah«. Člen 28. Ce je za eno volivno okrožje potrjena samo ena kan¬ didatna lista, se glasuje samo za to listo. VI. Volivni material. Člen 29. Minister za notranje posle mora odrediti in izvršiti vse, kar je potrebno, da se pravočasno pripravi zadostno število skrinjic, kroglic in drugega materiala za glaso¬ vanje. Prva oprema občin z materialom za glasovanje gre na račun skupščinskega proračuna. Stroške za vsako obnovo ali popravo volivnega ma¬ teriala trpe občine. Semkaj spadajo obrazci za stalne volivne imenike, ki jih naročijo občine same po ministru za notranje posle. Člen 30. Skrinjice morajo biti iz pločevine ali drugega pri¬ kladnega materiala; zapirati in odpirati se morajo s tremi različnimi ključi in morajo biti napravljene tako, da se spuščanje kroglic vanje ne vidi in ne sliši. Na 2 18 vsaki skrinjici morata biti vidno vtisnjena grb kraljevine Jugoslavije in njena zaporedna številka. Člen 31. Kroglice morajo biti iz gume ali drugega priklad¬ nega materiala in vse enako velike. Na njih mora biti vtisnjen grb kraljevine Jugoslavije. Člen 32. Natančnejšo obliko vsega volivnega materiala pred¬ piše minister za notranje posle. Člen 33. Minister za notranje posle mora občinam o pravem času proti potrdilu poslati glasovalne skrinjice in krog¬ lice z vso opremo in pri tem točno paziti na to, kateri občini je kaj poslal. Vsak zabojček s kroglicami mora biti pri razpošiljatvi na občine zaklenjen in potrjen s pečatom ministra za notranje posle. Ključi od zabojčka s kroglicami se morajo poslati občinam v zapečatenem zavoju. Tako zapečateni zabojčki s kroglicami se morajo na občini shraniti do takrat, ko se izroče volivnemu odboru. VIT. Volišča. Volivni odbori na voliščih. Glasovanje. Člen 34. Volivci smejo glasovati vsak samo enkrat, samo osebno, samo na volišču svoje občine in samo za potrjene državne kandidatne liste. Člen 35. Volišče mora biti v občinskem poslopju, če pa je to poslopje neprikladno ali če se vrši glasovanje na več krajih, v šolskem ali drugem poslopju, ki ga občinska 19 uprava določi za to. Nikakor pa se glasovanje ne sme vršiti v prostorih, ki so namenjeni bogoslužju. V občinah, ki imajo nad 800 volivcev, se mora glaso¬ vanje vršiti na več krajih, kakor pač volivci stanujejo, in je vsak tak oddelek eno volišče. Če pa so hiše v kaki občini zelo daleč od poslopja, kjer bi se moralo glasovati, se smejo tudi manjše občine deliti na več volišč. Volišče in poslopje, kjer se bo glasovalo, mora obči¬ na objaviti najmanj deset dni pred volitvami. Kjer so občine majhne, se sme določiti za dve občini ali več samo eno volišče; toda tudi tedaj ne sme biti več ko 800 volivcev združenih v eno volišče. V desetih dneh po potrditvi volivnih imenikov do¬ loči okrajno sodišče vsako leto po predpisih tega člena, koliko volišč bo v vsaki posamezni občini njegovega območja in kje bodo. Če bi sodišče določilo več ali manj volišč, kot je bilo v tisti občini sestavljenih in okrajnemu sodišču v potrditev predloženih stalnih volivnih imenikov za to občino, mora občina v treh dneh po prejetem spo¬ ročilu o tem prvotno predložene stalne volivne imenike preurediti po sklepu sodišča in jih predložiti temu so¬ dišču v potrditev. Člen 36. Vsako poslopje, v katerem se glasuje, mora imeti, če samo ni dovolj prostorno, ograjeno dvorišče, ki se lahko zapre. Člen 37. Na vsakem kraju, kjer se glasuje, mora biti votivni odbor, sestavljen iz predsednika volivnega odbora, enega občinskega odbornika oziroma enega mestnega svetnika, ki ima volivno pravico in ki ga je občinski odbor oziroma mestni svet za to odredil, in iz po enega predstavnika tistih kandidatnih list, ki imajo svoje predstavnike. Če volijo volivci iz več občin na enem volišču, spada v vo- livni odbor iz vsake teh občin po en občinski odbornik. 2 * 20 Predsednike volivnih odborov za vsa volišča v enem volivnem okrožju določi okrožno sodišče kraja, določe¬ nega za središče tega volivnega okrožja, v senatu treh sodnikov, ki je sestavljen iz predsednika okrožnega so¬ dišča in dveh po stopnji najvišjih sodnikov. Člen 38. Najdalj v pet in dvajsetih dneh od dne ukaza o vo¬ litvah določi okrožno sodišče za vsako volišče predsedni¬ ka volivnega odbora predvsem izmed sodnikov, sodnih uradnikov-dovršenih pravnikov in drugih oseb, ki so do¬ vršile pravno fakulteto. V mestih se za predsednike vo¬ livnih odborov določijo lahko tudi ženske-sodne uradnice, ki so dovršile pravno fakulteto. Če ni dovršenih pravni¬ kov, določi okrožno sodišče predvsem osebe, ki so do¬ vršile kako drugo fakulteto, če pa takih ne bi bilo dovolj, tudi osebe, ki so dovršile učiteljsko šolo. Osebe, ki so v politični (policijski), finančni in gozdarski služ¬ bi, ne morejo biti predsedniki volivnih odborov. Porazdelitev predsednikov volivnih odborov po sre¬ zih, občinah in voliščih objavi sodišče v »Službenih no- vinah«. Člen 39, Predsedniki volivnih odborov se določijo po sezna¬ mu oseb, ki so po določbah te uredbe upoštevne za to mesto; sezname napravijo okrajna sodišča in jih pošljejo po uradni dolžnosti okrožnemu sodišču najdalj v desetih dneh od dne ukaza o volitvah. Okrajna sodišča vpišejo v ta seznam vse osebe, ki imajo v njih območju svoje biva¬ lišče in spolnjujejo pogoje iz tega in iz prednjega člena; pri tem označijo poleg njihovega priimka in imena ter poklica tudi še njihovo bivališče. Člen 40. Okrožno sodišče vroči vsaki osebi, ki jo je določilo za predsednika volivnega odbora, proti potrdilu posta- vitveni spis, podpisan od predsednika sodišča in članov 21 senata. Osebam, ki stanujejo blizu kraja, kjer je okrožno sodišče, se opravi ta vročitev neposredno, osebam iz bolj oddaljenih krajev pa po okrajnem sodišču, ki mora po¬ trdilo o vročitvi postavitvenega spisa takoj vrniti okrož¬ nemu sodišču. Člen 41. Če bi kdo izmed teh, ki jih je okrožno sodišče do¬ ločilo za predsednike volivnih odborov, imel posebno važen vzrok, da ne sprejme te dolžnosti, se mora v de¬ setih dneh od dne, ko je bila porazdelitev objavljena v »Službenih novinah«, obrniti s prošnjo do okrožnega so¬ dišča in navesti svoje vzroke, zaradi katerih ne more sprejeti te dolžnosti. Če sodišče navedene vzroke sprej¬ me, odveže prosilca dolžnosti in določi namesto njega drugega. Drugače pa obvesti okrožno sodišče prosilca po okrajnem sodišču, da prošnji ne more ugoditi. Zakasnele prošnje se nikakor ne upoštevajo. Samo če določeni predsednik volivnega odbora ne pride, da bi vršil svojo dolžnost, ga nadomestuje občinski predsednik ali njegov namestnik v krajih, kjer glasujejo samo na enem kraju. V občinah pa, kjer glasujejo na več krajih, se določijo ti namestniki izmed občinskih odbor¬ nikov oziroma mestnih svetnikov ali pa izmed članov občine, če ni dovolj mestnih svetnikov. Kjer ni občinskih odborov, določi namestnike predsednikom volivnih od¬ borov pristojno okrajno sodišče. Te namestnike morajo določiti občinski odbori oziroma mestni sveti in pristojna sodišča najdalj pet dni pred dnem volitev in jim izdati o tem potrebne odloke. Člen 42. Predsedniki volivnih odborov imajo pravico glaso¬ vati na volišču, kjer opravljajo na dan volitev predsed¬ niško dolžnost, če predlože potrdilo, da so vpisani v stalni volivni imenik svoje občine; to potrdilo se mora pri¬ ključiti zapisniku volivnega odbora. 22 Člen 43. Najdalj pet dni pred volitvami določi občinski odbor oziroma mestni svet enega svojega odbornika oziroma mestnega svetnika za člana vsakega volivnega odbora in enega odbornika oziroma svetnika za njegovega namest¬ nika (člen 37., prvi odstavek). V občinah, kjer ni dovolj odbornikov oziroma svetnikov, se določijo člani volivnih odborov in njihovi namestniki izmed članov občine. Člen 44. Najkasneje osem dni pred volitvami prijavi lahko vsak sreski kandidat sam ali po pooblaščencu z overje¬ nim pooblastilom pri okrajnem sodišču ali pri okrožnem sodišču središča volivnega okrožja po enega predstavnika svoje liste in njegovega namestnika za vsako volišče svojega volivnega sreza. Starešina okrajnega sodišča oziroma predsednik okrožnega sodišča ali njegov namestnik izda takoj, naj¬ dalj pa v 24 urah, za vsakega prijavljenega predstavnika in namestnika potrebno potrdilo s sodnim pečatom in podpisom in ga izroči sreskemu kandidatu ali njegovemu pooblaščencu. O tem obvesti sodišče takoj občino vsakega volišča, za katero je predstavnik liste določen. Od sodišča izdano potrdilo služi predstavnikom list oziroma njihovim namestnikom kot legitimacija za ude¬ ležbo pri delu volivnih odborov. Predstavniki list na voliščih morajo biti iz občine, v kateri se glasuje. Člen 45. Na dan pred volitvami ob treh popoldne se morajo vsi člani volivnega odbora ali njih namestniki sniti v poslopju, kjer se bo glasovalo, in tu proti potrdilu pre¬ vzeti od občine potrebno število skrinjic in zabojčkov s kroglicami, stalni volivni imenik, knjigo za vpisovanje glasovalcev, knjigo za pisanje zapisnika, kandidatne liste, občinski pečat in vse drugo, kar je potrebno. Skrinjice 23 morajo pregledati in se prepričati, ali so v redu. Prav tako morajo ugotoviti, ali so usta skrinjice s platnenim razporkom, skozi katerega gredo kroglice, dobro odprta in nezamašena; nato jih morajo pritrditi na posebno mizo, nasproti mizi, za katero bodo sedeli člani votiv¬ nega odbora. Potem morajo skrinjice zakleniti z vsemi tremi ključi in jih zapečatiti, tako da so tudi usta skri¬ njice popolnoma zaprta. En ključ vzame predsednik vo- livnega odbora, drugega občinski odbornik oziroma mestni svetnik, tretjega pa predstavnik določne kandi¬ datne liste ali njegov namestnik, če je navzoč. Če pred¬ stavnika ali njegovega namestnika ni, ker ni prišel ali ker ni označen, vzame predsednik volivnega odbora tudi tretji ključ. Člen 46. Ko volivni odbor vse to izvrši, izbere potrebno šte¬ vilo zapisnikarjev in drugih pomočnikov in sploh pri¬ pravi vse, kar mu bo potrebno drugi dan za sprejemanje glasov, mora o vsem tem napraviti zapisnik o tem svo¬ jem prvem sestanku in v njem navesti zlasti številko vsake skrinjice in kandidatno listo, ki spadata skupaj, ka¬ kor tudi, da so vse skrinjice v pravilnem stanju in prazne. Ta zapisnik morajo podpisati vsi člani volivnega odbora; potem zapro okna, odidejo iz glasovalne sobe, jo zakle¬ nejo in vrata zapečatijo, ključ od vrat pa vzame pred¬ sednik volivnega odbora. Naposled določi volivni odbor stražo, ki mora nepre¬ stano stražiti poslopje, kjer se bo glasovalo. Člen 47. Na dan volitev se mora volivni odbor od sedmih zjutraj sniti v poslopju za volitve pred vrati glasovalne sobe, jo odpreti in iti vanjo. Ko se je prepričal, da so skrinjice in zabojčki s kroglicami kakor tudi vse drugo v redu, mora napraviti zapisnik, v katerem se ugotovljeno stanje potrdi; nato mora odpreti usta skrinjic in tudi to 24 zabeležiti v zapisniku. Zapisnik morajo podpisati vsi člani volivnega odbora. Nato se takoj začne sprejemanje glasov. Člen 48. Da se ob glasovanju vzdržujeta red in mir, za to skrbi predsednik volivnega odbora. Ce je treba, sme zahtevati predsednik pomoč od občinskega, banovinskega ali državnega oblastva, in to se mora odzvati njegovemu pozivu. Člani odbora, ki mislijo, da to ni potrebno, imajo pravico, da svoje mnenje zabeležijo v zapisniku. Člen 49. Ves čas glasovanja morata za glasovalno mizo sedeti vsaj dva člana volivnega odbora. Eden izmed njiju mora vedno biti predsednik volivnega odbora ali občinski od¬ bornik oziroma mestni svetnik, ki je član volivnega od¬ bora, ali njegov namestnik. Člen 50. Ce kdo izmed predstavnikov kandidatnih list odide z volišča, ne da bi pustil namestnika, se volitve nadalju¬ jejo tudi brez njega; v zapisniku pa se mora to zabeležiti. Člen 51. Nihče ne sme stopiti na volišče z orožjem ali pa z orodjem, porabnim za boj, razen v primeru, določenem v členu 48. te uredbe. Uslužbenci vsake vrste, ki nosijo po uradni dolžnosti orožje, ne smejo priti na volišče z orožjem, da bi izvršili svojo volivno pravico. Člen 52. V sobo, kjer se glasuje, je treba volivce spuščati po vrsti, po enega ali po več, nikakor pa ne več ko po pet na enkrat. 25 Člen 53. Vsak volivec mora, ko stopi v glasovalno sobo, pre¬ den glasuje, povedati glasno, da ga slišijo vsi člani voliv- nega odbora, priimek, ime in poklic, v mestih, kjer je več volišč, pa tudi svoje stanovanje. Če volivca nihče v volivnem odboru ne pozna, ga predsednik volivnega odbora, ko se je prepričal, da je volivec vpisan v stalni volivni imenik, vpraša, ali je res tisti, s čigar imenom se je javil h glasovanju, in ga opo¬ zori na zakonske posledice, če bi glasoval na tuje ime. Če volivec potrdi, da je on tisti, s čigar imenom se je javil h glasovanju, se mora o tem neznanem volivcu na¬ praviti zapisnik, v katerega se zabeležijo njegov osebni popis, kakor tudi ulica in številka stanovanja. Predsednik ima pravico odrediti, da se tak neznani volivec tudi fotografira. Če tak neznani volivec na zahtevo odbora o svoji istovetnosti ne predloži dokazil, ki bi bila po presoji odbora zadostna, da se ugotovi njegova istovet nost, ga odbor ne sme pripustiti h glasovanju. Če se v volivnem odboru glede volivca pojavi dvom o njegovi istovetnosti, odloči odbor z večino glasov, ali se tak volivec pripusti h glasovanju ali ne. Preden da predsednik volivcu kroglico, zaznamuje v stalnem volivnem imeniku, da je ta volivec glasoval, in odredi, da se v seznam glasovalcev vpišeta priimek in ime tega volivca. Predsednik ali eden izmed članov volivnega odbora mora vsakemu volivcu, preden ga pripusti k glasovanju, glasno povedati, katero ali čigavo kandidatno listo pred¬ stavljajo glasovalne skrinjice. Ako volivec ne zna brati, mu mora predsednik ali član odbora prebrati vsa imena na kandidatnih listah. Če se vse to ne zgodi, ima vsak član odbora pravico, da to pripomni in da, ko se glaso¬ vanje izvrši, zabeleži to v zapisnik kot protest zoper nepravilno ravnanje odbora. Vsak predstavnik liste ali njegov namestnik ima pravico volivcu povedati, kateri politični skupini ali zve- 26 zi političnih skupin pripada ta ali ona kandidatna lista in skrinjica. Predsednik da volivcu, preden ta prične glasovati, eno kroglico. Ko volivec prejme kroglico, jo dene v desno roko ali pa v levo, če nima desne, in gre s tako zaprto roko od skrinjice do skrinjice po vrsti, vtakne tako zaprto roko v vsako skrinjico, kroglico pa pri tem spusti v tisto skrinjico, na kateri je prilepljena tista kandidatna lista, za katero hoče glasovati. Ko potegne roko iz poslednje skrinjice, jo mora vpričo vseh odpreti, tako da lahko vidi vsakdo, da ni več kroglice v njej. Ves čas, dokler volivec glasuje, morajo predsednik in člani volivnega odbora paziti na to, da volivec ne dene kroglice v drugo roko in je ne odnese s seboj. Tisti volivec, ki zaradi telesne hibe ne bi mogel glasovati tako, kakor je povedano v tem členu, ima pra¬ vico pred volivni odbor pripeljati pooblaščenca, da na¬ mesto njega odda glas. 0 tem mora sklepati volivni od¬ bor in sklep zabeležiti v zapisnik. Člen 54. Ko je volivec oddal glas, mora oditi z volišča. Za volišče se štejeta poslopje in njegovo dvorišče. Člen 55. Volivni odbor ne sme zabraniti nikomur, ki je vpi¬ san v stalni volivni imenik, da ne bi glasoval. Ce pa ima odbor ali posamezni član odbora kaj pripomniti, se mora to postaviti v zapisnik. Če se volivec prijavi h glasova¬ nju, pa je na njegovo ime že kdo drug glasoval, mora predsednik volivnega odbora potem, ko je postopal po prvem in drugem odstavku člena 53. in se nedvomno prepričal, da je volivec istoveten s tistim, ki je vpisan v stalni volivni imenik, odrediti, da se njega priimek, ime in poklic vpišejo v poseben seznam, ki se vodi kot seznam za take osebe; ne sme ga pa pripustiti h glaso¬ vanju. Ta seznam priloži volivni odbor volivnim spisom; 27 v volivnem zapisniku pa je treba tak primer zabeležiti in navesti število takih oseb. Pri verifikaciji volitev s takimi primeri upošteva narodna skupščina tudi število teh oseb, če to vpliva na izid volitev. Člen 56. V volivnih okrožjih se imenujejo liste po nosilcu državne liste in po nosilcu okrožne liste, v volivnih sre¬ zih pa se imenujejo skrinjice po nosilcu državne liste, po nosilcu okrožne liste in po sreskem kandidatu. Člen 57. Nobeno oblastvo ne sme nikoli in nikjer volivca klicati na odgovor za glas, ki ga je oddal pri volitvah, niti ne zahtevati od njega, naj pove, za koga je glasoval. Člen 58. Glasovanje traja nepretržno ves dan do šestih popol¬ dne. Samo če nastane nered, se sme glasovanje s pri¬ volitvijo odborove večine ustaviti, dokler se ne povrne red. Povod nereda in čas, za katerega se je moralo gla¬ sovanje ustaviti, se morata zabeležiti v zapisnik. Ob še¬ stih se zapre dvorišče ali poslopje, če dvorišča ni, in se ne sme nihče več pustiti vanje. Nadaljevati pa se mora sprejemanje glasov tistih volivcev, ki so že bili na dvo¬ rišču in v poslopju, dokler ne glasujejo vsi, ne glede na to, do kdaj to traja. Če se je moralo zaradi nereda gla¬ sovanje ustaviti za dalj ko eno uro, se za toliko časa po šesti uri nehajo puščati volivci na volišče. Člen 59. Ves čas glasovanja se mora pisati zapisnik o vsem, kar bi se dogodilo, in kar bi menil kateri koli član voliv- nega odbora, da je vredno zabeležiti. Vsi člani volivnega odbora morajo zapisnik podpisati; če bi ga pa pred- 28 stavniki kandidatnih list ne podpisali, velja zapisnik tudi brez njih podpisa. Vsak član odbora sme oddati svoje posebno mnenje in svoje pripombe. Člen 60. Na dan volitev, na dan pred volitvami in na dan po volitvah je prepovedano točiti ali kakor koli dajati alko¬ holne pijače. To prepoved mora občina razglasiti dva dni pred volitvami. VIII. Sklep glasovanja. Ugotavljanje volivnega izida na voliščih. Konec dela volivnih odborov. Člen 61. Ko se glasovanje konča, se morajo takoj zakleniti in zapečatiti zabojčki, iz katerih je predsednik jemal kro¬ glice in jih dajal volivcem. Ključ ostane pri predsedniku. Člen 62. Potem se morajo takoj prešteti oddani glasovi po seznamu glasovalcev. Dobljeno število se mora zapisati z besedami na koncu seznama glasovalcev; pod to se morajo podpisati vsi člani volivnega odbora. Ko se je to zgodilo, se mora zabeležiti v zapisnik: ob katerem času je bilo glasovanje sklenjeno, koliko vo¬ livcev je glasovalo po seznamu glasovalcev, in vse drugo, kar se nanaša na potek volitev, pa ni bilo zabeleženo že prej. Vsi člani volivnega odbora se morajo podpisati; vsak od njih pa ima pravico, da poda ločeno mnenje in pripombe. Člen 63. Po vsem tem se prično odpirati skrinjice in šteti kroglice po tisti vrsti, kakor so skrinjice postavljene. Najprej se odpre prva skrinjica in iz nje se iztresejo vse kroglice v posodo. Predsednik prešteje vse kroglice 29 vpričo vseh članov odbora. Ko jih je odštel 100, jih da članu občinskega odbora oziroma mestnemu svetniku, da jih prešteje tudi on, ta jih pa da predstavniku kandidat¬ ne liste, katere glasovi se štejejo, da jih tretjič prešteje Se on. Tako se ravna z vsako stotino, dokler niso pre¬ štete vse kroglice. Nato se takoj v zapisniku zabeleži z besedami številka skrinjice, dalje, za katero kandidatno listo je ta skrinjica prejemala glasove in koliko je bilo kroglic v njej. Vsi člani odbora se morajo pod to pod¬ pisati. Prav tako se morajo prešteti kroglice tudi v vseh drugih skrinjicah. Ko se vse to zgodi, se zapisnik sklene; podpišejo ga vsi člani odbora. Vse to se naposled potrdi z občinskim pečatom. Ločena mnenja in pripombe so dopuščeni tudi tukaj. Predsednik volivnega odbora izroči predstavnikom kandidatnih list overjeni prepis tega zapisnika. Predsednik volivnega odbora razglasi pred volivnim poslopjem, koliko je katera kandidatna lista dobila glasov. Ko je vse to opravljeno, se denejo zapisnik, seznam glasovalcev in stalni volivni imenik v zavitek, ki se pod občinskim pečatom naslovi na okrožni volivni odbor. Ta zavitek nese predsednik volivnega odbora po najkrajši poti predsedniku okrožnega volivnega odbora. S pred¬ sednikom volivnega odbora imajo pravico iti tudi pred¬ stavniki kandidatnih list ali njihovi namestniki. Ce predsednik volivnega odbora ne more takoj od¬ potovati, se pusti zavitek z volivnimi spisi v volivni sobi, ki se mora zakleniti in vrata zapečatiti; ključ shrani predsednik pri sebi. Predsednik postavi stražo, da ne¬ prestano straži sobo. Postavljena straža ne sme pustiti v to sobo nikogar z nobeno pretvezo. Na dan po volitvah najdalj do osme ure odpre pred¬ sednik volivnega odbora vpričo članov odbora sobo in ko se prepriča, da je vse v redu, vzame zavitek z vo¬ livnimi spisi in ga nese osebno po najkrajši poti in čimprej predsedniku okrožnega volivnega odbora. Če se opazi kaka sprememba glede stanja, v katerem so bili 30 puščeni volivni spisi, se napravi o tem poseben zapisnik, ki se z drugimi volivnimi spisi vred izroči okrožnemu votivnemu odboru. Volivni material se vrne občini proti potrdilu. IX. Okrožni volivni odbor. Ugotavljanje volivnega izida po okrožjih. Člen 64. Na dan po opravljenih volitvah se ob deveti uri snide okrožni volivni odbor v središču volivnega okrožja, pri mestu pa, ki je volivno okrožje zase, v tem mestu sa¬ mem, in sicer v poslopju, ki je za to posebej pripravljeno. V sestav okrožnega volivnega odbora spadajo en sodnik apelacijskega sodišča kot predsednik, predsednik okrožnega sodišča v središču volivnega okrožja in en sodnik tega sodišča. Predsednika volivnega odbora kakor tudi člane in namestnike članov določi državni odbor. Dela okrožnega volivnega odbora se udeležujeta tudi po dva predstavnika vsake okrožne liste kot njegova čla¬ na s posvetovalnim glasom. Predstavnika liste in njiju namestnika določi nosilec okrožne liste in jima izda po¬ oblastilo, potrjeno po katerem koli okrajnem sodišču. Če določeni predsednik okrožnega volivnega odbora ne pride, ga nadomestuje predsednik okrožnega sodišča, namesto njega pa vstopi njegov namestnik. Okrožni vo¬ livni odbor vsekakor začne in nadaljuje svoje delo, če sta poleg predsednika ali njegovega namestnika pri seji še najmanj dva člana, izmed katerih mora vsaj eden imeti odločevalno pravico. Če bi okrožni volivni odbor iz katerega koli vzroka ne mogel začeti svoje delo, izročijo predsedniki volivnih odborov vse volivne spise okrožnemu sodišču središča volivnega okrožja, ki jih takoj pošlje državnemu odboru. 31 Če je pa okrožni volivni odbor delo začel in ga iz ka¬ terega koli vzroka ne more dokončati, mora predsednik tega odbora postopati kakor v prednjem primeru. Celotni sestav okrožnih volivnih odborov mora biti objavljen v >Službenih novinah« deset dni pred dnem, določenim za volitve. Člen 65. Predsedniki in tisti člani volivnih odborov, ki ne¬ sejo volivne spise okrožnemu volivnemu odboru, se mo¬ rajo temu prijaviti in mu izročiti zapečateni zavitek z volivnimi spisi in morebitnim naknadnim zapisnikom, Se je bil napravljen po osmem odstavku člena 63. te uredbe. O vsaki izročitvi in prejemu vseh volivnih spisov se mora napraviti kratek zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani okrožnega volivnega odbora, predsednik volivnega odbo¬ ra, ki je spise prinesel in predstavniki list, če je tudi kateri od njih prišel s predsednikom, da izroči spise. Člen 66. Če bi se na dan volitev zaradi nereda ali iz kakr¬ šnega koli drugega vzroka na enem ali na več voliščih ne bilo izvršilo glasovanje, mora okrožni volivni odbor takoj odrediti, da se na vseh teh krajih izvrši glasovanje prihodnjo nedeljo. Za to glasovanje veljajo vse določbe in ves postopek kot za prvo glasovanje. Občinski predsed¬ nik mora to, da se bo glasovalo naknadno, v občini raz¬ glasiti isti dan, ko mu to javi okrožni volivni odbor. Če se tudi sedaj na nekaterih voliščih ne izvrši gla¬ sovanje, mora okrožni volivni odbor, če gre za manj kot eno tretjino volišč, izvršiti svoj posel ne glede na to neizvršeno glasovanje. Če pa se je to dogodilo v več ko tretjini volišč, velja, da se volitve v volivnem okrožju ali mestu niso mogle izvršiti. V takem primeru odloči na¬ rodna skupščina, ali se mora v tistem volivnem telesu na novo vršiti glasovanje na vseh voliščih ali pa samo 32 na tistih, kjer ni bilo izvršeno. Razen v tem primeru ne more skupščina odrejati nobeno naknadno ali ponovno glasovanje na posameznih voliščih. Člen 67. Okrožni volivni odbor mora pregledati vse volivne spise, ki so mu izročeni, oceniti vrednost ločenih mnenj in pripomb, vpisanih v zapisnike, in podati svoje pri¬ pombe glede poteka volitev na raznih voliščih, če se mu vidi to potrebno. Člen 68. Takoj nato mora odbor prešteti in sešteti po glaso¬ valnih seznamih in po zapisnikih glasove in kroglice, ki so bile najdene v skrinjicah na vsakem volišču, da ugotovi, koliko volivcev je vsega skupaj glasovalo v vo- livnem okrožju, koliko je vsaka okrožna lista dobila gla¬ sov kakor tudi, koliko glasov je dobil vsak sreski kan¬ didat. Ce se ugotovi razlika med številom glasov po glasovalnih seznamih in številom kroglic po zapisnikih, se vzame število kroglic po zapisnikih. Člen 69. Izid volitev v volivnih okrožjih, ki volijo dva ali več poslancev, se ugotavlja takole: Število glasov, ki jih je dobila vsaka lista, se raz¬ deli z 1, 2, 3 itd., naposled s številom, ki ustreza številu poslancev, kolikor jih je voliti v tem volivnem okrožju. Od števil, dobljenih s takim deljenjem, se vzame toliko največjih, kolikor je v tem volivnem okrožju voliti po¬ slancev, in po njih se dodelijo mandati posameznim kan¬ didatnim listam. Ob enakosti tako dobljenih števil odloči žreb, če je to potrebno, kateri listi naj pripade mandat, za katerega gre. Mandati, ki pripadajo eni listi, se dodelijo posamez¬ nim kandidatom po tejle vrsti: Prvi mandat pripada no¬ silcu liste, ostali pa se dodelijo po vrsti posameznim sreskim kandidatom s te liste po številu glasov, ki jih je 33 vsak kandidat dobil. Glasovi, dobljeni za enega kandidata v dveh raznih srezih, se seštejejo. Če dobi kandidat, ki je bil kandidiran v dveh srezih, toliko glasov v vsakem srezu, da bi po volivnem izidu bil izvoljen v dveh srezih, se oglasi, da sta izvoljena on in njegov namestnik, in se šele nato dodeljujejo naslednja mesta nadaljnjim kandi¬ datom. Če je imel tak kandidat v vsakem srezu drugega namestnika, se oglasi za izvoljenega namestnik v tistem srezu, kjer je dobil kandidat več glasov. Če je dobila ena lista v dveh ali več srezih enako število glasov, se določi z žrebom, iz katerega sreza se oglasi kandidat za izvoljenega. Žrebanje opravi okrožni volivni odbor. V volivnih okrožjih, ki volijo samo enega poslanca, je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil relativno večino glasov. Ob enaki razdelitvi glasov se določi z žrebom, kateri kandidat je izvoljen. Če je postavljena za eno volivno okrožje samo ena kandidatna lista, oglasi okrožni volivni odbor kandidate s te liste za izvoljene. Če je bilo na tej listi več kandi¬ datov, kot pa voli okrožje poslancev, se dodelijo mandati po vrsti posameznim sreskim kandidatom s te liste po številu dobljenih glasov. V mestih Beogradu, Zagrebu in Ljubljani se dode¬ lijo mandati, ki pripadajo eni listi, posameznim kandi¬ datom s te liste po vrsti, v kateri so na listi označeni. Če je postavljena v katerem teh mest samo ena kandi¬ datna lista, oglasi okrožni volivni odbor vse kandidate s te liste za izvoljene. Člen 70. Pri razdeljevanju mandatov štejeta dve okrožni listi iste politične skupine ali zveze političnih skupin (čl. 16., šesti odstavek) v razmerju do okrožne liste drugih po¬ litičnih skupin za eno in se števili njiju glasov seštejeta, da bi se ugotovilo, koliko mandatov jima skupaj pri¬ pada. 3 34 Mandati, ki jima pripadajo, se razdelijo nato med¬ nje takole: Število glasov, ki jih je dobila vsaka izmed njih, se razdeli z 1, 2, 3 itd., naposled s številom manda¬ tov, ki so skupaj pripadli tema listama. Od tako dobljenih števil se vzame toliko največjih, kolikor mandatov je razdeliti, in se po njih dodelijo mandati vsaki izmed njih. Mandati, ki se tako dodelijo eni listi, se dodelijo po¬ sameznim kandidatom na način, določen v prednjem členu. Člen 71. Okrožni volivni odbor izda izvoljenim narodnim po¬ slancem pooblastilo. Pooblastila podpišejo predsednik in vsi člani okrožnega volivnega odbora. Pooblastila se vročijo izvoljenim poslancem nepo¬ sredno ali pa po okrajnem sodišču njihovega bivališča. Obrazec pooblastila predpiše minister za notranje posle. Člen 72. 0 vsem tem delu piše okrožni volivni odbor natan¬ čen zapisnik, iz katerega je razvidno, kako se je po vrsti pojavilo in rešilo vse to, kar je spredaj določeno, da se prouči in reši. Zlasti mora biti v zapisniku navedeno, koliko je bilo vseh kandidatnih list, katere osebe na vsaki listi so bile kandidati in namestniki, koliko je vsaka kandidatna lista dobila glasov in katere osebe so s katere liste oglašene za narodne poslance. Zapisnik morajo podpisati vsi člani volivnega od¬ bora; vsak od njih pa ima pravico podati ločeno mnenje in svoje pripombe. Po dokončanem delu objavi okrožni volivni odbor na oglasni deski sodišča, koliko je dobila vsaka okrožna lista glasov in kateri kandidati so oglašeni za narodne poslance. Člen 73. Zapisnik okrožnega volivnega odbora z vsemi prilo¬ gami in volivnimi spisi vred nese v posebnem zavitku, 35 potrjenem s pečatom sodišča v središču volivnega okrož¬ ja, predsednik volivnega odbora po najkrajši poti in v najkrajšem času državnemu odboru v Beogradu. X. Delo državnega odbora po izvršenih volitvah. Člen 74. Na dan po izvršenih volitvah se snide ob treh po¬ poldne državni odbor v Beogradu. Dela državnega odbora se udeležujeta tudi po dva predstavnika vsake državne liste kot njegova člana s posvetovalnim glasom. Pred¬ stavnika liste in njiju namestnika določi nosilec državne liste in jima izda pooblastila, potrjena po katerem koli okrajnem sodišču. Člen 75. Na podstavi vseh podatkov in materiala, ki jih je dobil od okrožnih volivnih odborov, pregleda državni odbor poslovanje okrožnih volivnih odborov in ugotov¬ ljeni volivni izid v okrožjih. Člen 76. Nato sešteje državni odbor na podstavi volivnih spi¬ sov vse glasove, ki so jih dobile v volivnih okrožjih po¬ samezne državne liste. Državni odbor oglasi za izvoljenega nosilca vsake državne liste, ki je dobila v vseh volivnih okrožjih naj¬ manj 100.000 glasov Člen 77. Izvoljenim nosilcem državnih list izda državni odbor pooblastilo. Pooblastila podpišejo predsednik in vsi člani državnega odbora. Pooblastila se izdajo neposredno ali pa se vročijo izvoljenim poslancem po okrajnem sodišču njih bivališča. Obrazec pooblastila predpiše minister za notranje posle. 3 * 36 Člen 78. O vsem tem delu piše državni odbor zapisnik, iz ka¬ terega je moči razvideti, kako se je kaj po vrsti delalo in rešilo. Zlasti mora biti v zapisniku navedeno, koliko je bilo vseh državnih kandidatnih list, katere osebe so bile nosilci posameznih državnih list, koliko je vsaka državna lista dobila glasov v vseh volivnih okrožjih, ko¬ liko je vsaka posamezna okrožna lista iste državne liste dobila glasov v vsakem volivnem okrožju in naposled, kateri nosilci državnih list so oglašeni za narodne po¬ slance. Zapisnik podpišejo vsi člani odbora; vsak od njih pa ima pravico podati ločeno mnenje in svoje pripombe. Čleu 79. Ko opravi ta posel, sestavi državni odbor poročilo za narodno skupščino, ki ga ji dostavi z vsemi volivnimi spisi vred. To poročilo objavi državni odbor v »Službenih novinalK. XI. Ostale določbe. Člen 80. Zoper nepravilnosti v teku volitev je dopustna pri¬ tožba neposredno na narodno skupščino. Pritožbo vloži lahko vsak volivec. Člen 81. Kandidat, ki bi bil izvoljen v več krajih za narod¬ nega poslanca, mora izjaviti najpozneje v treh dneh po verifikaciji mandatov v skupščini, katero poslansko me¬ sto obdrži. Če tega ne stori, ga oglasi narodna skupščina za poslanca tistega kraja, kjer je dobil največ glasov. Če je tak kandidat izvoljen kot nosilec okrožne liste in kot sreski kandidat, velja, da je obdržal mandat, ki ga je dobil kot nosilec liste. Če je kandidat izvoljen kot 37 nosilec državne liste in kot nosilec okrožne liste ali kot sreski kandidat, velja, da je obdržal mandat, ki ga je dobil kot nosilec državne liste. Člen 82. Če se kako poslansko mesto izprazni, se popolni z osebo, ki je označena kot namestnik tistega poslanca, čigar mesto se mora popolniti. Če bi bilo tudi mesto tega namestnika izpraznjeno ali če bi se izpraznilo poslansko mesto osebe, izvoljene kot nosilec okrožne liste, se po¬ zove v skupščino tisti kandidat, ki ima na tej okrožni listi največ glasov med kandidati te liste, ki niso izvo¬ ljeni, oziroma njegov namestnik. To popolnitev opravi narodna skupščina sama v pe¬ tih dneh, ko se mesto izprazni. Izpraznjeno mesto nosilca državne liste se ne po- polnjuje. Člen 83. Narodni poslanci morajo biti na dan sklica s svojimi pooblastili v kraju, kamor je s kraljevim ukazom skli¬ cana narodna skupščina. Narodni poslanci, ki ne prebivajo v kraju, kjer na¬ rodna skupščina zaseda, dobivajo iz državne blagajne povračilo za potne stroške, ki jih posebej določi narodna skupščina. Vsi narodni poslanci dobivajo za svoje vzdr¬ ževanje dnevnico po 200 dinarjev za tiste dni, ob kate¬ rih so prisostvovali delu v narodni skupščini. Narodni poslanec, ki neopravičeno ne sodeluje pri delu skupščine, teh dnevnic ne dobiva. Narodni poslanec pridobi imuniteto od trenutka, ko ga je okrožni volivni odbor ali državni odbor oglasil za poslanca, ne glede na to, ali mu je bilo pooblastilo že vročeno ali ne. Člen 84. Člani državnega odbora, člani okrožnih volivnih od¬ borov in člani volivnih odborov na vseh voliščih dobi¬ vajo iz državne blagajne dnevnico in povračilo potnih 38 stroškov, ki jim višino in način izplačila določi minister za notranje posle. Toda predsedniki in člani občinskega odbora, ki so člani volivnega odbora v svoji občini, in predstavniki list ali njih namestniki v volivnih odborih, ko prinašajo s predsednikom volivnega odbora volivne spise okrožnemu volivnemu odboru, nadalje vse osebe, ki dobivajo plačo iz državne blagajne, če so hkrati člani volivnega odbora v svoji občini, in vsi predstavniki kan¬ didatnih list ne dobivajo nikake dnevnice iz državne bla¬ gajne, niti povračila potnih stroškov. Občinski predsednik ali njegov namestnik dobi, če je po primeru drugega odstavka člena 41. te uredbe predsednik volivnega odbora, za to, da prinese volivne spise okrožnemu volivnemu odboru, povračilo potnih stroškov in dnevnico iz državne blagajne. Člen 85. Ko narodna skupščina pregleda poslanska poobla¬ stila in reši vse pritožbe in pojavljena vprašanja, vrne ministru za notranje posle vse stalne volivne imenike, da jih le-ta pošlje občinam, katerim pripadajo. Drugi volivni spisi pa se shranijo pri drugih skupščinskih spisih. Člen 86. Občinske uprave morajo najdalj petnajst dni pred volitvami nabiti na občinskem poslopju in na drugih javnih mestih izpisek iz kazenskih določb te uredbe, ki mora obsegati predpise- njenih členov 89. do 92., 94., 95., 97. do 106., 110., 111. in 112. Na dan volitev se mora na¬ biti tak izpisek na vidnem mestu na poslopju, v katerem se glasuje. Ministrstvo za notranje posle dostavi natis¬ njeni izpisek iz kazenskih določb vsem občinam v po¬ trebnem številu primerkov. Člen 87. Vse listine, kandidatne liste, pritožbe in druge vloge po tej uredbi kakor tudi vsa opravila pri sodiščih po tej uredbi so oproščena vseh državnih in samoupravnih taks. 89 XII. Kazniva dejanja in kazenski postopek. Člen 88. Organi občinskega oblastva, ki opustijo ali nočejo pravočasno izvršiti dolžnosti, ki so jim naložene s to uredbo, ali ki zaprečijo, da kdo uporabi pravico, ki mu jo daje ta uredba, se kaznujejo z zaporom od enega me¬ seca do šestih mesecev in denarno od 300 do 3000 di¬ narjev, izvzemši primere, za katere predpisujejo določbe te uredbe ali kazenski zakonik hujše kazni. Če stori dejanje iz prvega odstavka sodni uradnik ali drug državni uslužbenec ali predsednik votivnega odbora oziroma njegov namestnik, se kaznuje storilec z zaporom od enega meseca do dveh let. Člen 89. Kdor z nasiljem ali s pretnjo zapreči enega ali več državljanov, da ne uporabijo svoje volivne pravice, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do dveh let. Člen 90. Kdor kakor koli drugače zapreči predstavnike kan¬ didatnih list, da bi izvršili svojo dolžnost, se kaznuje z zaporom najmanj enega leta. Člen 91 Kdor da ali obljubi volivcu darilo ali mu ponudi ali obljubi mesto v javni ali zasebni službi, da ga zavede, da podpiše kandidatno listo ali je ne podpiše ali da že dani podpis na njej prekliče ali da za določeno kandi¬ datno listo glasuje ali ne glasuje, se kaznuje z zaporom od enega meseca do dveh let in denarno od 500 do 50.000 dinarjev. Prav tako se kaznuje tudi volivec, ki za to sprejme darilo ali tudi samo obljubo darila. 40 Poleg kazni za dejanja iz prednjih odstavkov se ob¬ sodijo storilci tudi na izgubo pravice, voliti poslance, za dobo od treh do šestih let. Pri obsodbi na izgubo pra¬ vice, voliti poslance, se doba, za katero se ta pravica iz¬ gubi, računa od dne, ko je bila kazen prestana. Člen 92. Kot storilci dejanj, naštetih v členih 88., 89., 90. in 91., se kaznujejo tudi tisti, ki so obljubili ali dali sred¬ stva ali drugače pomagali, da se izvrši katero izmed teh dejanj. Po prednjem odstavku se kaznuje tudi, kdor je bo¬ disi v svojem imenu ali pa kot predstavnik gospodarske ali profesionalne organizacije ali kartela obljubil ali dal sredstva za vršenje takih dejanj vobče. Člen 93. Kdor kandidira zoper določbe te uredbe na več ko treh okrožnih listah, se kaznuje z zaporom do enega leta ali denarno od 1000 do 10.000 dinarjev. Poleg tega se štejejo vse izvolitve take osebe za neveljavne. Člen 94. Kdor primora volivca s silo ali pretnjo, da stori ali ne stori kaj takega, kar je navedeno v členu 91., se kaz¬ nuje z zaporom od šestih mesecev do treh let in de¬ narno od 500 do 50.000 dinarjev. Če je storil dejanje iz prednjega odstavka državni ali verski uslužbenec z zlorabo svoje službe ali položaja, se kaznuje storilec z zaporom najmanj enega leta ali denarno od 1000 do 50.000 dinarjev. Pretnja po določbah te uredbe je, če kdo volivcu grozi, da njemu ali bližnjim članom njegove rodbine stori kaj takega, kar se po zakonu kaznuje kot zločin ali pre¬ stopek, ali z izgubo mesta v javni ali zasebni službi. 41 Člen 95. Državni ali samoupravni uslužbenec ali predsednik volivnega odbora oziroma njegov namestnik, ki z zlorabo svojega položaja ali oblasti vrši pritisk ali kakor koli drugače vobče vpliva na svobodo volivcev, predlagati kandidate ali podpisovati liste, ali da za določeno kandi¬ datno listo glasujejo ali ne glasujejo, se kaznuje z zapo¬ rom najmanj šestih mesecev in z izgubo službe. Člen 96. Politični (policijski) uradniki, ki bi predlagali kan¬ didate za narodne poslance ali kako drugače vplivali na sestavljanje kandidatne liste, se kaznujejo z zaporom do enega leta in z izgubo službe. Če stori tako dejanje častnik v aktivni službi, se kaznuje prav tako. Če se uvede kazenski postopek zoper častnika v ak¬ tivni službi zaradi dejanja iz prednjega odstavka, obve¬ sti sodišče o tem ministra za vojsko in mornarico. Člen 97. Volivec, ki glasuje več kot enkrat pri istih volitvah, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do enega leta in denarno od 500 do 2000 dinarjev. Poskus se kaznuje. Člen 98. Kdor glasuje ali poskusi glasovati namesto drugega in z njegovim imenom, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do dveh let. Člen 99. Volivec, ki pri glasovanju noče vtakniti roko v vsako skrinjico ali glasuje javno ali kakor koli krši tajnost glasovanja, se kaznuje denarno od 500 do 2000 dinarjev. Člen 100. Volivec, ki se pri glasovanju vede nedostojno ali po¬ tem ko je glasoval kljub opominu predsednika voliv- 42 nega odbora ne odide iz poslopja, kjer se glasuje, se kaznuje z zaporom od enega do šestih mesecev in de¬ narno od 200 do 1500 dinarjev. Prav tako se kaznuje tudi, kdor pride na volišče, pa ni vpisan v dokončno overjeni stalni volivni imenik, če ne odide kljub opominu pristojnih oseb. Člen 101. Kdor razžali volivni odbor ali člana votivnega od¬ bora, se kaznuje z zaporom od enega meseca do enega leta in denarno od 200 do 10.000 dinarjev. Člen 102. Kdor dejansko napade volivni odbor ali katerega njegovega člana, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do dveh let, če se ne kaznuje tako dejanje po kazen¬ skem zakoniku s hujšo kaznijo. Člen 103. Kdor pride na volišče z orožjem ali z orodjem, po- rabnim za boj, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do dveh let. To velja tudi za vse tiste državne, banovin¬ ske ali samoupravne uslužbence, ki po uradni dolžnosti nosijo orožje, če pridejo na volišče z orožjem, da bi iz¬ vršili svojo volivno pravico, razen če je predsednik vo- livnega odbora zahteval pomoč. Predsednik volivnega odbora mora vsako tako osebo takoj odpraviti z volišča. Člen 104. Če stori kazniva dejanja, navedena v členih 102. in 103., več oseb skupaj, se vsak izmed storilcev kaznuje z zaporom najmanj enega leta. Člen 105. Kdor na volišču radi agitacije razširja slike, lepake in druga agitacijska sredstva, se kaznuje z zaporom od enega do šestih mesecev. 43 Prav tako se kaznuje, kdor petnajst dni pred volit¬ vami ali na dan volitev razširja lažnive vesti, ki bi mo¬ gle v katerem koli pogledu vplivati na volitve. S kaznijo, določeno v prvem odstavku, se kaznuje, kdor bi z vpitjem ali pretnjo oviral volivni odbor ali po¬ samezne volivce pri njih delu. Vsako tako osebo mora predsednik volivnega odbora odpraviti z volišča po uradni dolžnosti, pa tudi na za¬ htevo katerega koli člana volivnega odbora ali predstav¬ nika kandidatne liste ali volivcev samih, ko se prepriča, da se je ta oseba pregrešila zoper predpise tega člena. To se zapiše tudi v volivni zapisnik. Člen 106. Kdor namenoma pokvari, uniči ali odnese katero koli listino o volitvah ali kateri koli predmet, ki služi za volitve, ali kdor spremeni število glasov, dajaje, odje- maje ali mešaje kroglice ali kako drugače, ali kdor pre¬ stavi prilepljeno kandidatno listo z ene skrinjice na drugo, se kaznuje z zaporom najmanj enega leta in z iz¬ gubo častnih pravic. Poskus se kaznuje. Po prednjih odstavkih se kaznuje tudi stražnik, ki je po določbah te uredbe odrejen, da straži volivno po¬ slopje, če dopusti, da stori kdo katero izmed prej nave¬ denih dejanj v tem poslopju. Člen 107. Kdor neupravičeno v čemer koli predrugači kandi¬ datno listo potem, ko so jo predlagatelji podpisali, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let in de¬ narno od 1000 do 10.000 dinarjev. Člen 108. Ce člani volivnega odbora, razen predstavnikov kan¬ didatnih list in njih namestnikov, kakor tudi določeni zapisnikarji in pomočniki, ki jim je priobčeno, da so od- 44 rejeni na te dolžnosti, ne pridejo ob določenem času in na določeni kraj na to svojo dolžnost in svoj izostanek ne morejo opravičiti ali če po prihodu brez opravičenih razlogov opuste svojo dolžnost ali nočejo podpisati za¬ pisnike o volitvah, se kaznujejo z zaporom od enega me¬ seca do enega leta in denarno od 300 do 3000 dinarjev. Člen 109. Predsednik in člani volivnega odbora se kaznujejo z zaporom od šestih mesecev do enega leta v tehle pri¬ merih: 1. če vedoma dopuste, da kdo glasuje, ki ni vpisan v stalni volivni imenik, pa ne predloži sodnega sklepa, da bi se moral vpisati v volivni imenik, ali da glasuje kdo, ki je že glasoval; 2. če brez opravičenega razloga skrajšajo čas za sprejemanje glasov ali ga podaljšajo; 3. če spremenijo volišče, ki ga je določilo in objavilo pristojno oblastvo. Člen 110. Kdor namenoma nepravilno vodi seznam glasoval¬ cev in volivne zapisnike ali v njih kaj popravi ali kaj vanje vpiše, ko so že podpisani, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do dveh let. Člen 111. Kdor brez poziva predsednika volivnega odbora od¬ redi ali brez odredbe dovede na volišče oboroženo silo, se kaznuje z zaporom najmanj enega leta in denarno od 1000 do 10.000 dinarjev. Člen 112. Kdor zoper predpis člena 60. te uredbe toči ali ka¬ kor koli daje alkoholne pijače, se kaznuje z zaporom od petnajstih dni do šestih mesecev in denarno od 300 do 2000 dinarjev. 45 Člen 118. Ce predpisuje za dejanja, navedena v tej uredbi, ka¬ zenski zakonik ali kak drug zakon hujše kazni, se kaz¬ nuje storilec po teh zakonih. Člen 114. Dejanja, ki se po tej uredbi ne kaznujejo z več ko šestimi meseci zapora ali sam6 denarno, zastarajo v še¬ stih mesecih od dne izvršitve. Vsa druga dejanja, navedena v tej uredbi, zastarajo v enem letu od dne izvršitve, če ni bila v tem času vlo¬ žena kazenska ovadba ali predlog državnega tožilca za pregon; od dne, ko se vloži kazenska ovadba ali predlog za pregon, se zastarevanje računa po predpisih kazen¬ skega zakonika. Člen 115. Vsa kazniva dejanja, navedena v tej uredbi, se pre¬ ganjajo po uradni dolžnosti. Vložilec kazenske prijave velja za oškodovanca in ima pravico nadaljevati kazenski postopek kot subsidi¬ arni tožilec, če odstopi državni tožilec od pregona. Vsa kazniva dejanja, navedena v tej uredbi, so pre¬ stopki in jih sodišča preiskujejo in sodijo kot nujne stvari. Člen 116. Vsa kazniva dejanja po tej uredbi, storjena do dneva volitev ali na dan volitev, mora volivni odbor popisati v svojem zapisniku in hkrati navesti imena krivcev. Okrožni volivni odbor izpiše vsa ta kazniva dejanja, ko konča svoje delo, iz zapisnika volivnega odbora in jih naznani pristojnemu sodišču, ki jih preišče in sodi. Člen 117. Za vojaške osebe, ki store dejanja, navedena v tej uredbi, so pristojna redna sodišča. 46 Člen 118. V postopku zaradi dejanj, navedenih v tej uredbi, uporabljajo sodišča splošne določbe kazenskega zako¬ nika, izvzemši njegove določbe o pogojni obsodbi. XIII. Prehodne določbe. Člen 119. Pri prvih volitvah po uveljavitvi te uredbe se izjem¬ no od prvega odstavka člena 5. v posameznih volivnih okrožjih voli: v volivnem okrožju št. 1 s središčem v Ljubljani: 5 poslancev; v volivnem okrožju št. 2 s središčem v Mariboru: 4 poslanci; v volivnem okrožju št. 8 s središčem v Murski So¬ boti: 7 poslancev; v vclivnem okrožju št. 4 s središčem v Celju: 6 po¬ slancev; v volivnem okrožju št. 5 s središčem v Novem me¬ stu: 5 poslancev; v volivnem okrožju št. 6 s središčem v Varaždinu: 7 poslancev; v volivnem okrožju št. 7 s središčem v Zagrebu: 7 poslancev; v volivnem okrožju št. 8 s središčem v Zagrebu - 7 poslancev; v volivnem okrožju št. 9 s središčem v Bjelovaru: 7 poslancev; v volivnem okrožju št. 10 s središčem v Ogulinu: 7 poslancev; v volivnem okrožju št. 11 s središčem v Petrinji: 5 poslancev; v volivnem okrožju št. 12 s središčem v Gospiču: 5 poslancev; 47 v voli vnem okrožju št. 13 s središčem v Šibeniku: 6 poslancev; v volivnem okrožju št. 14 s središčem v Splitu: 6 po¬ slancev; v volivnem okrožju št. 15 s središčem v Dubrovniku: 4 poslanci; v volivnem okrožju št. 16 s središčem v Osijeku: 8 poslancev; v volivnem okrožju št. 17 s središčem v (Slavonski) Požegi: 7 poslancev; v volivnem okrožju št. 18 s središčem v Sremski Mi¬ troviči: 10 poslancev; v volivnem okrožju št. 19 s središčem v Bihaču: 7 po¬ slancev; v volivnem okrožju št. 20 s središčem v Banjaluki: 10 poslancev; v volivnem okrožju št. 21 s središčem v Banjaluki: 5 poslancev; v volivnem okrožju št. 22 s središčem v Derventi: 6 poslancev; v volivnem okrožju št. 23 s središčem v Tuzli: 8 po¬ slancev; v volivnem okrožju št. 24 s središčem v Travniku: 5 poslancev; v volivnem okrožju št. 25 s središčem v Sarajevu: 9 poslancev; v volivnem okrožju št. 26 s središčem v Mostarju: 8 poslancev; v volivnem okrožju št. 27 s središčem v Somboru: 7 poslancev; v volivnem okrožju št. 28 s središčem v Novem Sadu: 11 poslancev; v volivnem okrožju št. 29 s središčem v Petrovgradu: 9 poslancev; v volivnem okrožju št. 30 s središčem v Pančevu: 8 poslancev; v volivnem okrožju št. 31 s središčem v Šabcu: 5 po¬ slancev; 48 v volivnem okrožju št. 32 s središčem v Valjevu: 6 poslancev; v volivnem okrožju št. 83 s središčem v Smederevu: 6 poslancev; v volivnem okrožju št. 34 s središčem v Požarevcu: 6 poslancev; v volivnem okrožju št. 35 s središčem v Zaječaru: 7 poslancev; v volivnem okrožju št. 36 s središčem v Užicu: 5 po¬ slancev; v volivnem okrožju št. 37 s središčem v Cačku: 5 po¬ slancev; v volivnem okrožju št. 38 s središčem v Kragujevcu: 5 poslancev; v volivnem okrožju št. 39 s središčem v Jagodini: 6 poslancev; v volivnem okrožju št. 40 s središčem v Kraševcu: 5 poslancev; v volivnem okrožju št. 41 s središčem v Nišu: 9 po¬ slancev; v volivnem okrožju št. 42 s središčem v Pirotu: 5 po¬ slancev; v volivnem okrožju št. 43 s središčem v Cetinju; 7 poslancev; v volivnem okrožju št. 44 s središčem v Prijepolju: 5 poslancev; v volivnem okrožju št. 45 s središčem v Kosovski Mi¬ troviči: 7 poslancev; v volivnem okrožju št. 46 s središčem v Leskovcu: 5 poslancev; v volivnem okrožju št. 47 s središčem v Peči: 7 po¬ slancev; v volivnem okrožju št. 48 s središčem v Vranju: 6 po¬ slancev; v volivnem okrožju št. 49 s središčem v Skopi ju: 6 poslancev; v volivnem okrožju št. 50 s središčem v Tetovu: 6 poslancev; 49 v volivnem okrožju št. 51 s središčem v Bitolju: 6 poslancev; v volivnem okrožju št. 52 s središčem v Štipu: 6 po¬ slancev; v volivnem okrožju št. 53, mesto Beograd: 7 poslan¬ cev; v volivnem okrožju št. 54, mesto Zagreb: 5 po¬ slancev; v volivnem okrožju št. 55, mesto Ljubljana: 2 po¬ slanca. Člen 120. Za prve volitve narodnih poslancev po uveljavitvi te uredbe se razdeljujejo po drugem odstavku člena 7. te uredbe tile upravni srezi na volivne sreze, in to: 1. Srez mariborski-levi breg v volivnem okrožju št. 3 na volivni srez mariborski-levi breg I, kamor spadajo občine: mesto Maribor, Košaki, Kamnica, Selnica ob Dra¬ vi in Sveti Križ pri Mariboru, in na volivni srez mari¬ borski-levi breg, kamor spadajo občine: Duplek, Jare- nina, Korena, Pesnica, Svečina, Sv. Ana v Slov. goricah, Sv. Marjeta ob Pesnici, Sv. Trojica v Slov. goricah, Sv. Anton v Slov. goricah, Sv. Benedikt v Slov. goricah, Sv. Jakob v Slov. goricah, Sv. Jurij ob Pesnici, Sv. Jurij v Slov. goricah, Sv. Lenart v Slov. goricah, Sv. Rupert v Slov. goricah, Šent lij v Slov. goricah, Velka in Zgor¬ nja Sv. Kungota. 2. Srez splitski v volivnem okrožju št. 14 na volivni srez splitski I, kamor spadajo občine: mesto Split, Ka- štel Lukšič, Kaštel Sučurac, Klis, Muc in Šolta, na vo¬ livni srez splitski II, kamor spadajo občine: Krajina, Omiš in Poljica in na volivni srez splitski III, kamor spadajo občine: Donja Kaštela, Lečevica in Trogir. 3. Srez osiješki v volivnem okrožju št. 16 na volivni srez osiješki I, kamor spada mesto Osijek, in na volivni srez osiješki II, kamor spadajo vse druge občine tega upravnega sreza. 4 50 4. Srez banjaluški v volivnem okrožju št. 20 na vo¬ tivni srez banjaluški I, kamor spada mesto Banjaluka, in na volivni srez banjaluški II, kamor spadajo vse druge občine tega upravnega sreza. 5. Srez derventski v volivnem okrožju št. 22 na vo¬ livni srez derventski I, kamor spadajo občine: Bosenski Kobaš, mesto Derventa, Derventa selo, Dubočac, Lužan in Mulabegovi, Majevac, Osinja, Plehan, Podnevlje in Ve¬ lika Sočanica, in na volivni srez derventski II, kamor spadajo občine: Bosenski Brod, Bosenski Klakar in Si- jekovac. 6. Srez brski v volivnem okrožju št. 22 na volivni srez brški I, kamor spadajo občine: Brezovo Polje, Brčko, Bukvik, Gornji Žabar, Gornji Rahič, Donja Makala, Obu- dovac, Orašje in Celic, in na volivni srez brški II kamor spadajo občine: Bosenski Šamac, Domaljevac, Slatina, Tramošnica in Crkvina. 7. Srez tuzlanski v volivnem okrožju št. 23 na volivni srez tuzlanski I, kamor spadajo občine: Breške, Vukovje, Gornja Tuzla, Lisoviči, Priboj in mesto Tuzla, in na vo¬ livni srez tuzlanski II, kamor spadajo občine: Bukinje, Vasiljevci, Dobošnica, Živinice, Lukavac turski, Lukavac- fabrika in Puračič. 8. Srez sarajevski v volivnem okrožju št. 25 na vo¬ livni srez sarajevski I, kamor spada mesto Sarajevo, in na volivni srez sarajevski II, kamor spadajo vse druge občine tega upravnega sreza. 9. Srez novosadski v volivnem okrožju št. 28 na vo¬ livni srez novosadski I, kamor spada mesto Novi Sad, in na volivni srez novosadski II, kamor spadajo vse druge občine tega upravnega sreza. 10. Srez subotiški v volivnem okrožju št. 28 na vo¬ livni srez subotiški I, kamor spada ožje mestno območje mesta Subotice, ki obsega 12 mestnih okrajev, in na vo¬ livni srez subotiški II, ki obsega vse drugo območje tega upravnega sreza. 51 11. Srez bačko-topolski v volivnem okrožju št. 28 na votivni srez bačko-topolski I, kamor spadajo občine: Čan- tavir, Bačka Topola, Mali Idos, Sekič in Feketič, in na volivni srez bačko-topolski II, kamor spadajo občine: Pačir, Bajša in Stara Moravica. 12. Srez velikobečkereški v volivnem okrožju št. 29 na volivni srez velikobečkereški I, kamor spada mesto Petrovgrad, in na volivni srez velikobečkereški II, ka¬ mor spadajo vse druge občine tega upravnega sreza. 13. Srez senčanski v volivnem okrožju št. 29 na vo¬ livni srez senčanski I, kamor spada mesto Senta, in na volivni srez senčanski II, kamor spadajo vse druge obči¬ ne tega upravnega sreza 14. Srez pančevski v volivnem okrožju št. 30 na vo¬ livni srez pančevski I, kamor spada mesto Pančevo, in na volivni srez pančevski II, kamor spadajo vse druge občine tega upravnega sreza. 15. Srez niški v volivnem okrožju št. 41 na volivni srez niški I, kamor spada mesto Niš, in na volivni srez niški II, kamor spadajo vse druge občine tega upravne¬ ga sreza. 16. Srez gnjilanski v volivnem okrožju št. 48 na vo¬ livni srez gnjilanski I, kamor spadajo občine: vitinska, vrbovška, gnjilanska, paralovska, parteška, pasjanska, požeranjska, slatinska in šurlanska, in na volivni srez gnjilanski II, kamor spadajo občine: ajnovška, bostanska, vaganeška, kameniška, ogoška, raniluška, rogačiška in ropotovska. 17. Srez skopljanski v volivnem okrožju št. 49 na volivni srez skopljanski 1, kamor spada mesto Skoplje, in na volivni srez skopljanski II, kamor spadajo vse dru¬ ge občine tega upravnega sreza. Člen 121. V desetih dneh po uveljavitvi te uredbe določi vsako okrajno sodišče, postopajoč povsem po šestem odstavku člena 35. uredbe, koliko bo volišč v vsaki posamezni obči¬ ni njegovega območja in kje bodo ta volišča. 52 XIV. Končne določbe. Člen 122. Minister za pravosodje se pooblašča, da daje po¬ jasnila te uredbe, če bi se pojavile nejasnosti. Minister za pravosodje in minister za notranje posle izdasta potrebna navodila za izvrševanje tega zakona Člen 123. Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu dne 18. februarja 1940.; M. s. št. 352. Pavle s. r. Dr. R. Stankovič s. r. Dr. I. Perovič s. r. Videl in pritisnil državni pečat varuh državnega pečata, minister za pravosodje dr. Lazar Markovič s. r. (M. P.) Predsednik ministrskega sveta Dragisa J. Cvetkovič s. r. Podpredsednik ministrskega sveta VI. Maček s. r. (Sledijo podpisi vseh drugih gg. ministrov.) Z NARODNA in UNIVERZITETNA t knjižnica ne Merkur, (tel. št. 25-52) ige: ravilniki: ustanov v resoru ministrstva 3. — —^-,— - - . jAmtiM,'> * r 4. zv.: Zakon o glavni kontroli. Razprodano. 5. zv.: Zakon o občem upravnem postopku. Razprodano. 6. zv.: Uredba, s katero se določa tarifa o nagradah Javnih notarjev. Razprodano. 7. zv.: Zakon o uradnikih. Razprodano. 8. zv.: Pravilnik o poslovanju krajevnih (mestnih) kontrol in komisarjev za izredne preglede, din 12*—. 9. zv.: Zakon o državnem prometnem osebju, din 14*—. 10. zv.: Pravilnik za voditev zemljiških knjig. Razprodano. 11. zv.: Ustava kraljevine Jugoslavije. Tretja izdaja, din 8*—. 12. zv.: Zakon o votivnih imenikih. — Zakon o volitvah narodnih poslancev. Razprodano. Glej 43. oz. 57. zvezek. 13. zv.: Zakon o društvih, shodih In posvetih. Razprodano. 14. zv.: Uredba o lekarnarski zbornici, broširano din 8*—. 15. zv.: Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o volitvah narodnih po¬ slancev. — Zakon o volitvl senatorjev, broš. din 8*—. Glej tudi 43., 57. in 64. zv. (volitev nar. poslancev). 16. zv.: Zakon o obrtih. Gl. zv. 33. Razprodano. 17. zv.: Zakon o poslovnem redu v narodni skupščini. — Zakon o poslovnem redu v senatu. Razprodano. 18. zv.: Zakon o meščanskih šolah. Razprodano. 19. zv.: Zakon o lovu, broš. din 7*—. 20. zv.: Zakon o zadrugah državnih uslužbencev, broš. din 5*—. 21. zv.: Uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih usluž¬ bencev, broš. din 7*—. 22. zv.: Obča univerzitetna uredba. Razprodano. 23. zv.: Uredbi o draginjsklh dokladah državnih uslužbencev in upokojencev. Razprodano. 24. zv.: Gradbeni zakon. Razprodano. 95. zv.: Zakon o taksah, broš. din 45’—. Razprodano. 26. zv.: Taksni in pristojbinski pravilnik. Razprodano. 27. zv.: Uredba o sodnem poslovniku in sodni poslovnik za sodišča f. In II. stop¬ nje, z obrazci, broširano din 30*—, vezano din 36*—. 28. zv.: Zakon o občinah. Razprodano. 29. zv.: »Cestni promet«, broširano din 18*—, vezano din 24*—. 30. zv.: Učbenik zakona o državnem računovodstvu. Razprodano. 31. zv : Uredba o soolitvi občin v dravski banovini. Razprodano. 32. zv.: Gasilstvo in požarna obramba, broširano din 24*—, vezano din 32*—. 33. zv.: Zakon o obrtih. Druga izdaja. Razprodano. 34. zv.: Državni svet in upravna sodišča. Druga, pregledana izdaja. Broš. din 16*—, vezano din 24*—. 35. zv.: Zakon o kontroli čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine, z izvršilno uredbo in žigovinsko tarifo, broš. din 16*—. 36. zv.: Uredba o občinskih uslužbencih. Razprodano. Glej zv. 50 37. zv.: Naredba o mrliško-preglednem redu. — Navodila za mrliškega preglednika, broš. din 5*—. 38. zv.: Uredba o ban. trošarini na vino in žganje, broš. din 6*—. 39. zv.: Zakon o mestnih občinah. Razprodano. 40. zv.: Gradivo, norme in predpisi, vezano din 60*—. 41. zv.: Naredba o odpiranju in zapiranju trgovin. Razprodano. 42. zv.: Zakon o nepravdnem postopku z uvodnim zakonom in zakon o zasilnih poteh, broširano din 24*—. 43. zv.: Zakon o volivnih imenikih in zakon o volitvah narodnih poslancev, prede¬ lana izdaja. Razprodano. Gl. 57. in 64. zv. ' zv.: Uredba o volitvi svetnikov trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic, broširano din 5*—. 45. ' zv.: Uredbi o osebni in rodbinski dokladi državnih uslužbencev in upokojencev, broširano din 6'—. 46. zv.: Pravilnik o višini nagrad za odvetniške posle, broširano din 8*—. 47. zv.: Pravilnik o nadrobni prodaji tobačnih izdelkov itd., broširano din 8*—. 48. zv.: Pravilnik o pokojninskem skladu stalnih monopolskih delavcev, broš. din 4. 49. zv.: Pravilnik o fin. poslovanju v občinah, broš. din 16*—. 50. zv : Uredba o obč. uslužbencih s komentarjem in dodano uredbo o činu stro¬ kovnih šol nasproti srednji šoli in fakultetam, broš. din 24*—, vez. din 36*—. 51. zv.: Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov, broš. din 3*—. 52. zv.: Pravilnik k uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, broš. din 6*—. 53. zv.: Zakon o gospodarskih zadrugah. Razprodano. 54. zv.: Trgovinski zakon, broš. din 48’—, vez. din 66*—. 55. zv.: Uredba o preskrbovanju nezaposlenih delavcev, din 8*—. "56. zv.: Predpisi o izvršbi in zavarovanju, broš. din 48*—, vez. din 56*— 57. zv.: Zakon o volivnih imenikih in zakon o volitvi narodnih poslancev, tretja, prečiščena izdaja, broš. din 12*—. Gl. 64. zv. 59. zv.: Predpisi c zaščiti pred zrač. napadi (Uredba), broš. din 8*—. 59./1 zv.: Pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi, I. del (bojni strupi, evakuacija, zaščita otrok), broš. din 4*—. 59./2 zv.: Pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi, II. del (kemijska služba), broš. din 6*—. 59./3. zv,: Pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi, III. del (sanitetna služba), broš. din 8*—. 59. /4 zv.: Pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi, IV. del (gradnja zaklonišč, za¬ ščita pred požarom), broš. din 8.—. 60. zv.: Uredba o oprostitvi mož od vojaške službe, broš. din 8*—. 61. zv.: Pravilnik za pregledovanje klavnih živali in mesa, broš. din 16*—. 62. zv.: Predpisi o občinskih hranilnicah, broš. din 12*—, vez. din 20*—. 63. zv.: Poslovnik za občna upravna oblastva, broš. din 10’—. 64. zv.: Uredba o volitvi narodnih poslancev, broš. din C*—. Sledijo nadaljnji zvezki. II. Razne knjige: Mala knjižnica: zbirka 10 zvezkov, posamezni zvezki Dr. Ivo Šorli: Izbrani spisi, 6 zv., Broširano din 120 *— 15 *— Vezano din 20 *— 320*— 60*— 54*— 180* posamezni zvezki Emil Vachek: Kri ne kliče po maščevanju. Roman Ouida: Farnmor. Roman Radivoj Rehar: Popotovanje po zvezdi Večernici Radivoj Rehar: Pesmi o kraljeviču Marku Dr. Milan Vidmar: Moj pogled na svet Dr. Milan Vidmar: Oslovski most Andrej Gabršček: Goriški Slovenci, I. del K. čapek: Pogovori s T. G. Masarykom Dolenjska (almanah) Dr. I Matko: Perkusija in avskultacija Univ. doc. dr. Vlad. Murko: Vrednostni papirji Pomen trgovinskega registra ženevske menične konvencije 7 Bajuk: Vodič po Ljubljanskih pokopališčih: I. del Bajuk: Vodič po Ljubljanskih pokopališčih II. del fthn alriinoi ‘J -.N. Oba skupaj 36’ 20 * 48*— 12 *— 24*— 4*— 6*— 4*— 4*— 6 *— 100 * 80* 80* 80* 28* 120 *— 28* 48 * Dr. J. Pretnar: Priročnik za pomočniške in mojstrske izpite 30*—