Kako naj učitelj skerhi za /idravje svojih učencev? Kolikor iudi snažnost k zdravju priponiorp, vsakdo vp. To dokazovati bi bilo nepotrcbno. Koliko pa se na kmetili za to ston? Xeodpustljiva je zanikernost o tem nekterih staršev. Dostikrat pridpjo otroci umazani, raztergani in Bog ve, kako vsi npčedni v šolo. Ali sme učitelj tako pustiti? Xikakor ne. Učitelj mora skerbeti, da se otroci privadijo, da so snažni. Za lo pa ni boljšpga pripomočka, kakor privada od niladih nog in pa zgled v šoli. Uoiazanih otrok ne snie učitelj v šoli terpeti. Xečedoež se mora berž umiti. Tudi obleka mora biti čedna in snažna. Xi treba, da bi bila vedno praznična in nova, pa lepo oprana in zašita je vendar lahko; sej snažnost ne tirja niti denarjev niti bogastva, temuč Ie toliko, da je človek bolj marljiv in pazljiv. Slavni pedagog Bartl piše o snažnosti tako I«: ,,Šolske postave tirjajo, da naj otroci vselpj snažni, počesani, uniiti prihajajo v šolo. Učitelj naj na to vsigdar pazi. On mora biti poprpj v šoli, kakor otroci. Vsakega, ki v šolo stopi, naj pogleda, ali je spolnil svojo dolžnost zastran snažnosti. Neumite in nepočesane otroke naj učitelj resno zavrača, da se umijejo in počešejo; za to naj bota voda in glavnik pripravljena. XTeki učitelj je imel pri vodnjaku posodo z vodo, kjer so sc otroci umivali — po zimi in po leti. Vsaki je imel glavnik pri sebi. Xoge so si pa pri potočku blizo šole čedili. Zrak je namestoval brisalo. Xekako čudno je znai oraenjeni učitelj lase striči. Prijel je šopek las na strani, in jih je s škarjami odrezal. Ostale so domači vredili. Če se je to zgodilo v saboto popoldne, je prišel deček pondeljek čedno vstrižen v šolo. Da je tako predaleč zagazil, vsakdo lahko spozna. Xekaj časa potem so ga zato tožili pri vikšem šolskem ogiedništvu, ktero pa je pohvalilo njpgovo gorečnost. — Ta učitelj je (udi skerbel, da deklpta niso skrivalc svojih nepočesanih las pod pečo. Morale so se v šoli odkriti, kakor dečki. Njegova žena mu je pomagala. Xaučila je nekaj deklet, da so lase čedno spletale. Kmali se je vidilo, da tudi ta trud ni bil zastonj*. Tako piše omenjeni pedagog. Učitelja, kterega stavi v zgled, se ve, da ne moremo po vsem posnemali. Ako bi se otroci še le pri šoli umivali, bi bilo celd nespametno; v solo naj že pridejo snažtii; sej pa bodo Uidi tako dplali, ako se že v začptku tako vadijo. Tudi ni bilo prav, da je učencem Iase strigel; tako se pri ljudeh naj ložeje zameri, ter zgubi spoštovanje in Ijubezen. Xaj potem stori, kar hoče, nič ne bo Ijudpni všeč. — Koristno in zeld potrebno je, da se dekleta v mladosti snažnosti privajajo; če so snažne dekleta, bodo snažne matere, in če so snažne niatpre, bodo tudi snažni otroci. Vsi učenci naj imajo svoje knjige, pisavne knjižice in vse orodje, kolikor je mogoče, snažno. Tudi naj se učenci navadijo, da vsak za svoj prostor skerbi', da je zgornja deska znairom čedno uniitai. t. d. Skušali se bodo, kteri bi imel Iepši prostor; kratko: vse, kjpr so otroci, naj bo snažno in čedno. Tako se bodo kmali privadili snažnosti, in kar se v mladosti navadijo, bodo znali in delali tudi v starosti. Malo pa bi koristilo, ako bi učitelj take čednosti le priporočeval, sam pa ravno nasproti ravnal. To bi se reklo, pezdir iz očesov otrok izdirati, pa ne videti bruna v svojem očesu. Prpgovor pravi: ,,Brez zgleda je beseda vela". Od učitelja se tedaj po vsi pravici tirja, da je sam ves snažen in čeden. — IJosti učiteljem pa ni mogoče zarad pičlih dohodkov, da bi si napravljali stanu primerne oblačila. Odgovoril mi bo pa znabiti kdo, da se učitelju ni trpba oblačiti v drage robe. Res je tako; pa pomislimo! Mladi učitelj pride na službo, nima več kot eno suknjo, pa še tista bi bila bolj pristojna pastirju kot učitelju, kajti vpčidel le tisti, kteri zavoljo pomanjkanja premoženja dalje šolati ne morejo, si izvolijo ta težavni stan, ki ima naj več truda in nehvaležnosti, pa naj manj plačila. Skušnja uči', da slabo oblpeenega učitelja le malo čislajo priprosti ljudje, toliko manj pa otroci, ki le po vnanjem sodijo. Sej pa tudi ni lepo, če učitplju palpc iz čevlja gleda in se mu srajca iz rokava na prodaj ponuja; s tem nikakor ne daje mikavnega zgleda ucencem. Kpr je nam osoda zastran dohodkov tako zeld neniila, uioramo pač varčno ravnati, ter vsaj to, kar inianio, dobro obračati. — Snažnost v šolski izbi naj bo spodbuden zgled dekletam, kako naj se že v mladosti vadijo domače stanovanje zniirom čedno in snažno oliraniti. — Tudi kopanje sploh koristi zdravju, ker snažnost in rast zeld množi; pa je tudi Iahko zeld nevarno. 0 tem drugi pot. cnaije »ud.o 12*