Lelo III. Celovec, 7. februarja 1947 Številka S Polek londonske konference Dr. Gruber odgoiarja na vprašanja Poklic Kadar govorimo o mladini, o njenih težavah pa tudi o njenih nalogah, se ne moremo ogniti enega najvažnejših vprašanj mladega človeka: vprašanja bodo- čega poklica. Ljudje po mestih o tem veliko razpravljajo, kakšnega posla se bodo lotili njihovi doraščajoči otroci. Nasprotno se pa po kmečkih družinah o teh rečeh le malokdaj govori. Eno in drugo je kaj lahko razumljivo! Mestni otrok (tudi otrok tovarniškega delavca) nima v vsej ljubi mladostni dobi nobenega drugega resnega opravila, kakor pripravljati se po šolskih učilnicah za svoj bodoči življenski cilj. Po mestih in industrijskih krajih je tudi razmeroma dobro preskrbljeno za razne strokovne šole vseh vrst. Nič takega in podobnega ne najdemo na deželi, katero imamo pri naših razpravljanjih redno v mislih. Kmečki otrok pri količkaj obsežnejšem zemljišču od mladih nog pa notri do polne, dozorelosti, nima posebne prilike, da bi se pripravljal za drug poklic, kakor za poklic kmeta oz. kmečke gospodinje. Je res težava, poslati otroka — ali kar več otrok — v mesto v strokovne šole in v razne obrti, to je draga stvar, ki jo mala ali srednja kmetija he more preresti. Pa je vkljub vsem resničnim težavam treba, nujno treba iskati in tudi najti izhod iz teh težav. Slovenci na Koroškem se nikakor ne moremo in ne smemo omejevati le na čisto kmečki poklic, ako se hočemokot narod ohraniti. Narod, in tudi del naroda v kaki pokrajni, se kot tak more ohranjati le pod pogojem, če je trdno zasidran vsaj v vseh glavnih poklicih, ki obstojajo v okviru peterih stanov: kmečkega, obrtniškega, trgovskega, industrijskega in izobraženskega. Če to ni izvedljivo, postane narod okrnjen in polagoma ni več zmožen živeti svoje samolastno narodno življenje. Podoben postane okleščenemu drevesu. V skrbi za bodočnost naroda v tej deželi, moramo posvetiti mnogo več pokornosti kot doslej poklicnim vprašanjem slovenske kmečke Gladine na Koroškem. Ali ste, ljubi bralci, že kdaj izčrpneje Razmišljali, kaj pomeni beseda »poklic«? imamo jo namreč zelo pogosto na jeziku, ali pojmi o nji so dokaj nejasni in zmedeni. V prvi vrsti moramo poudariti, da poklic ni isto kot stan. Poklicev je veliko, stanov pa malo. Poklic je ožja in bolj določena za-Jednica onih ljudi, ki si na enak način služijo svoj vsakdanji kruh. Jedro in osnova poklica je snovnega (materialne-ga) značaja. Temeljni pomen poklica je Vzdrževanja eksistence na pošten način. ^ drugo besedo: njegovo poklicno delo ne sme biti nikomur v škodo, pač pa naj bo s°cialnokoristno. Še nekaj je za poklic materialne strani važno. Nekdo se v svojem življenju lahko R>kvarja z različnimi pridobitnimi posli. Vendar smatramo za njegov poklic tisto ^Jegovo stalno in temeljno živ-1J e n j s k o o p r a v i 1 o, ki mu omogoča redno vzdrževanje. Začasni -in prehodni opravki niso še poklic. Katere so pa duhovna (ali idealne) pozebe poklica? Najprej je duhovnega značaja pri poklicu to, da čutiš do takega in takega opravila prav posebno nagnjenje. Za PRavi poklic, ki to ime zasluži, je nagnjenje in veselje prav bistvenega pomena. Ia pomen izraža že beseda »poklic«, ki Pmde od poklicati. Nekaj človeka v Notranjosti pokliče; nek notranji glas je J!: ki ga je dal človeku v dušo sam Stvarca. Tako bi lahko rekli, da je poklic, ki 'e mu človek posveti z notranjim nagnje- London (INS). V sredo dopoldne je zunanji minister dr. Gruber odgovoril na več vprašanj, ki so mu jih stavili zastopniki zunanjih ministrov v Londonu. Britanski zastopnik Ho o d je vprašal: »Ali zahteva Avstrija nemško imovino, predvsem ono, ki je industrijskega značaja. Če ja, ali zahteva v tem slučaju tozadevno klavzulo v mirovni pogodbi, ali namerava rešiti ta problem z neposrednimi pogajanji?« Na to vprašanje je dr. Gruber odgovoril: »Avstrija je mnenja, da tozadevna klavzula v mirovni pogodbi ni potrebna. Mi želimo od namestnikov zunanjih ministrov le ugotovitev, na kakšni osnovi bo naša pravica do nemške imovine priznana.« Za Mr. Hoodom je sovjetski zastopnik Gusev stavil sledeče vprašanje: »Od konca vojne se nahaja v Avstriji 536 tisoč inozemskih fašistov, medtem ko je bilo pred priključitvijo v Avstriji 98 tisoč vpisanih članov ilegalne nacistične stranke. Kaj je ukrenila Avstrija proti tem , osebam ?« Dr. Gruber je odgovoril: »Pristojne oblasti trenutno obravnavajo 66 tisoč slučajev. Med temi jih je bilo 26 tisoč naznanjenih sodišču, okrog 5472 oseb je bilo že obsojenih, med tem ko razprava proti 2 tisočem oseb še traja. Obsodba je bila izrečena proti 2307 osebam, med njimi jih je bilo 30 obsojenih na smrt. Samo v 423 slučajih je bila izrečena oprostitev. Gusev: »Kakšno stališče bo zavzela Avstrija napram »preseljenim osebam« v Avstriji, med katerimi so pripadniki madžarskih puščičastih križarjev, srbskih četnikov in hrvaških ustašev?« Dr. Gruber: »Načelno moram ugotoviti, da je podvzela Avstrija vse korake za odstranitev teh ljudi iz dežele.« Nadaljna vprašanja so zadevala izročitev vojnih zločincev, ki se baje nahajajo na avstrijskem področju. Razvila se je zelo zanimiva debata med sovjetskim zastopnikom Gusevom in generalom Clarkom. General Clark je povdaril, da imajo zasedbene oblasti v zadevi vojnih zločincev tri obveznosti: 1. Najti osebe, ki so obdolžene vojnega zločinstva, 2. ugotoviti, če je vojni zločinec dejansko tudi državljan držšve, ki zahteva njegovo izročitev, 3. ugotoviti, če predložene obtožbe tudi dokazujejo, da je dotični res vojni zločinec. Proti temu pa^ je ugovarjal sovjetski delegat Gusev češ, da se mora po moskovskem dogovoru iz leta 1943. izročiti njem, človekovo stalno življenjsko opravilo po božji volji, V poklicu se izživljajo ne samo naše telesne, marveč tudi duševne sile. O tem nihče ne more dvomiti. Tudi najpreprostejši poklic zaposluje tudi človekovo duševnost. Iz tega razloga je zelo prav, če se človek v mladosti posveti takemu poklicu, za katerega čuti ne le telesne, temveč v prvi vrsti duševne sposobnosti. Končno je poklic človekovo stališče, trdna skala sredi valov življenja, na kateri trdno stoji in z nje na svoj način motri svet in dogajanja na njem. S te skale gleda po svoje tudi na Boga in večnost in naravnava svoje odnose do časnih in nadčasnih vprašanj. Take so torej sestavine poklica. Ima dvojno vsebino, kakor je dvojna tudi človeška narava. vojne zločince, kakor hitro to zahteva kaka država, članica Organizacije Združenih narodov. General Clark pa je opozoril na dejstvo, da je sovjetska vlada pred nekaj meseci predložila imena dvanajstih oseb, ki jih je označila kot vojne zločince in sovjetske državljane. Po izredno točnih preiskavah pa so ugotovili, da so bili samo trije dejansko državljani Sovjetske zveze in da obstoji proti njim obtožilni materijah Po večkratni izmenjavi mnenj med ameriškimi in sovjetskimi oblastmi, je Sovjetska zveza znišala število zahtevanih na štiri osebe. Lord Hood je nato izjavil, da je za vprašanje vojnih zločincev potrebno intenzivnejše delovanje 'zavezniškega sveta na Dunaju in da bi ameriški predlog v sedanji sestavi to tudi dosegel. Lord Hood je dejal: »Tisoče imen je bilo predloženih britanskim oblastem, toda ne moremo se otresti sumnje, da gre za politične mahinacije.« Angleški list »Morning News«, ki izhaja na Dunaju, je objavil 3. t. m. članek britanskega časnikarja Johna Macrae-ja, v katerem pravi sledeče: »Dva, pred kratkim objavljena dokumenta — eden v Veliki Britaniji, drugi v Avstriji — kažeta označujočo sličnost med gospodarskimi vprašanji obeh -remelj. Prvi dokument je bela knjiga o »gospodarskih razmotrivanjih glede odnoša-jev med delodajalci in delojemalci«, katero je objavil »National Joint Advisory Council«, drugi članek britanskega gospodarskega oddelka za časopis »Austria« pod naslovom »Pomoč in samopomoč«. V nadaljnjem kaže nekatere vzporednosti potom primerjave obeh dokumentov. Tako Velika Britanija kakor Avstrija morata izvažati, da lahko živita. Obe zemlji sta v vojni utrpeli ogromne gospodarske izgube in obe zemlji se tudi nadalje zadolžujeta napram inozemstvu. Obe zemlji trpita radi pomanjkanja delovnih sil, katero ne more popraviti niti demobilizacija — kakor v slučaju Velike Britanije — niti vrnitev vojnih ujetnikov — v slučaju Avstrije. Obe zemlji trpita pod dejstvom, da je kakor izjavlja bela knjiga, »preveč denarja na lovu za premalo dobrinami«, z uspehom, da se mora v preprečitev inflacije žrtvovati potrebe izvoza onim domačega tržišča. Obe zemlji sta si za kratek čas opomogli z inozemskimi posojili, s katerimi pa se ne moreta večno preživljati. V mnogih ozirih izgleda slika v Veliki Britaniji seveda bolj rožnata kakor pa v Avstriji. Tako je na primer znašal v Veliki Britaniji izvozni deficit leta 1946. 27,000.000 funt šterlingov ali 108 milijonov dolarjev mesečno. Ali to je samo 30 odstotkov trenutne vrednosti britanskega izvoza. Britanci izvažajo že 20 odstotkov več dobrin kakor pa leta 1938, in če to število zvišajo na 75%, bodo lahko ugodili svojim obveznostim. Na drugi strani bo znašal uradno cenjen izvozni deficit za leto 1947. okrog 15 milijonov mesečno, kar v primeri s številom prebivalstva ne izgleda- bolj resno kakor pa avstrijski defecit. Po mnenju lorda Hooda smejo zased* bene oblasti izročiti zahtevano osebo šfti le takrat,' ko so se prepričale, da so obtožbe resnične. Po tem razpravljanju je bilo zasedanje namestnikov zunanjih ministrov prekinjeno. VRNITEV AVSTRIJSKIH ZASTOPNIKOV Zvezni kancler ing. Figi in podkancler dr. Schärf, kakor tudi zastopnika koroške deželne vlade, so se v sredo vrnili iz Londona. Vodstvo avstrijske delegacije v Londonu je prevzel avstrijski zunanji minister dr. Gruber in bo še nadalje zastopal avstrijske interese pri londonskih razgovorih. Istega dne je zunanji minister dr. Gruber v spremstvu avstrijskega poslanika v Londonu Heinricha Schmida obiskal zun. ministra Bevina. Minister Bevin in dr. Gruber sta obravnavala predvsem vprašanja. ki zadevajo avstrijsko vlado Avstrijski deficit znaša okrog 155% cenjene vrednosti njenega izvoza v pri# hodnjem letu. Zemlja izvaža trenutno manj kakor pa eno četrtino finančne protivrednosti svojega izvoza pred priključitvijo (če vzamemo v obzir dvig cen nekaj manj kot eno desetino). Morala bo ta znesek najmanj podeseteriti, predno lahko uravnovesi svojo izvozno trgovino. Avstrija se mora, kakor ugotavlja članek »Austria«-e, boriti s težkočami, ki večji del leže izven njenega nadzorstva; tako posebno pomanjkanje premoga in toka (slično pomanjkanje je tudi v Angliji, ali je pereče manj, ker je Velika Britanija glede premoga sorazmerno neodvisna). Priporočila, ki so podana v »Austria«-so dejansko ista, kakor ona v britanski beli knjigi. Lahko jih izrazimo v dveh stavkih: 1. Država mora upravljati zunanjo trgovino, gibanje cen in delovne moči ljudstva. 2. Vsakega državljana se mora opozoriti na resnost položaja in na njegovo dolžnost, da lojalno sodeluje z vlado. Tudi v tem zadnjem oziru ima Avstrija težjo nalogo kakor pa Velika Britanija. Iz različnih političnih in gospodarskih vzrokov se je črna borza polastila v Avstriji skoro vseh potrebščih, medtem ko je v Veliki Britaniji neznatna in večji del obsega samo luksuzne dobrine. Prvi korak za obnovo Avstrije mora torej biti, da se to zlo zmanjša, in sicer predvsem črno borzo z živili, ki ogroža tako notranji sestav cen, kakor tudi — s tem da prisili vlado, da užava velike količine živil — da zmanjša višino inozemskih deviz, katere bi se lahko uporabilo za uvoz industrijskih izdelkov, ki so za obnovo Avstrije življenske važnosti. Nemogoče je, da bi bila zemlja, ki je bila leta 1937. glede živeža do 75% samostojna (in sicer pri porabi 3090 kalorij dnevno za enega človeka), sedaj pri-morana, da uvaža okrog 65% najpotrebnejših živil, da lahko zagotovi povprečno 2000 kalorij za enega človeka. Kakor ugotavlja »Austria« članek, tukaj ne morejo zadostiti samo zakonska mere. To je stvar, ki se tiče vesti vsakega posameznega Avstrijca. Velika Brilanija in Avslrifa VELIKA BRITANIJA Podtajnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil v parlamentu, da izidi poljskih volitev po mnenju britanske vlade niso resničen izraz volje poljskega naroda. Britanski veleposlanik v Moskvi je izrazil Molotovu zaskrbljenost britanske, vlade zaradi poteka poljskih volitev. Sovjetska vlada je britanski in ameriški vladi odgovorila, da se ne strinja z njunim mnenjem, da bi se vršile pri volitvah kake pristranosti. Po izjavi podtajnika je bilo štetje glasov v celoti pod vladnim nadzorstvom. Po mnenju britanske vlade začasna poljska vlada s temi volitvami ni izpolnila svojih obveznosti. Izidi poljskih volitev zato po mnenju britanske vlade nikakor niso izraz volje poljskega naroda. Podtajnik je istočasno izjavil, da tudi romunske volitve niso bile svobodne in da niso pripomogle k prijateljskim odnoša-jem med Romunijo in Veliko Britanijo. V Londonu so uradno naznanili premestitev britanskega veleposlanika v Varšavi Viktorja Cavendish-Bentincka. Bivši veleposlanik bo uvrščen v vrste zunanjega ministrstva. Kot izjavljajo diplomatski krogi, bo Velika Britanija verjetno zavlačevala imenovanje novega veleposlanika na Poljskem, kar naj bi bilo v zvezi s poljskimi obtožbami proti britanski vladi. Konzervativni poslanec Patrik Hannon je vprašal v Spodnjem domu, če so bila izdana kaka navodila za sprejem inozemskih delovnih moči v britansko industrijo. Imenovani je dalje vprašal, če je strokovna zveza delavcev mnenja, da bi s pomočjo inozemskih delavcev dvignili industrijsko proizvodnjo. Na vprašanje je odgovoril minister za delo, ki je izjavil, da nima nobenih tozadevnih poročil, ki bi mu dala možnost odgovoriti na stavljeno vprašanje. Mnenja pa je, da bi bil sprejem tujih delavcev mogoč in da bi zmanjšal pomanjkanje delovnih moči. V britanski Spodnji zbornici so nedavno razpravljali o britansko-sovjetski pogodbi. Debata je bila sprožena v zvezi z izjavo Stalina, ki je dejal, da bi morali, predno bi hoteli imenovano pogodbo razširiti, odstraniti iz nje nekatere pridržke, ki po Stalinovem mnenju pogodbo slabe. POLJSKA Predsednik poljske kmečke stranke Stanislav Mikolajczyk je izjavil, da je glavni odbor njegove stranke na dvodnevnem sestanku sklenil, da morajo trije ministri, ki so člani kmečke stranke, odstopiti. Dopisnikom tiska je Mikolajcz5dt izjavil: »Čeprav bomo še nadalje zahtevali ponovne volitve, se bo 28 članov moje stranke udeležilo zasedanja parlamenta, ker v resnici predstavljajo večino v državi.« Predsednik kmečke stranke je . vložil pri vrhovnem sodišču priziv zaradi neveljavnih volitev. Mikolajczyk zahteva razveljavljenje volitev v 37 okrajih. Po njegovi izjavi so v času volitev usmrtili 18 članov njegove stranke. Po izjavi vladnega poročevalca znaša število smrtnih žrtev v času poljskih volitev 6S. Vsi umorjeni so baje bili člani volilnih komisij ali pa člani straž na voliščih. MADŽARSKA Generalni tajnik KP Madžarske je imel pretekli teden govor, v katerem je nakazal smernice in težava madžarske notranje politike. Govoril je tudi o zaroti proti madžarski vladi in dejal: »Velika napaka bi bila, če bi po razkritju zarote smatrali vso stranko malih posestnikov za reakcionarno zarotniško skupino. Kmetje in del meščanstva v stranki malih posestnikov so po večini demokrati. Pred časom odkrita zarota je zločin zoper madžarsko demokracijo in madžarsko bodočnost. Za ta greh se bodo morali zarotniki zagovarjati ne samo pred zakonom, temveč odgovarjajo tudi politično. Ugotoviti moramo, da so v tem oziru grešili tudi nekateri voditelji stranke malih posestnikov, ki so bili zavedno ali nezavedno orodje Hortvjeve fašistične zarote. Za to morajo v celoti odgovarjati. Ko smo vse to ugotovili, moramo še enkrat povdariti, da hočemo z demokratičnimi elementi stranke malih posestnikov tudi v naprej sodelovati.« ŠVICA Švicarska poročevalska agencija označuje kot neresnična poročila, češ da je dobilo v Švici zatočišče preko sedemdeset tisoč nemških nacistov. Ta izjava je odgovor na trditve, ki jih je vsebovalo po-ročTo o političnem položaju v Nemčiji (poročilo je sestavil mednarodni odbor za proučevanje evropskih razmer). Švicarska agencija dodaja, da vsebuje to poročilo, v kolikor zadeva Švico, bistvene napake in netočnosti. Po švicarskem poročilu je bilo koncem leta 1944. v Švici 68.700 Nemcev in Avstrijcev (všteti tudi tisti, ki so se naselili v Švici preden se je pojavil nacizem). V aprilu leta 1945. je nemška kolonija v Švici štela 23.818 Nemcev. Po vojni so izgnali iz Švice približno tritisoč aktivnih nacistov. Po podatkih, ki jih je objavila švicarska vlada, cenijo celotno nemško imovino v Švici na eno milijardo frankov. Ta imo-vina je že od 16. februarja 1945. pod zaporo. Poročilo dodaja na koncu, da je izključeno, da bi mogli Nemci, ki žive v Nemčiji, razpolagati s kakršno koli važno imovino v Švici. SOVJETSKA ZVEZA »Pravda« je objavila v zvezi z volitvami v Vrhovni sovjet SFSR članek predsednika Prezidija Vrhovnega sovjeta SFSR Vlasova. Vlasov piše med drugim: »Med zveznimi republikami Sovjetske zveze, za-, vsema SFSR vodilno mesto po svojem ozemlju, številu prebivalstva ter po ekonomskem in kulturnem pomenu. Po vsej pravici jo lahko smatramo za industrijsko bazo sovjetske dežele. Na njenem ozemlju je 90% raziskanih zalog premoga, 80% železne rude in 50% nahajališč nafte. V njej je tudi 27 tisoč kolhozov. To je dežela popolne kolektivizacije in ima najbolj mehanizirano poljedelstvo na svetu. V drugem delu svojega članka navaja Vlasov številke, ki karakterizirajo razvoj narodnega gospodarstva in kulture v novi petletki. Petletni načrt predvideva velik porast raznih industrijskih panog.« JUGOSLAVIJA V komiteju za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti pri vladi FLR Jugoslavije je govoril podpredsednik odbora in podpredsednik vlade Edvard Kardelj. Kardelj je med drugim rekel: »Stojimo pred volitvami v naše ljudske odbore. Pri teh volitvah moramo izvoliti dobre ljudske odbore, ki bodo lahko v bodočnosti nosili odgovornost za življenje in upravo naših velikih mest. Naši ljudski odbori bodo mogli izvršiti svojo nalogo le tedaj, če bodo notranje močni, ako bodo odborniki čutili polno odgovornost za svoje delo pred ljudstvom in ako bodo vedeli, kako in kaj morajo delati. Pred nami so zelo važna gospodarska vprašanja, ki se tičejo velikih mest. Naša velika mesta so največkrat tudi središča industrij. Če torej hočemo, da bo naša industrija dobro delala, moramo predvsem skrbeti za dobro organizacijo preskrbe naših mest. Olajšati moramo gmotni položaj delovnih množic, dvigniti gradbeno delavnost in rešiti stanovanjsko krizo. Na osnovi statuta, ki mora biti izdelan v čim krajšem času, se mora izvršiti reorganizacija naših ljudskih odborov, da se na ta način pripravijo za svoje bodoče naloge. Tako bodo okrepljeni ljudski odbori pomenili važen korak naprej pri stabilizaciji naše uprave po velikih mestih.« GRČIJA Prvega februarja je pričela v Atenah preiskovalna komisija s svojim delom. Namen komisije je ugotoviti resničnost grških pritožb, ki obtožujejo sosednje države, da so z orožjem in moštvom podpirale grške gverilce. V komisiji so zastopniki Sovjetske zveze, Velike Britanije, Avstralije, Belgije, Brazila, Kitajske, Kolumbije, Francije, Poljske in Sirije. Mednarodna preiskovalna komisija bo imela svoj stalni sedež v Grčiji, vendar predvidevajo, da bo obiskala tudi obmejne kraje Jugoslavije, Bolgarije in Albanije. Po izjavi grškega zastopnika bo delo komisije končano približno v treh tednih. Grški zastopnik Alexis Kyroun je pred-ločil komisiji Varnostnega sveta grško spomenico. V svojem govoru je dejal: »Jugoslavija, Bolgarija in Albanija bi nam rade vsilile mnenje, da je naloga preiskovalne komisije odkritje vzrokov nemoralnih razmer, ki vladajo ponekod v notranjosti dežele. Stvar pa je bistveno drugačna. Komisija je prišla v Grčijo zaradi grških sporočil in pritožb, da se nekatere tuje sile vmešavajo v grške notranje zadeve.« Kyroun je obtožil Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo, da so »z odprtimi rokami sprejele in namerno nudile podporo ter moralno pomoč osmim tisočem grških komunistov, premaganim v državljanski vojni«. Izjavil je: »V Jugoslaviji so ustanovili neke vrste „gverilsko vojno akademijo za vežbanje banditov“ s podružnicami v Bolgariji in Albaniji. Razen tega imajo gverilci tudi skladišča na jugoslovanskem in bolgarskem ozemlju.« Grški delegat je pripomnil, da je Skoplje središče organizacije NOF, ki hujska proti sedanjemu režimu v Grčiji. Dejal je, da je vojaški namen gverilcev ustanovitev neodvisnega področja, ki bi ga imenovali »Svobodna Grčija« in ki bi nato postalo del jugoslovanske federacije. Dodal je, da je grški vojski uspelo preprečiti ta načrt uporniških čet. CeSkoslova s ka Angleški gospodarski tednik »Eccono-mist« je objavil obširen članek o delu in življenju Češkoslovaške republike v letu 1946, ki je vzbudil zelo veliko zanimanje v vseh političnih krogih. Uvodoma pravi članek, da je češkoslovaška proizvodnja že dosegla 80 odstotkov' predvojne, brez ozira na to, da je bilo izseljeno skoro tri milijone Nemcev. Podatki o češkoslovaškem uvozu in izvozu potrjujejo stabilizacijo države. Je pa še mnogo drugih razlogov, ki potrjujejo to ugotovitev. Med prvimi je ta, da se Čehi in Slovaki zavedajo svoje narodne edinosti. Niso sicer en narod — in to je gotova nevarnost za bodočnost — toda imajo zelo sorodne jezike in tradicije in kar je najbolj važno, zavest, da morata korakati oba naroda skupno. Drugi razlog je osebnost predsednika republike dr. Edvarda Beneša, katerega ljudstvo smatra za svojega narodnega voditelja in tega se zelo dobro zavedajo vse politične stranke. Končno, je tu dveletni gospodarski načrt, ki ga podpirajo vse stranke, ker imajo interes na njegovem uspehu. 'Narodna fronta nikakor ne pomeni, da so stranke popustile od svojih programov in da so pripravljene potrpežljivo sprejeti vse, kar jim nasprotnik predlaga. Vsa kompromisna pogajanja se vrše navadno za zastorom, kar seveda ni dokaz, da bi ne bilo izmenjave pogledov. Toda istočasno se vsi zavedajo; da mora biti enotna vlada brez opozicije. Bivši zvezni kancler Avstrije, dr. Kurt Schuschnigg, je v teku tega tedna dospel v Združene države. Dr. Schuschnigg namerava ostati v Združenih državah do 25. marca. * V Združenih državah so aretirali vodjo nemških komunistov Gerharda Eisler-ja, ki je že od leta 1941. v Združenih državah. Eisler je bil aretiran zato, ker je vodil delo ameriških komunistov po navodilih iz Moskve. * V vsej Jugoslaviji so na slovesen način praznovali obletnico nove jugoslovanske ustave. Ustava FLRJ je bila sprejeta na zasedanju Ustavodajne skupščine 31. januarja 1946. leta. * Vodja britanske opozicije, Winston Churchill, je zahteval v britanskem parlamentu, da ustavi vlada uvoz tobaka in filmov iz Amerike. Churchill je dejal, da znaša uvoz tobaka in filmov 40% britanskega uvoza iz Amerike in da ni pametno na tak način trošiti posojila, ki so ga dale Veliki Britaniji Združene države. Zakladni minister je na to Churchillovo zahtevo izjavil, da ni mogoče zmanjšati uvoza tobaka, ker je povpraševanje po njem izredno veliko, pač pa upa, da bo možno z obnovitvijo domače filmske industrije, zmanjšati uvoz filmov. ‘A* Mahatma Gandhi je pozval muslimansko ligo, da se pridruži mirni rešitvi indijskega vprašanja. V svoji poslanici pravi Gandhi, da je bolje reševati vprašanje v ustavodajni skupščini, kakor pa, da bi ga reševali z orožjem v roki. * V Stockholmu je bila v torek žalna svečanost za umrlim princem Gustavom, ki je postal žrtev nedavne letalske nesreče. * V Luebeck-u so pričeli proces -proti 12 Nemcem, ki so obtoženi, da so organizirali nacistični pokret, ki se skriva pod tako imenovano »Svobodno’ nemško stranko«. Sedež te stranke naj bi bil v Schles-wig-Holsteinu. , , * Iz Aleksandrije poročajo, da je v sobi nekega britanskega generala eksplodirala manjša bomba, ki pa ni povzročila večje škode. General je nekoliko minut pred eksplozijo zapustil stanovanje. -!< Po poročilih iz inozemstva, se bo zunanji minister Združenih držav, Marshall, na svoji poti v Moskvo, ustavil tudi na Dunaju. IVUlnniii (leSoini Ipüen v annleški iminviriH Dopisnik časopisa »Yorkshire Post« poroča, da prevladuje splošna želja po skrajšanju sedanjega delovnega časa. Pred kratkim so priredili glasovanje, ki je pokazalo, da soglaša 43% vprašancev s 40 urnim delovnim časom. Vkljub temu pa se mnenja zelo križajo, češ, ali je umestno uvesti skrajšani delovni čas v dobi, ko je najvišja produkcija pravtako narodna potreba, kakor v kritičnih vojnih letih. Prezident Cammel Laird družbe, enega največjih konstrukcijskih koncernov Anglije, je izjavil, da bi postala uvedba petdnevnega delovnega tedna usodna za gradnjo parnikov. Po drugi strani pa je prezident Standard Motors družbe ugotovil ob obletnici ustanovitve podjetja, da ni 42% urni delovni teden sama ugodno vplival na zdravje delavcev, temveč je tudi povišal proizvodnjo in. preprečil, da bi delavci predolgo izostajali od dela. Njegova družba namerava tedaj upeljati 40 urni delovni teden. Največji problem je, da .do danes, še niso 'dodobra ugotovili kakšen vpliv ima petdnevni delovni teden na proizvodnjo. Veliko število podjetij je potrdilo, povoljni vpliv, ki ga jc napravil skrajšani delovni čas, posebno še pri ženskih delovnih močeh. Kongres sindikatov si prizadeva uvesti 40 urni delovni teden in postopoma skrajšati delovni čas pri vseh panogah ihdustrije. Vlada je mnenja, da ni umestna uvedba 40 urnega delovnega tedna vprav sedaj, ko je potrebno zvišanje proizvodnje vsled življenskih potreb prebivalstva, kakor tudi za večji izvoz. Vendar pa zastopa vlada stališče, da je vprašanje delovnega časa zadeva pristojnih industrijskih oblasti, ki ga morajo rešiti brez vmešavanja države. V strojni proizvodnji uvajajo petdnevni delovni teden že od začetka leta. Podobne pogodbe so dosegli v različnih drugih industrijah, kakor n. pr. v industriji volne, bombaža, obutve, pohištva, kakor . tudi v tiskarskih podjetjih in v večjih privatnih obratih. Uvedbo petdnevnega delovnega tedna so sprejeli tudi v rudarski industriji m bo stopila v veljavo s 1. majem. Ta ukrep bo brez dvoma olajšal pridobivanje , delavcev in bo ugodno vplival na zdravstveno stanje rudarjev. Ni pa tako gotov učinek, ki ga ba ta vpeljava imela na proizvodnjo- samo. Dobro razpoloženje med’ rudar ji ,.bo, prldobivanjspremoga šjčer'1 podpeševaio, ”pri tein''pa. se bo vsekakor manjšalo vsled izpada polovice delovnega dneva, ako ne bodo dosegli,, izravnave s smotrnim delom med tednom. Minister za energijo in člani državnega •premogovnega urada so povdarili, da je na rudarjih ležeče, da se izkažejo, vredne olajšave, za katero, so se borili, s tem, da stopnjujejo svoje delo. Petdnevni delovni teden v tekstilni ..industriji še ni vpeljan tako dolgo, dokler ne bodi ugotovili njegovo rentabilnost. Ne sme se opustiti stalnega nadzorovanja tega problema. Znano je dejstvo, da .predolg delovni čas, kakor je bil potreben med vojno, neugodno vpliva na produkcijo vsled prenapornosti delavcev. ■Niso pa še nesporno ugotovili, koliko delovnih ur na teden jamči najvišjo storitev. Vsi tozadevni predlogi so le poizkus zboljšati nezadovoljive razmere, kar pa ne izključnje napak. »Če se bo vkljub vpeljavi petdnevnega delovnega tedna-:, tako zaključuje »Yorkshire Post«, »posrečilo zvišati proizvodnjo, tedaj je ta ukrep zaželen' z vsakega stališča.« Island je dobil novo vlado, katere predsednik, je član socialdemokratske stranke, zunanji minister pa ne pripada nobeni stranki. Komunisti v nori vladi niso zastopani. * Zunanji minister Bevip je v torek podpisal mirovne pogodbe s petimi vazalnimi državami Nemčije. Mirovne pogodbe so bile poslane iz Moskve, kjer jih je predhodno podpisal sovjetski zunanji minister Molotov. Iz Londona bodo poslali pogodbe v Pariz, kjer jih bodo podpisali, še opolnomočenci ostalih zavezniških držav. * Na zasedanju Varnostnega sveta organizacije Združenih narodov je zastopnik Združenih držav izjavil, da. bo njegove vlada stremela za čimprejšnjo rešitvijo razorožitvenega vprašanja. * Kot poročajo, so ponovno zaprli von Papena ir« Fritsche-ja. * Bivši predsednik Združenih držav Severne Amerike, Herbert Hoover, je pri spel v torek z letalom v Frankfurt. Hoover bo proučil vprašanje nemške prehrane. Od slovanskih narodov so stopili Poljaki najpozneje v zgodovino. Sprva so bili razcepljeni v več plemen, ki so jih združili v močno državo vladarji Pijasti. Prvi znani Pij'ast je bil v drugi polovici 16. stoletja Mječislav, ki se je poročil z Dubravko, hčerko češkega kneza Boleslava L, ter se dal krstiti (966) in z njim velik del poljskega naroda. Bo le slav Hrabri je državo razširil na vzhod in zahod. Segala je od Baltika, preko Lužic, vzhodne Pruske, Moravske. severne Ogrske do Ukrajine in Kijeva. Pred smrtjo (1015) se je dal kronati za kralja. Komaj 100 let je poljska država cvetela, ko je začela po smrti Bo-14slava III. Krivoustega (1138) naglo propadati. Ta je namreč pred smrtjo razdelil državo med svoje štiri sinove in določil, da naj ima vedno najstarejši član izmed Pijastov kot veliki knez nadvlado nad drugimi ter da stoluje v Krakovu. Ta tako-zvani zakon o senioralnem dednem nasledstvu je bil za poljski narod velika nesreča, kajti po očetovem zgledu so tudi sinovi delili svoje ozemlje. Tako se je poljska čim dalje bolj drobila in 200 let ni več bila enotna država. Proti koncu 11. stol. se je naselilo na Poljskem mnogo Židov, ki so jih pregnali iz Nemčije in zapadne Evrope. Propad države je šel tako daleč, da je češki kralj Vacliv II. leta 1390 postal tudi poljski vladar. Vnovič se je država dvignila za zadnjega Pijasta Kazimirja Velikega. Združil je spet posamezne po-kraiine, vpeljal red in skrbel za prosveto. V Krakovu je 1364. leta ustanovil univerzo. Ko je Kazimir 1370. leta umrl brez moških potomcev, so izvolili Poljaki njegovo najmlajšo hčer Zadvigo za kralja. Ta se je poročila z litvanskim knezom, ia-gelom. Na ta način sta se združili dve državi in Vladislav Jagelo je postal eden izmed najmogočnejših poljskih vladarjev. Leta 1410. je temeljito porazil nemški viteški red v znameniti bitki, pri Tarmen-bergu in Grünwaldu. Za njegovih naslednikov pa je začela država spet propadati. Nemški naseljenci so zavzeli tak razmah, da so imela vsa poljska mesta nemško večino. V 13. stoletju je bila poljska narodnost na robu propada. Rešila jo je duhovščina, ki je bila narodno zavedna. Nastala je tudi poljska književnost, ki je blagodejno vplivala na vse sloje. Leta 1500 je bila izdana poljska »magna carta«, ki je omejevala kraljevo moč na korist državnega zbora in plemstva. Brez državnega zbora ne sme napraviti kralj ničesar, ljudstvo se mu sme upreti in ga celo odstraniti, če bi kršil zakone. Prav v tem času so se združili vsi sosednji narodi v protipoljsko zvezo: Rusi, Tatari, Turki, Habsburžani, Romani in- križarji. Začela se je tekma med poljskim in ruskim narodom za prvenstvo, boj med katolicizmom in pravoslavjem, med republiko in absolutno monarhijo. Za poljsko državo se je žrtvoval samo kralj in kmet, plemiči so iskali osebnih koristi. 1572 je umrl zadnji Jagelonec. Za njim so nastopili vladarji različnih rodbin. Volili so jih plemiči, ki so pred vsako volit-vijo predlagali kandidatom volilne kapi- tulacije (pacta conveuta), v katerih so morali plemičem priznati razne predpravice, zlasti to, da odloča o vojni in miru senat, o mobilizaciji pa državni zbor. Ker plemičem ni šlo za korist države, so volili za kralje slabiče. Take, ki so jim nudili čim več ugodnosti. Zato kralj ni imel nobene oblasti, ampak je bil nekak senatni predsednik, ki je imenoval državne uradnike in skliceval milico. Senat je bil kronski svet, ki je nadzoroval kralja. Država, ki je bila skoro tako velika kakor Francija in Nemčija, se je delila v tri pokrajine: Veliko in Malo Poljsko ter Litvo. Državni zbor je obsegal magnatsko zbornico ali senat in poslansko ali plemiško zbornico. V senatu so bili duhovski in posvetni dostojanstveniki, poslanska zbornica pa je bila sestavljena iz plemičev. Vsak plemič je bil že po rojstvu poslanec. Kmetje in meščani niso imeli zastopnikov. Za parlamentarne sklepe je bilo potrebno načelo soglasnosti. Vladal je znameniti veto (nie pozwalam — ne dovolim), češ da je protest enega samega plemiča ravno toliko vreden, kakor volja vseh drugih. S tem je bil onemogočen vsak sklep, kajti vedno se je našel kdo, ki s predloženim zakonom ni bil zadovoljen. Leta 1667 je izgubila Poljska vso Ukrajino. Uprli so se namreč kozaki pod vodstvom hetmana Hmeljnickega. ».Smrt šlahti!« je bilo bojno geslo in ko niso mogli zmagati sarm, so poklicali na pomoč še Ruse. Te velike boje opeva ukrajinski pesnik Ševčenko in opisuje poljski pisatelj Sienkiewiez. Poljska država je vedno bolj propadala. Vladarji so bili samo še lutke, državni zbor zaradi veta pravo sejmišče in prete-pališče. To je trajalo do leta 1772., ko so se trije vladarji, in sicer: Katarina II. ruska, Friderik II pruski in Jožef II. avstrijski, zmenili in si razdelili med seboj tretjino poljske zemlje. To je prva delitev Poljske. Ta je Poljake tako - streznila, da so se zavedli, kam drve. Nekoliko so se zedinili in dali Poljski novo ustavo, ki bi bila okrepila razrahljano državo. Toda Rusija in Prusija ustave nista priznali in sta si 1795. v drugič razdelili Poljsko, zdaj za drugo tretjino. Vsilili sta Poljakom staro ustavo in zahtevali, da zniža vojsko. Tej zahtevi so se uprli poljski vojaki in meščani in uprizorili vstajo, ki pa so jo Rusi in Prusi zadušili. Ruski general Su-vorov je porazil pri Maciejowicah Poljake, ki jih je vodil Tadej Kosciuzko, ter osvojil Varšavo. Nato so se pogodile Rusija, Pruska in Avstrija o tretji delitvi Poljske (1795). Poljska država je prenehala, bila je zbrisana z zemljevida za več kot sto let, a v dušah Poljakov misel na svobodo ni umrla, budila jo je tudi pesem »Ješče Poljska nie zginela«. Leta 1830. so se dvignili Poljaki, ki so bili pod rusko oblastjo, toda upor ni rodil uspeha. Poljaki so bili spet nesložni, ruska vojska je ustajo zatrla in zavladala je še večja sntiiost. Ponovno so se Poljaki uprli 1863. leta, a spet brez uspeha. Kazen je bila tokrat še hujša. Poljaki so izgubili vsako samostojnost. Ruska vlada F. S. FINŽGAR: štražmešter ga je pomeril od vrha do tal in zmajalz glavo. »Kdo ste in od kod?« »Drvar, ki prihajam iz Bosne, pristojen v Sežano in se pišem . ..« Silvester si je hitro izmislil kraševsko ime. »Pravice?« je zahteval orožnik. »To je tisto, ob pravice sem, ker sem okraden, in še ob denar povrhu. Ponoči sem spal v kupu otave tamle za mestom, odet s suknjičem. Pa mi je nekdo vzel odejo in jo odnesel. Lump tak, ki se mu ne smili popotni revež!« Daši se je Silvester pošteno togotil, mu orožnik vendar ni še verjel. »Če niste postopač, slepar in lenuh?« »Koga?« se je razsrdil Silvester in položil težki roki narobe na mizo, da je zapokalo, kakor bi udaril les ob les. »Poglejte žuljev! Koval bi me lahko na dlani, pa me zmerjate z lenuhom in postopačem. Bog vam prizanesi, če je mogoče!« Ta Silvestrov dokaz je vplival... Popoldne tistega dne je že korakal Silvester proti Ribnici. V žepu je imel potni list do Sežane, nov suknjič in petak podpore od mestnega župana. »Kajon«, sem ga prekinil v pripovedovanju. »Prileglo se mi je vendar le! Jaz sem žvižgal in pel. kosci na travniku so se pa jezili in kleli, ker so imeli sitnosti. In še to dobroto mi je . napravil župan, da je zapisal na papir, kako sem bil okraden. S to pravico sem do Krasa več naprosil, kod sem tri leta prištedil v Bosni.« V Sežani je seveda pravica potekla, in Silvester je prevdarjal, kako bi se zmuznil naprej. Kupil si je bel ovratnik, zavezal krog njega novo kravato na petlje in šel tako gosposki predrzno svojo pot. Ali tam blizu Proseka je dobil pod murvo za odrivačem ob cesti izleknjenega popotnika. Silvester se je ustavil in ga potipal s palico. »Tako in tako«, je odgovoril popotnik. »Ruda mi je pošla, žeja je velika, ljudje pa skopi.« »Vstani, prijatelj«, ga je povabil Silvester. »Z menoj! Poslušaj!« In je prešerno rožljal z drobižem. Neznanec se je dvignil izpod murve in se pridružil Silvestru. Zložno sta potovala proti Gorici in živela kakor ljudje, ki imajo denar. Ob majolikah terana je razodel Silvester pocestnemu prijatelju svoje zgodbe. V Gorici ga je za slovo še napojil in napasel, potem pa sta se ločila. Silvester je prenočeval v gostilni in po noči vesel prevdaril, kako v par dneh z Bače pozdravi domovino in rodno grudo, po kateri se mu je tako silno stožilo v tujini. Ko se je v jutru krepčal v gostilni za pot, je vstopil stražnik in ga povabil seboj. Silvester se je razhudil do grobega in si popravljal vihrajočo kravato. Stražnik se je opravičeval, da utegne biti pomota, vendar pa naj gre z njim. Šla sta in vstopda v zakotni ulici v nizko hišo, v umazano delavnico nekega, čevljarja.- Komaj so se odprla vrata, je kljub je zatirala vsak narodnosten pojav, pospeševala prestop k pravoslavju in vpeljala ruščino na vseh šolah in uradih. Šele konec prve svetovne vojne je prinesel Poljakom zopet lastno državo. Poljaki so dobili literaturo v istem času kot Slovenci, to je v dobi protest antskega gibanja. Tedaj je nastala velika tekma .za duše. Ker je protestantizem zahteval, da mora vsak človek brati Sv. pismo v domačem jeziku in ker je protestantizem prišel tudi na Poljsko, je tu nastala prva književnost. Ustvarjali so jo plemiči, ki so bili domačini in ne tujci kakor pri nas na Slovenskem. Tudi so imeli plemiči vso besedo v državi. Država se zaradi razrvanih razmer ni veliko menda za izobrazbo. Središča političnega in kulturnega življenja sta bili sprva mesti Gniezno in Poznan, pozneje Krakov in Varšava. Kakor na Slovenskem so bile tudi prve poljske knjige verske vsebine, ker so imele pač namen širiti protestantsko vero. Prvi poljski pisatelj je bil Nikolaj R e y z Naglovic (rojen 1505, umrl 1569). Bil je protestantski plemič, samouk, zrasel z domačo zemljo, učitelj svojega naroda. (Konec prihodnjič.) Oroslav S e j a v e c: J\t pojdem na Pa pojdem na polje, ko mrak večerni na zemljo se bo vsipal kot pepel, ko krčil se bo prostor nois nemi, da do zvezda bi se v veselje vzpel; ko sonce bo tam zad izza gora oblivalo nasprotno plat sveta, ko bo samo še rob neba žarel; tačas, ko . mrtev bo vsak glas in šum, govoril bom z Gospodom v dnu srca, z Gospodom zemlje in nebeških trum. Med zlatimi preprogami pšenice bom klical v srcu k Tebi, o Gospod, za luč resnice in za meč pravice, za vrč modrosti, za poštenja pot, da rod naš, vržen v ta krvavi čas, otme se in izkleše svoj obraz in k Tebi vrne se v obroč dobrot. Ko spet bo Tvoj, o Bog, bo rešen, zdrav; bo stopil v mir, prostost — ir vse bo prav. (Nadaljevanje Ta uvod se nam je zdel potreben, da pokažemo vzroke in vplive, ki utirajo padavinski vodi pot v notranjost zemlje. Mislim, da ni treba posebej povdariti, da se vsi zgoraj navedeni procesi vrše tudi še dandanes, ker je pač vse življenje prirode le ena sama nepretrgana veriga obnavljanja in presnavljanja. Pa tudi kamenita podlaga pod rodno plastjo ni enotna iii absolutno trda. Omenili smo že, da zemeljska površina stalno, drsi, neopazno valovi. Prvotno vodoravne plasti so bile pri dviganju ali pogrezanju postavljene v poševno lego, često celo nagubane. Sestavljene iz različnih snovi so pri tem mnoge plasti razpokale in se zdrobile. Skozi odejo rodne plasti in ravnokar omenjene razpokline najde voda dovolj možnosti, da se prerije v globino. Tudi' skozi razpoke takozvanih nepropustnih glinastih plasti bo tekla vse dotlej, da najde nepretrgano lapornato podlago in po isti dalje, dokler ne pride na kakem pobočju kot studenec na dan. Zato na strmejših pobočjih hribov ne najdemo vodnjakov^ ker so tam na razpolago studenci: najdemo jih pa na gorskih ravninicah in na ravnini, kjer lahko pričakujemo, da se nahaja vodonepropustna plast še v kolikortoliko vodoravni legi. Po dolinah, kjer teko večje reke, pa je treba kopati še globlje vodnjake, ker pokrivajo sklade, ki jih je sesedlo morje, še plasti s hribov naplavljenega grušča. Vsakdo, ki išče vodo, bo torej najprej pregledal teren v dotičnem okolišu, zlasti takozvane golice, na primer kamnolome, kjer lahko opazujemo poedine skale razgaljene od rastlinstva; tudi bregovi rek in potokov, ter globljih jarkov, opuščene ja- temačnosti Silvester takoj ugledal v kotu svojega tovariša s pota. Pri tej priči mu je bilo vse jasno. »Ali je ta?« je vprašal stražnik. Popotnik v kotu je prikimal, stražnik je potegnil verige in Silvestra vklenil. Ni se branil, zakaj vedel je, da ga to čaka. Ali njegov obraz je posinel v groznem gnevu, in njegove oči so sršele bliske v izdajalca. Ko je stražnik dokončal, je stisnil Silvester roki v krčevite pesti, da so izstopili goli sklepi, kakor železni obronki. Nato je zamahnil z vklenjenima rokama in se pognal nad izdajalca, ki se je zgrudil pod težo udarca in zaječal na tleh v kaluži lastne krvi. »Plačilo, Judež!« je zagrčal Silvester in pljunil na pobitega. Nato je odšel z dvignjeno glavo in s sladkostjo v srcu pred stražnikom. »In potem?« sem ga vprašal. Silvester je počakal z odgovorom; zakaj tako srdit je bil ob spominu na izdajalca, da se mu ni hotelo takoj odgovoriti. »Potem? Vprašate? — I, kaj! Naredil sem tri leta, sedem mesecev in dvajset dni — natančno po postavi — potlej pa spet na cesto!« Nato sva oba molčala. Zamislil sem se — ne vem kam. Zato je Silvester pretrgal molk s tem, da je vstal in rekel: »Bo treba iti!« Mehanično sem mu rekel: »Torej srečno !« Silvester je odhajal. Pri vratih se je še okrenil in rekel: »Samo še eno stvar, ne zamerite, vam razodenem. To pa zato, da spoznate, kako so ljudje neusmiljeni. To zimo sem užil toliko mraza in tako strašno prezebal, da se čudim, kako me ni in konec.) me in rovi nam nudijo vpogled v lego podzemeljskih skladov. Iz vseh teh ne bo težko razbrati in uganiti lege in poteka skladov, tudi tam kjer so zakriti in določiti najprimernejše mesto. Da nas bo pri tem zanimal predvsem potek nepropustnih, plasti je samo ob sebi umevno. Pri iskanju studenčke vode pa nas lahko često varajo kupi grušča, takozvana »sutja«, ki pogosto spremljajo pobočja naših gora. Nastali so vsled drobljenja skal na višini, pokrivajo skalnata pobočja v obliki stožca in so mnogokrat na površini že zarasli. Iz njih izvirajoča voda še ni studenec, temveč je treba odkopati grušč do same skale, da najdemo pravi izvir. Če bi zajeli vodo kar ob grušču, bi se najbrže zmotili, ker spreminja voda v njem stalno svojo smer in bi studenec na prvotnem mestu kaj kmalu usahnil. Spričo vsega tu navedenega, bo bralcu jasno, da za potek talne vode ni mogoče dači splošno veljavnih, torej enotnih smernic, ker je sestav skladov vsled trenja in motenj v notranjosti zemlje,'ki so se Vršila in se še vrše, prerazličen. Hoteli smo podari le nekako podlago za splošno spoznavanje dela prirode v notranjosti zemlje v svrho možnosti lastnih opazovanj. Sobota, 8. lehr.: Ob 7.10 literarno predavanje; ob 20.10 poročila. Nedelja, 9. febr.: Ob 7.25 glasba za nedeljsko jutro; ob 19.30 polurna oddaja; ob 20.10 pesem za lahko noč. i Ponedeljek, 10. {ebr.s Ob 7.10 za naše gospodinje; ob 20.10 poročila. Torek, 11. iefer.: Jutranja oddaja odpade; ob 20.10 poročila. Sreda, 12. tefor.: Ob 7.10 glasovi iz svetovnega tiska; ob 20.10 poročila. Četrtek, 13. Jebr.: Ob 7.10 jutranja glasba,-ob 19.30 polurna oddaja; ob 20.10 poročila. Petek, 14. ?ebr.: Odpade jutranja oddaja zapore toka; ob 20.10 poročila. Morebitne spremembe bomo pravočasno objavili v radiu. bilo konec samega hudega. In sedaj, ko se je začel topiti sneg, si domisli župan in mi reče: ,Silvester, dosti je tvojega potepanja po svetu. V hiralnico pojdeš, da bo mir pred teboj!’ Gospod, pomislite to grozno besedo: Pomlad v deželo, Silvester pa v hiralnico! Povem vam,'da sem jokal in ga s povzdignjenimi rokami prosil: Prizanesi, če si človek! Tak je svet, gospod. Bog se usmili reveža in mu pošlje «once, da se ogreje, človek mu ga je nevoščljiv in pravi: ,Po zimi v sneg, poleti za zid’. Z Bogom!« Ko so se zaprla vrata za zaznamovanim in je še donel njegov drsajoči korak iz veže, je predme stopilo ihogočno vprašanje: »Kdo meče to ljudstvo na cesto?« In nisem mogel odgovoriti. — Konec — Stari Frone S tresočo se roko je zeklepal vegasta vrata, vtaknil ključ med skladanico butar in stopil po bregu. Kakor da ga je nekaj potegnilo nazaj, se je zasukal in se zastrmel v bajto, ki se je belila med raz-cvelimi vejami zgodnjih češpelj. »Prijazna bajtica, bogme. Kakor nevesta. Nič čuda, da mi je Jože pisal, naj pregovorim gospodarja, naj počaka s prodajo. Eno leto še in spravil bo toliko skupaj, da jo bo kupil. Ej, v Franciji je denar pod zemljo.« Na smeh gre staremu Froncu. Deseto leto že živi todle. Vsako leto je dal Hrastarju tiste novce za najemnino, pa so ga vsi pustili z mirom. Prva leta je bil še Jože, edini, ki je ostal od rajnce. Potlej je oba zgrabila misel: ljubek dom, ta bajta in Jože jo je potegnil v Francijo. Tam je še denar. Plačata Hrastarju kar bo zahteval, pa bosta na svojem. To leto je pa Hrastarja obsedel hudič.' Prodaja. Frone ne more verjeti. »Rekli ste, da boste počakali, da se Jože vrne, je letel koj nad gospodarja, ko je zvedel za novico. .»Preden se Jože vrne mi bajta lahko razpade. Kupita če mislita. Cenejše vama je dam kakor tujcu.« Frone kaže Joževa pisma. Hrastar jih samo preleti. »Kaj pisma; Frone! Denar, denar.« Frone ubira pot navzdol. »Takrat je bil že tak, danes bo drugače mislil, ko mu pokažem to pismo. Čez eno leto mu položi Jože denar na roko. Tako stoji v pismu.« Kar vroče je in v zraku diši po opranem cvetju. Po krošnjah sadnega drevja je tako šumenje, kakor da za prvim sto-gom šumi voda. »Tudi moje češplje bodo letos napravile«, je sladko Froncu. »Cveti kakor še nobeno leto.« »Če me pa Hrastar zavrne?« ga je groza temne misli. Ne upa se je raz-prezati naprej. Prav na dnu se domisli. »Potlej bajto zažgem.« Hrastar je dobre volje. Fronca sprejme kakor prijatelja. »Kaj bo novega, Frone?« Na dan z besedo. »Jože mi je pisal. Čez eno leto bo prišel in vam položil denar v roko, do pare kakor boste zahtevali.« »Pokaži pismo.« Frone ga s tresočo se roko odvija s časopisnega papirja. Hrastar brž prebere okorne črke. »Lepo, toda Jože mora še celo leto služiti, da bo za bajto zaslužil.« Hrastar postrani škili na časopis, ki ga je bil poštar ravno dobro prinesel. »Leto je brž okoli«, dobiva Frone pogum. »Ena setev, ena košnja, ena žetev, mlačev in ko še otava pade, je pa z letom pri koncu.« Hrastar je čudno miren. Froncu tak ni nič všeč. »Težko bo kaj. Meni se ponujajo dobri kupci, z Jožem pa najbrže ne bo nič.« »Zakaj ne?« zavija Frone. »Poglej, kaj stoji v časopisu!« Hrastar s prstom hodi pod črkami. »Težka gospodarska kriza v Franciji. Odpuščevanje delavcev iz tujih držav.« Frone nič ne razume. Da delavce odpuščajo. Zakaj le? »Veš, kaj je kriza?« je Hrastar resen, Frone splašeno odkimava.. »Dela ni, denarja ni, ljudje stradajo.« Frone samo strmi. »Jože ga bo vedno imel, priden je«, se nazadnje zdrami. »Počakajte s prodajo.« »Morda bom, če mi ne pride pod roko kakšna ugodna kupčija. Če bom pa bajto prodal, ti bom že ob pravem času povedal.« Frone je čutil, da je vse izgubljeno, vse sanje, Jožetov trud in krvavi pot pod zemljo v Franciji. Vidi Hrastarjevo roko, ki je lepo zalita, čuti, da gre skoz vežo, da stoji na cesti. Nebo je modro, zrak poln vonja, Frone počasi prihaja k sebi. Zažene se nazaj po poti. Domov! V breg se je unesel. Sapa mu je nagajala. Nazadnje ni mogel nikamor več. Usedel se je nad pot in srepel proti bajti, ki je zaspano čemela na vrhu. Nekakšna zaspana vročina se je sprelivala skoz cvetje. »Ne grem iz te bajte«, je tolklo v srcu. »Deset let sem živel v njej, vrtič sem napravil, prebeliti sem jo dal. Kos moje duše je, vse sanje so v njej. Kam naj grem zdaj, ko sem betežen? Od hiše do hiše, da mi bodo ljudje iz usmiljenja dajali kruh in prežgano juho.« »Zažgem jo«, je siknil. »Nihče je ne bo imel.« S težavo se je vzdignil in rinil navkreber. Poiskal je ključ in odprl vrata. Prijetno hladno je bilo v veži. Duri v hiši so bile odprte. S peči je skočila tigrasta mačka in se mu komajsala okrog nog. »Kaj sem te zaprl, muc? Zamijavkal bi, pa bi te spustil. Frone je stopil čez prag. Peč se je zelenkasto svetila, ura je tiktakala na steni, na postelji je ležal razve-gan klobuk. Kar padel je za mizo. Čudna trudnost mu je ležala v nogah. Nekaj časa je sedel in gladil mačko, ki je skočila na klop, potlej je začutil žejo. Odbencal je v vežo in zajel s korcem iz škafa. Pil je hlastno, da mu je ob straneh tekla voda od ust. Potlej je stopil k mo-rajni in si urezal kos kruha. Lačen je bil. Usedel se je kar v veži. Vrata so bila zaprta, skoz zadimljeno okence je sijalo sonce. »Zažgem, vse zažgem«, je siknil in zlobna misel ga je privzdignila. »Morda pa Jože pride, jutri, ta teden, in prinese denar. Morda je imel srečo in ima že toliko na strani, da bo za bajto dovolj.« Pomiril se je in stopil po krivec. V Kovačevi gmajni je videl drobno bukev, ki jo je oil podrl sneg. Kovač mu je dovolil, da jo spravi domov. Zaklenil je in porinil ključ med butare. Hrastar je pa le prodal. Že čez en teden. Frone je ravno, razsekoval bukev, ko sta se majala dva človeka v hrib. Napenjal je oči, pa nobenega ni mogel spoznati na daleč. Vendar ga je čudno stisnilo pri srcu. »Bog daj, Frone. Sekaš?« Hrastar je bil. Frone se je tresel, kakor da ga je nekdo mahnil z brinjevo vejo. »Bajto sem prodal. Ta je pa kupec. Zdaj bi si jo rad ogledal«, je Hrastar kar metal besede. Malo mu je bilo le nerodno, ko je videl obupno žalost v Froncovih očeh. Kupec je kar sam od sebe stopil čez prag. Frone ga je čul, kako je zadovoljno brundal. Stiskal je sekiro v roki in begal z očmi od Hrastarja do kupca. »En mesec boš imel časa, da poiščeš stanovanje. Lahko ga boš dobil«, bi Hrastar rad spravil Fronca do govorjenja. »Da ste mi to napravili! Nisem mislil.« Čuden ogenj se mu je vžgal v očeh. »Priložnost je bila, saj boš razumel Frone. Toliko ti Jože že pošlje, da boš lahko živel.« Kupec je prišel iz bajte *in zdaj ogledoval vrtič in cvetoče češplje. »Prav prijazno je vse, sicer malo zanemarjeno, pa se bo dalo to in ono prena-rediti. Za upokojenca kakor nalašč.« »Torej Frone, danes mesec naj bo bajta prazna. Kar je tvojega vzemi, kar si pa k bajti svojega dal, se pa oglasi, da se zmeniva. Nočem, da bi ti imel škodo.« Hrastar je ponudil roko, toda Frone jo ni videl. Ko se je zavedel, je sedel na tnali in po glavi mu je šumelo kakor po prehudi pijači. »Prodal jo je«, je bila prva misel. »Zažgem jo, še nocoj jo zažgem, se je utrnila takoj druga. Ko so se mu umirile noge je omahnil proti veži in čez prag v hišo. »Podobe bom snel, mojega očeta so. In skrinja je moja, postelja, ura in omara tudi.« Pričel je nositi iz hiše v grapo, kjer je vedel za jamo. Do noči je vlačil. Skrinjo in omaro je moral najprvo sprazniti in perilo na rokah zvlačiti do jame. Tudi prazni ni privlekel daleč. Preveč je bilo v hrib. Prevrnil ju je z vozička koj na začetku gmajne. Potlej je še enkrat preštefnal vse kote in kar je spoznal za svoje in je mogel odnesti, je vzel. Ko se je trdo znočilo je pričel v hišo nositi butare in slamo s podstrešja. »Vse bom zažgal, vse«, je sikal. Nenadoma se je spomnil na vrtič kamor je bil vsejal že nekaj solate. Zdirjal je iz hiše in poteptal gredice, da je bila kotanja pri kotanji. Potlej se je vrnil v hišo in obrizgal stene ter strop s petrolejem. Roke so se mu tresle od divje ihte. Nazadnje je šel po kramp in nekajkrat udaril po peči. Koj se je udrla. »Da bo bolj vleklo«, je odprl še okna. Vse je bilo pripravljeno. S tresočo se roko je privlekel iz žepa vžigalice. Prva se ni vžgala. Druga je zagorela z drobnim plamenčkom, ki ga je koj vtaknil v slamo. Tudi v veži je zažgal. Potlej je smehljaje se stopil čez prag in odšel proti gmajni. Na parobku se je ustavil. Ogenj je že butal skozi okna. Froncu so se raztegnila usta. Bilo je plat zvona. Frone je videl ljudi, ki so hiteli v hrib, slišal je kričanje in topotanje cokel, toda vedel je: bajte nihče več ne reši. Čutil je, kakor da prihaja vročina goreče bajte vse bliže, da mu buta v glavo, v vse ude, da se ogenj vrti v velikanskem kolobarju, ki ima v sredi Hrastarjevo glavo. Potlej se je sesedel, kakor pogorelo ostrešje. Mauser Karel Zdravilstvo sredi ceste Na Kitajskem je še polno zdravnikov prav domačega kova. Pri nas bi jih imeli za »padarje«. Enako tako kakor ulični sokač, tudi ljudski zdravnik rad potuje ter prodaja rojakom ljubo zdravje. Prodaja ga kar po prometnih ulicah. In če ima že sokač svojo opremo, kaj šele zdravniki! Na trgu na primer, kjer se je utaboril, ga naletite sedečega in čakajočega sredi pravcate razstave steklenic, lončkov, vrečic, zelišč, kosti in raznobarvne druge šare. Marsikaj, kar je videti silno tajin-stveno, služi seveda le za vabo. Če se kak bolnik odloči, da se bo dal zdraviti, se prične stvar z neizbežnim zagovarjanjem. Nato pripravi zdravnik iz bogve kakšnih zelišč in drugih tvarin ob ponovnih skrivnostnih zarotbah čudotvorno pijačo, ki jo svečano izpijeta oba. Po tem uvodu se lotita pravega lečenja, ki pa ni treba, da bi bilo nadvse stvarno. Večinoma se omejujejo ulični zdravniki na določene načine zdravljenja, ki ostanejo isti, naj si bodo tudi bolezni različne. Če pa treba, izvršijo na očitnem trgu celo krvave operacije. Pomislekov, ki bi jih imeli v Evropi in Ameriki proti taki javni praksi, tam v skrivnostni Aziji ne poznajo. Malo moti čudnega lečnika pri vseh njegovih opravilih poulični dirindaj, malo ga motijo radovedneži, ki prodajajo zijala pred njegovim sanatorijem. Če le nekaj nese! Evropski potovale: so pa tudi naleteli na cestne medicince, ki hranijo v svojih lekarnah učinkovite praške, koreninice in zelišča, kakor jih pri nas nobena lekarna ne premore. Prav tako je gotovo, da so na Kitajskem cepili ljudi v obrambo proti kozam že v dobi, ko se našim prednikom o sličnih pripomočkih še niti sanjalo ni. Sama prazna prevara kitajsko zdravilstvo torej le ne bo. Druga za nas neobičajna prikazen kitajskih ulic je čistilec ušes. Ne mislite, da gre za šalo! čiščenje, masiranje in draženje ušes je na Kitajskem docela naraven poklic, in oseba, ki ga vrši, se lahko ponaša, da je priljubljena in uvaževana. Gotova stvar je, da ne 'ostane mošnjiček možu nikdar popolnoma prazen, tem manj, ker se udejstvuje obenem še kot brivec. Kajpada razkazuje tudi ta umetnik svoje gibe povsem javno in izmed vseh pojmov, kar jih mož premore, mu je smisel za sramežljivost morda najbolj tuj. Kitajski državljan, ki želi postati, deležen ušesne naslade, sede na nekak stolček, brivec si vešče poišče iz skrinjice instrument, ki je podoben leseni žličici, in opozori gosta z vljudnim pritiskom roke, da nagne glavo ali na desno ali na levo. Nato mu jame z žličico brskati po sluhovodu. Ko je to v zadovoljnost gospoda gosta opravljeno, vzame paličico iz roženine, opremljeno na enem koncu z biserom, ter vrta z njo po ušesu. Nato sledi draženje z drugo paličico, ki ji je na koncu pritrjen nekak ostro brušen obroč iz medi. Že tedaj je brivčeva žrtev vsa blažena. Občutki se pa' stopnjujejo, ko se oboroži operater s tenko iglo ter prične z njo po ubogem ušesu oprezno in počasi zbadati in ščegetati. Popolnejšega užitka si preprost Kitajec ne more predstavljati. Opravek se konča s tem, da vtakne brivec v ušesno votlino nekak čop iz svile in ga po njej precej časa vrti. Vsakomur radi pritrjujemo, če izraža mnenje, da je to čiščenje ušes odvratna neumnost. Če se godi tako javno, je vrh-tega še neokusnost. Zaman pa boste kaj takega dokazovali povprečnemu Kitajcu. Tudi dejstvo, da je prav radi te razvade toliko nagluhosti po vsej deželi, še ni moglo ljudi dovolj spametovati. in so Zmedenost. General je vršil pregled vojašnice prišel naposled tudi v kuhinjo, kjer pravkar pripravljali kosilo. »Kaj kuhate danes?« je vprašal osorno. Kuhar, ki je nekoliko jecljal, se je vzravnal in odgovoril ves zmeden: »Go-gospod oki—kisan general kro—krompir.« Oroslav S e j a v e c: Večerna molitev Dan trudno leze pod mraku ponjavo, tema mehko odeva sivi kleč, samo zapad žari kot krušna peč, kot božja rana se blešči krvavo. O Jezus, blagoslovi mojo glavo, pomagaj težo dne mi vreči s pleč in vse žalitve, preden pojdem leč, odpusti mi in križ moj sprejmi v spravo! Glej, tudi jaz odpuščam bratom zlo, v pozabo vrgel sem gorje prestane; nad mojo jezo sonce ni zašlo. O, skrij to noč me v svojo srčno rano pred breznom zlobe, pred pekla temo — in jutri spet nov dan razpni nad mano. •. \'« vrstnih ostrvefa ali pa v kozolcu. Deteljo primešamo zmleto ali pa koš zelo kratko rezanico mehki krmi. Ako detelj* ni zrezana na kratko, morejo daljš* detelja* biljke povzročiti, da se kokoši golša zamaši. Kot nadomestilo za deteljo uporabljamo tudi seneni drobir ali seneni drob. To je prah, ki nastane na skednju pod senom » je sestavljen is zdrobljenih trav in zdrobljenih travniških cvetic. Seneni drob vsebuje približno pet odstotkov . prebavljive beljakovine, zdrobljeno mlado deteljno seno pa devet odstotkov. Krma, ki je spredaj opisana, torej 30 gramov ekae mešanice in 140 gramov mehke krme, ki je pripravljena, kakor j« bilo preje opisano, vsebuje približno 8 gr« prebavljive beljakovine, 4 grame prebavljive maščobe m 85 gramov prebavljivi ogljikovih vodanov. Ta krma ima torej zadosti hranilnih snovi z izjemo beljakovin. Teh bi moralo biti 12 do 15 gramov, ▼ tej krmi pa jih je samo 8 gramov. (Dalje prihodnjič.) »Bolj ne morem biti.' Ko sem zvedel, kam bom šel, sem si v sanjah naslikal prav takšen kraj. V vasi mi ni tako všeč.« »Koliko počitnic pa so vam namenili?« poizveduj* Klevž. »Rečeno je do marca. Potlej naj se vsak aa» odloči Toliko, da si oporno-remo.« »Tako«, j« kratek Klevž. Videti je, da bi rad še nekaj rekel, pa se je premislil. Ko Sta stopila v hišo, j* Neža že nažgala luč in zagrnila okna. »Ga boš zdaj en kozarec?« sili Klevš. »Pa ga nalijte, oče.« Jernej se vda. Neko veselje mu je udarilo v šile. Klevž je natočil tri kozarce. »Na, Neža, še ti ga primi. Na Jernejevo zdravje in da mu bo všeč pri nas.« Ko je dekla opravila živino, so sedli k večerji. Turščične žgance in mleko. »Grunt je na žgance postavljen, Jernej«, j* Klevš dobre tolj*. »Na žgancih, potlej pa na kaši.« Jernej s* smeje. Klevžarica tudi, ša deklo in pastirja sili smeh. Tak Klevž že dolgo ni b3. Pa je res kar prijazno, ko je eden več. Hudimcna, da Klevžu že prej ni prisl* na misel. Potlej dekla in pastir odideta« Dekla v kamro, pastir pa v hlev. Kar U jaslih si jo napravil posteljo. Zdaj so Klevševi sami. Klevžarica ed* naša posodo, Klevž baše čedro. »Liter nazaj postavi, še nismo pti koncu.« Pogovor se razpleta o šolah, 4 mestu, o tem in onem. Klevž ga počasi presuče na vojno. »Torej oče ti je padel?« »Dobre lete j* «d tega«, e* mrmn nej. . •;-.b BRDO PRT'ŠMOHORJU. V Nekoliko PQziio.., podajamo'“pregjed nä- sipo spremili, Marijo’v obnovljeno cerkvico. .Isga,. dela, ..v preteklem'. letu,. vendar jsi 'mislimo, bolje je pozno, kot pa nikoli., ,'/ . Začnimo kar s središčem „fare s stijro-.davno' cerkvijjO sv. Mipapla, Že. leta ip leta s,e je.,,go.yo.riloi kalrq po.trebito je 'popravilo in , obnova,; perkve; t|),da .vedno’_ se''|e ßg-, delo, odlašalo. V preteklem lqtu ,,'se le .;:cMgQletna želja. ;končno le ujesničilk-j^tafo. in ^nlado Je prijelo za oTelp, še., šof-,ska;. mladina , je pomagala po svojih, inb-fčeh, V mg ju so prišli slikajrji" ki so imeli . dpgti truda, da šo temno in „ zaprašeno „3Ü|q ,„božjo spremenili y lepo, svetlo 'in končno. .Posebno lepo s§ je. .. pdsrečiij veliki oltar, ki je prepleskan v'barvi, splnp-graškega marmorja. Slikarski mojster 'Piobiajim' iž Celovca' zaMtiži * za' tö,{,krIsuo ''^^^''Vse "p'rizna'nje. Lep '7n'“vekeP darf'je bil za vs'6 _farbJ‘gdd sv. Mrnäblävjdö'Je -bTla 'obfiSvljerik'*čelkef 'slovesno ' biagosJoVlJliia in smo obenem obhajali vsäkolethi siibj •»žegert ? z^zilskim -Strehvanjem.*, V -zadnjih mesecih' Ma so napravili šer nove--klopi, .'ker "Stare 'nikakor'niso več. spadale v prenovljeno '-'Cerkev.' Tudi äolskär mladina-^je • dobila svoje'klopi,' tako da je vsakdo-;na svojem mestu. Lahko smo hvaležni Bogu, 4a„ srna srečpo dokončali, delo, Hyalo .smo • dolžni tpdi merodajnim ' oblastem..In .nrz-,nim podjetjem v Šmohorju, ki; so' nam ,^li t v yseb ■.ozirih, na roko.. Gospodu .župniku, na,katerega ramenih je, slonela vsa skrb v za delo ter, vsem. in,, vsakemu, kam je kdo .i.storil ali darova), za cerkev; Jj?og-plačaj! . -Ce . greste po - cesti izr-Šmohorja ■ pnbti 'Brdu pridete v -vas- Limape, ležečo , na -sončnem :pobočju, obrnjeno*- proti Tfar-•niškim Alpam. Iznenadi vaa* izredn^či* ustpča in red okoli •■cerkve; Cerkev, je .-.na ut Avb pobeljena, • spredaj- narejen . nov .-‘opumi' Žid, zadaj - odkopana; zemlja Jnvnft-pravi jen o -vse motrebn-öv-da< -vöda. lie> zamaka zidovja-. ■ Notranjost, cerkve • so dali .iVpščani, okusno,^.presjiJrati.,, že 'etn .1-945, Jzredno lepo,; so . prenovljeni oltarji,’ <^]o ;. pesbauraterja M.. .Antopiča iz. Gelovca. C,er-i-jšev je dobila dva nova kipa: Presy. Srca , Jezusovega in. sv. Jožefa, delo domačega :-..umetnika Domenjka .iz Šmphovja. Vsa .čj.st --tem, ki .so ,to. ;%l.o ., z^pželi,' k,a,kor tpiii ....N-avdajaJih-teb-lsp.,zavesi sg,daj r.nji- ■hovp, cerkev,, ena- upjlepših ,.podružnlc,v.dfa-leč na okoli, v. ; t . .... . j ’ -Omenimo -naj še Potoče; asdnjo našo ,,vas, .proti, jighofiu, .kjsr s.e šp po slovensko V »zebra« ,in prepeva'.'jPri^ni'jv.al^ani so jm.ed . prvimi, obnovili..,sv,pjo. ce.rkviQQ. posvečejfio „..Mariji,.Snežili.,. , .i_.. , j. J „ ■*.- „.-,Na božični dan je bil-.blagoslovljen novi ■rkip Matere-božje, Srednice - -vseh milqgti :,- -za cerkvico v vasj Melane. Kip je lepo dejo ■ 7j&. zgoraj . omenjenega - umetnika.„Potne-•nikft. Vaščani so-se za-.sprejem'-nebeške Kraljice .-lepo pripravili-s prejemam sy. zakramentov. V procesiji in z lepim petjem NaÄ spiski, božičnici sp zapeli otroci več božičnih pesmi.., Vmes so bile deklamacije ■y., Slovenskem,-in ..nemškem jeziku. Po raz-.delitvi daril- so ,imeli otroci še »kino«. G-. («župnik' je- pokazal, in prav po domače razlagah.našim malčkom skioptične slike po,d.naslovom-; »Mati in dete«, ter »Veseli bOŽ-Č*,;. ■ .. ■ Na„.sv., večer pred polnočnic,o nam je ¥šolgka • mladina lepo zapela več otroških božičnih pesmi.-- Kar korajžno so zapeli mali - solisti,....Kramarjev Ludvik, Kugličev fJ-anzi in WaHn.erjeya„Hanca. Pri pesmi: »Ange-ičkL stopajo« so angelci zpres prišli z gorečimi svečami in prinesli Jezuščka ter «ga, položili y-n jaslice. Med mašo • pri gloriji -SQ.-ptroci zapeli: »Kaj se vam zdi pas-tirčki vi?«-;Angelci sp med tem nosili darila.,.za-reyne'k jaslicam. Bilo je to res •ganljivosbožičnp, doživetje, marsikomu so »zalesketale solze v očeh. Domov grede so se ljudje razgovarjali, da tako lepe pol--npčnice .-še . niso doživeli. Naši mladini in Od vseh slovenskih dežel je slovenska Koroška najbolj bogata, zanimiva in pristna v svojih narodnih običajih. Žal so politične prilike mnogo pripomogle k temu', da se je marsikateri teh običajev pozabil ali. obledel in . ga ni bilo mogoče« v jeti na. fotografsko ploščo ali fi}m tako pristnega, kakor je, bij. Prav zaradi posebnih prilik je marsikaj morda za vedno UŠJo,» .kar,, porneni za slovensko narodopisje na slovenskem Koroškem neprecen-.Ijivp izgubo in Jo iz. dveh razlogov: prvič, ker _ Škoda, da padajo v pozabljenje narodni običaji, drugič, ker so prav ti .dokaz, da živi’ na tej zemlji narod s pristno svojimi navadami, jezikom in kulturo in,da ima torej pravico živeti in čmvstvovati ne samo zaradi demokratič« riih, ampak naravnih razlogov. .Eden takih narodnih običajev, ki je malo znan, imajo tudi y Železni Kapli. Že ;z.g9daj .Popoldan pr.ed Svečnico si videl < oL’oke, ,s cerkvicami, nasaje- jwjii 9a..doj^;ih„.laSJenin drogovih. Tujec v . Jeruzalecmu nisi vedel, kaj naj to pomeni. Na^ppašanje, kaj to pomeni, si dobil od-.gpv.or,, da jejo ..taka navada. Vedel si toliko., kakor, prej. Ea pust je še malo prezgodaj.. Zato počakajmo, bomo videli kaj ,-bp. .. ..... . K-o..je šlo prot-i-večeru, so začeli kapljati otroci od vseh strani. Vsak j,e imel v ro-. k ah cerkvico, nasajeno na dolg lesen dr o,-g.' Tudi marsikateri odrasel se je pomešaj m|d .nje... Najmlajši, ki še niso bili 'Zelo trdni, v nogah, so se. na slovesnost -Pripeljali. Za konja je bil oče ali pa ma---mica. ,yes trd, od mraza, je mladi Ka-pel-čan.,; svečano sedel na saneh in držal cer- njenemu vodstvu pa kličemo, le krepko naprej po začeti poti, uspeh vam ne izostane! Za letos pa imamo namen napeljati elektriko v vasi Mele in Moste. Delo je že v teku in upamo, da nam bo že zasvetila preden se bodo noči zopet začele daljšati. Na naši planini pa nameravamo sezidati kapelico Matere božje v spomin padlim vojakom naše fare. Ker pelje na planmo lepo izpeljana avtomobilska cesta, pride v poletnih mesecih poleg stalnih prebivalcev, ki jih tudi ni malo, še polno nedeljskih izletnikov iz Šmohorja in okolice. Zgraditev kapelice bo omogočila vsem tem, da bodo poleg telesnega zdravja in razvedrila, ki ga nudijo naše gore, deležni večkrat tudi dušnega okrepčila. Vsi dobro misleči bodo z veseljem pozdravili to lepo zamisel, gotovo pa tudi z veseljem pomagali vsak po svojih močeh k čimprejšnji dovršitvi kapelice. Govori se tudi nekaj o vodovodu, ki je zelo potreben. Kaj nam pomaga, .če voda mimo nas teče v vaško korito in je nimamo tam, kjer jo nujno potrebujemo, namreč v kuhinji, hlevu in na vrtu. Moramo jo pač za vse to daleč nositi. Koliko nas bo pri vseh teh delih spremljala sreča in korajža, bomo pa ob času že še poročali. kvico v rokah. Vse to se je zbiralo pri cerkvici Marije Device v Trnju. Kapelski »firbec« je čakal na cesti spodaj. Kaplan je skušal napraviti nekaj reda, toda kaj boš živo srebro lovil z rokami in ga spravljal v steklenico. Ne gre. Ko se je nabralo že čez sto takih »cerkovnikov«, je sprevod krenil naprej. Toda s tem stvar še ni bila opravljena. Vsa ta mladež se je začela dreti na vse grlo, kakor da bi imela plačano od ure. V začetku nisi mogel razumeti kaj vpijejo. Ker smo vsi rojeni več ali manj v znamenju »firbca«, sem se pomešal med to vrvenje. Menda sem se premodro držal ali kaj, ker kmalu se je pridrsal mimo smrkavec in zavpil: zakaj pa ne kričite. Saj bi, pa ne vem. Ce bi po mestno vpil, bi kričal: klobase, mast, drva. Počasi sem le ujel na uho, da vpijejo: Ante pante populore,. . Ante pante kunerole... Razumel sem toliko, kakor če bi te v hipu postavil na Kitajsko. Zdelo se mi je, da mora biti nekaj latinskega. Podobno je bilo rokovnjaški latinščini. Sprevod je krenil proti cerkvi, ob cesti pa je stalo polno ljudi, ki so opazovali sprevod. Cerkvice so bile delane iz papirja različnih barv. Notri so gorele svečke in ta svetloba je bila nekaj bajnega. Beneška noč v malem, pod planinami, pokritimi s snegom. Kričanje me je spominjalo na narodni običaj Zelenega Jurija v Beli Krajini. To, kar dela sprevod zanimiv, je ravno ta razsvetljava, sicer je enoličen. Pri dnevni svetlobi bi ta narodni običaj ne bil tako zanimiv in učinkovit. Vsa ta reka je krenila proti farni cerkvi. V cerkvi je imel g. dekan Zechner na mladino lep nagovor v slovenskem in nemškem jeziku. Nato so zapeli nekaj Marijinih pesmi, nakar je sprevod krenil proti gradu Hagenegg. Ves čas je bilo kričanje, da je odmevalo od strmih pobočij kapelskih hribov. Ko so prišli na most, so po starem običaju začeli metati v reko Belo cerkvice, ki so plavale po vodi kakor žareče ladje, dokler se niso prevrnile in ugasnile, ali pa se vnele in zgorele. Ko so pometali cerkvice v vodj), je bilo končano*. Toda kdo bo razložil pomen tega običaja? Spomnil sem se, da bi v župnišču gotovo imeli kaj zapisanega o tem. Ko sem pobaral, je gospod dekan prinesel farno spominsko knjigo, v kateri provizor Štefan Singer popisuje takole ta običaj: STAR NARODNI OBIČAJ NA PREDVEČER SVEČNICE V ŽELEZNI KAPLI Tukajšni otroci se na predvečer Svečnice najbolj veselijo. Že cele tedne poprej se pripravljajo na ta večer s tem, da delajo ali pustijo od drugih narediti iz papirja cerkvice. Line, okenca in vrata morajo biti iz modrega, rdečega ali rumenega ■papirja, čim več je barv, tem lepše. Ko zazvoni večernice, so otroci že zbrani pri romarski cerkvi Device Marije v Trnju. Vsak ima na dolgem po 2 do 3 sežnje visokem drogu cerkvico, v kateri gori sveča, da zasvetljuje različno barvana okenca. Ko odzvoni »češčeno si Marijo« grejo otroci v procesiji skoz trg do gradu Hagenegg. Njim sledi cela množica radovednih ljudi. Dospevši do mostu pri gradu pomečejo cerkvice v vodo Belo. Med procesijo ni dosti reda. Največje veselje, pa napravlja otrokom vpitje ali kričanje. Čim hujši glas ima kdo, tem bolj kriči, pa vendar vsi enoglasno: »Ante pante populore« »Ante pante populore« ali se tudi čuje: »Kocelj vrata cvilijo-re«. Od daleč se to sliši kakor bi otroci molili kakšne litanije. Odkod ta navada? Kaj pomenijo te besede? S tem si tako marsikateri beli glavo na ta večer. Stvar je takšna. Ta običaj mora biti že več sto let star. Najst.arejši ljudje pripovedujejo, da je bila enkrat pred davnim časom tukaj .velika povodenj. Farna cerkev. in cela Kapla je bila na predvečer Svečnice pod vodo. Le cerkev Device Marije, ki stoji na hribu, je bila še na suhem. Takrat so se ljudje zaobljubili k tej procesiji. Žalibog o tem ni najti kaj zapisanega. Pa če kdo pozna tukajšnjo lego kapele, da se tu stekajo trije potoki, Bela, Obirsko in Zobnik, če je že tu kdaj slišal ono: šumenje, ropotanje in drvenje vod, ki že ob navadnem deževju valijo s seboj med valovi velike skale, ta bo tudi uvidel, da je ta počežik čisto naraven in verjeten. Pa odkod one besede: Ante pante populore? Kaj pomenijo? Na Svečnico še blagoslavlja, kakor je znano v cerkvah sveče. V prejšnjih časih je bila navada in v mestih, kjer škof sveče blagoslovijo, je še, da grejo ljudje s procesijo po cerkvi z gorečimi svečami v rokah. Duhovniki molijo ali pojejo med procesijo canticum J.» » ' ;ante pante ..; . Klevžarica «koj vidi,, .-d» Je. fantu ::hudo. Postrani ..ošine moža in spelje.pogovor,spet >■ na šolo; «• ’ • ......: >« ■. — Kaj rine v fanta, ko,.yidiv.da,je. še ves ■mehak? iv v,. '• S.trdo nočjo ležejo. Jernpjev,.prostor je -v. čumnati.. Prijazna« sob jen. Si ari. Klevž je Imel tu svoj kot. Zdaj bo Jernejev. , «. r Na podstrešju Je ..preveč .samotno-. Klevž .-leži in- pnejnišlja... Klevžarica...je s Že -zdavnaj zaspala. Zunaj siyni. voda,-. »Kje neki je, že videl tak., obraz-?,,.isti mos.rista, brada, jsto čeJo. ... Vroče gre po Kle,.yžu.,Čutj..„kako-fie mu ■ •.pretaka-vročica iz- glave y,.jroJc«, V-noge, v .celo telo.,, še-med,.la$mL je-; znoj.;,*. , . .Takle obraz.- je,,imel .JerpeJ«Preme takrat, -ko ?e je- dvignil .izz.a>. rbri.njav.?ga ‘.'«grma. Natančno, takega, .sajno oči so mu bile „kalne. ... .J ,. .. •In spet prihaja ■■prigid,. spet Jse. nekdo ■ prevrača-.V; veži, kakor«;da -v- smrtni, grozi bije z nogami ob tla. ...... . . .. «d« Klevž- ne more. drugače, kakor da. zbudi '• ženo. ■— ..■■ • i.- .•... , »Neža, ali ni fant kar .prijazen?«.. «M?: ^Brijazen., Samo,, kaj .-ti; sedaj.«hodi ’ na «ivjflJIfsel.vSpi.« r„ ..... . * '»Tijk.o ,s.cm mislil.',-. Čez „dan. Jo. nisem >, hotel vprašati,«. „. . J.... Klevžarica se spet zasučg. v zi(L .. » J Potlej počasi pride mesečina, Klevž ve, da'še zliva’ čez šl.feme v grapo,."''. .'L",. Klevž se'še enkrat'pokriža, nafo'žkpre oči. "Zda j hoče misliti'samb "Še na to, kako "J b'i: bilo," Ro "bu ■ Jeriiej! ža ' Vselej bžfal- v '"'Grabnu. “ • <<*•••’"'’ ?1 Tako pripraven fant,-* prekleihaftskbVP'' •• • ■[II - ■:■••••• N* soboto jeaPicei naročil «Krtevžu naj *« oglasi zavoljo Jerneja na županstvu. •»Zavoljo Jerneja.«, Klevžu vroče udari v misli. .>• />No ja,, zavoljo fanta, ki. si ga vzel.« »A tako.-Prav, saj tako kanim v vas. Sladkorja, mi zmanjkuje. „Zdaj gre Klevžu mraz po hrbtu. Kako .s,e. je.-po,.neumnem ustrašil. Za Premca vendar .nihče ne .ve. Pa se tako žene. ■ Ko Pičel poganja v breg, Klevž še venomer gleda za njim. ■■ ■ »K županu moram torej. Le kaj bi Bre--• gar«'še rad? No, kazno ni; da bi bilo kaj slabega.«». ■ • Vendar ni nič prave volje. Nekam brez pravega •.•«namena odmotovili v mlin. Za Kimovca mora zmleti še nekaj turščice. Koj. bo jnžmi .-se odpravi. »Kam pa greš?« je radovedna Klevžarica. ■ : . *o- »K županu stopim, me je klical. Bom koj nazaj. Z «Jernejem popazita v mlinu. «- Če pride--Boltar po turščično moko, vreča Stoji pri stopah. Drugega pa mislim ne ;’bo.’sZa Jeruača še nisem zmlel rži. Bo že počaka.'!;/Če mu- ni všeč, naj pa na Bistrico nete*--h ■ Med vrati še naroči za -Devsovo kašo. ; iPptlej odklampa. na bližnjico. Pred mlinom-stoji Jernej. Gleda v rako in-«preko rake lja>travnik. . ' »Kar privadil si se«,že«, pride iz mlina še Klevžarica. »Kdo bi si mislil? Pa še nikoli-.v mlinu.«- »Saj sem dovolj star«, se smeje Jernej in gleda race, ki se vozijo po vodi. • ■•«»Ni vsak.'tak. Stokrat mu poveš, pa še narobe napravi.« Potlej Jernej sliši, da gre kamen že precej na prazno. *• »/»Nasuti.-bo’ treba.« In zgine po stopnicah v mlin. Kmalu za. njim še Klevžarica. Navadila se je bila fanta, kakor da je njen. Kar dobro ji je delo, če je bila poleg njega. Vreme je bilo lepo, čeprav se je ponujal jug. Sever od Grmade sem ga je krepko tiščal nazaj. Travniki so bili že skoraj sivi, kakor povlečeni s tanko plastjo glino, Pol Ko-žarjevo brv je zadnje deževje nanosilo dračja, da je bilo oddaleč lahko opaziti škropljenje vode, ki se je ustavljala ob vejevju. Klevž je že pred nekaj dnevi nameraval vse s kavlji razvleči vsaksebi. Naj voda še naraste, zna še brv odnesti. Potlej Slemenci ne bodo mogli do mlina. Koj bo škoda.. Jernej se je kraja privadil. Lep kraj tale samota. Čudno, da se je Klevžu mogla zameriti. Ves dan mir in če bi mlina ne bilo, bi tujec komaj vedel, da je tu v grapi življenje. Jesenska mirnost spi pod skrivenčenimi vrbami, ki rasto po travnikih prav do Kotnice. Za hišo raste jagned, visok in vitek kakor suhca. Oreh mu seže komaj do prvih, košatih vej. Jerneju ni bilo dolgčas. Vedno je kdo prišel v mlin in vsak se je malo zasedel. To in ono je vede! povedati. Jernej je že celo oral. Na Grabarci za praho. Sprva je vodil, potlej se ni mogel zmagati. »Oče, ko bi še jaz poskusil. Počasi bi so naučil.« Klevž je kar čakal. Pri priči mu je prepustil ročice. »Pritiskati ti ni treba, samo-glej, da ti pluga ne vrže iz brazde.« Jerneju je bilo kar vroče. »Fant, kar gre ti, prekvamansko. Poglej no. Dober kmet boš.« »Č« smem še, oče«, prosi Jernej. »Ne bo ti v škodo, če se naučiš.« Vso praho na Graberci je zoral Jernej. Tega ne fnore pozab/ti. Saj je v mlinu tudi prijazno, pa ne tako. kakor na njivi Klevž je zvečer zgovoren kakor prvi dan. ko je Jerneja prvič zagled.il. Ko sta z Nežo sama, ne more biti tiho. »Tl, Neža, Jernej bi bil za naju. Ko bi hotel za vselej ostati v Grapi. Za sina.« »Prijazen fant je, na moč prijazen«, ]o pritrdila Klevžarica. »In za delo pripraven. Vse mu doji k rokam.« Klevž in Klevžarica, oba si želita eno. Da bi Jernej ostal in da bi sprejel Klevžovo ime. Če na spomlad odide, bo v Grapi tako pusto kakor še nikoli. -'v Klevž je župana precej dobil. Čeprav je bil Bregar na moč prijazen, je bilo Klevžu vendar čudno neprijetno, ko sta stopala v uradno sobo. »Zavoljo fanta sl me klical. Ali so se nemara premislili?« Klevž se je samo tega bal. Ce mu Jerneja vzemo, so mu Grapo do kraja uri-studili. - . »Zakaj bi še premislili? Sirno polo moraš podpisati.« »Sem mislil«, se sredi besede ustavi Klevž. Bregar išče polo. »Tole bo. Tu spodaj podpiši, da si fanta vzel in da boš zanj do spomladi res skrbel, kakor se spodobi.« Klevž natika očala in roka se mu vidno trese. »Tu praviš, da naj podpišem.« »Na desni spodaj.« Klevž bere. Čuti. da mu znoj doji na čelu. Jernej Preme, sin padlega Jerneja Premca, delavca. Obvezujem se, da .. „(Dalje prihodnjič.)j »Ante, pante . ..« Simeonis: »Nune dimittis servum tuum. Quod parasti »ante faciem omnium po-pulorum.« In to je sedanje: »Ante pante populore.« Istina je, da so do leta 1851 in 1852 otroci še molili cel canticum latinsko. Takrat je še živel stari mežnar pri Devici Mariji (umrl 1886): . »Tone« po imenu. Ta se je z otroci kvaril in jim ubijal v glavo to latinsko pesem. Polovico vrstice je molil od popred, otroci so odgovarjali drugi del vrstice. Tone: Nune dimittis servum tuum Domine. Otroci: Secundum verbum tuum in pace. Tone: Quia vederunt oculi mei. Otroci: Salutare tuum. Tone: Quod parasti. Otroci: Ante faciem omnium popu 1 o r u m. Tone: Lumen ad revelutionem gentum. Otroci: Et.glorium plebis tuae Israel. Tone: Gloria patri et f ... Otroci: Sicut erat in principio ... zopet od začetka. Otrokom je bil najbolj všeč verz: Ante faciem... Otroci, kakor znano, imajo trde glave posebno za latinske besede, kar se že pri ministrantu vidi, ki besede včasih čisto predrugačijo. Tako je bilo pri tem verzu. Popravili so ga po svojem, da se je bolj vjemalo in šlo bolj po taktu. V začetku so še dosti lepo izgovarjali celo pesem", ko so pa prišli na trg, je bilo še samo: Ante pante populore ... Kocelj vrate. cvilijo-re je nastalo 1. 1854. Pri Koceljnu (sedaj pri šume ju) so imeli na dvorišču hišna vrata, ki so res čudno cvilile, ker jih nihče ni namazal. Otroci grejo ravno mimo, ko nekdo vrata odpre. Pa so otroci kar porabili in vpletli med svoj: Ante pante in še do sedaj se je ohranilo, čeravno ne cvilijo več. V Železni Kapli, leta 1898. Štefan Singer, provizor. Dne 19. januarja je cerkveni pevski zbor iz Žitare vasi igral pri nas igro »Metka z Vrbskega jezera«. Za uvod nas je presenetil žitrajski pevski zbor, ki ima dobro izvežbane in lepe glasove. Zapel je domačo žitrajsko himno »Prelepa je žit-rajika fara«.. Tudi med odmorom so zapeli nekaj pesmi, ki smo jih z veseljem in užitkom poslušali. Pevovodinji čestitamo k tako dobro izvežbanemu zboru. Žitrajskim pevcem pa najlepša hvala za trud in požrtvovalnost ter za lepe ure, ki so nam jih napravili z igro in petjem. Dvorana je bila polna. Na svidenje še večkrat s kakšno igro! Dodamo še nekaj, ki se tiče nas Kapel-čanov. Tudi mi Kapelčani želimo, dn bi se naši kapelski in okoliški fantje in dekleta, kakor tudi stari- igralci zdramili in priredili kakšno igro. Cerkveni pevski zbor naj tudi ne izostane. Upamo, da bo postal kapelški pevski zbor tak, kakor je bil nekdaj, ko je slovel po vsej Podjunski dolini kot najboljši slovenski mešani zbor, ki ga je vodil in učil odlični pevovodja in organist v Železni Kapli Franc Huder-lap. To ne bi bilo težko izvedljivo, saj je pevcev in pevk dovolj na razpolago. GREBINJ 23. t. m. smo imeli dan češčenja od sedme ure zjutraj do sedme ure zvečer. Vse dopoldne so bile svete maše z dvema pridigama. Celodnevno čaščenje je bilo dobro obiskano. Posebnost je bila slovenska služba božja s pridigo, petjem in litanijami: To je bila prva po plebiscitu. Slovenska pridiga na ta dan je bila prvič sicer že lansko leto, vendar potem nič več. Torej je letos zaznamovati majhen napredek. Imenujte to milost ali drobtinico pravice ali kakor hočete, saj župnija je še, kakor nekdaj vsa slovenska s peščico pristnih Nemcev, pač pa z večjim številom v šolah ponemčene mladine. Kar poznalo se je, da so prosteje zadihale prsi starejših, spominjajoč se časov, ko je bila služba božja še vsa slovenska in se jim je večkrat tožilo po pridigi in lepih slovenskih pesmih v materinem jeziku. Neka ženska se je menda hudovala in strašila, da bodo poleg nemških pridig spet slovenske. To bi bil pa res velik strah! Taki nestrpneži naj bi pomislili, kdo daruje in kdo je pomagal pri zidanju novo posvečene cerkve. Trg je bil pred 90 1. nemški in župnija zase. Na ukaz škofa Slomška v St. Andražu se je župnik Janez Hutter (1857 — 1886) lotil trudapölnega dela in začel zidati novo cerkev ter deliti veliko kloštersko faro s priključitvijo k grebinj-ski. Okoli in okoli Grebinja so kmetje spadali pod klošter. Odslej se je moralo seveda bolj gledati na Slovence in je bila nemška pridiga bolj redka. Po plebescitu je nadučitelj Bohatta s svojim nemškim pevskim zborom prevzel vodstvo na koru. Za župnika je prišel Nemec Potjak, ki je obljubil, da se bo naučil slovensko, pa so ga pregovorili nemško misleči tržani, dr se ni. Slovenska pridiga je spet bila, ko je prišel duhovnik, vsa j' nekoliko zmožen slovenščine. Sedanji župnik je slovenščine popolnoma vešč, vendar se vzdržuje nemški značaj cerkve zaradi posebnih razmer. Grebinj meji na nemški župniji Pustrico in Golovico, pa še tu so Slovenci. Kakor se čuje, hoče biti Št. Jur s Št. Vidom zahodna trdnjava velikovške dekanije, Grebinj naj bi bil vzhodna. Pa ne bo, še ni kočevski otok. ŠKOFIČE Preteklo leto je bilo zelo suho, posebno še prva polovica leta. Vkljub vsemu pa je bil pridelek še kar zadovoljiv. < Ljudje se niso preveč pridno ženili. Imeli smo le štiri poroke. Jih je še mnogo, ki cincajo in odlagajo. Krstov smo imeli 27, rojstev pa le 23 (7 nezakonskih in 16 zakonskih), umrlo jih je 8, od teh 1 otrok. Dal Bog, da bi se nam ohranil rod zdrav na duši in na telesu. Nesprevidena sta umrla v preteklem letu dva. Eden od teh je bil samomorilec. V preteklem letu se je posrečilo obnoviti severno stran župnijske cerkve, obnovili smo streho mrtvašnice, plot okrog župnišča in postavili dve peči. Vkljub temu pa je še vedno 2,95 pribitka v cerkvenem proračunu. Sedaj pa še nekaj tekočih novic. Ob veliki udeležbi faranov smo pokopali Kristijana Aleša, cestarja iz Škofič. Umrl je na posledicah malarije, ki ga je vsako leto po prvi svetovni .vojni položila na posteljo. Letos se ji nj mogel več zoperstaviti. Imeli pa smo tudi ’ veselo poroko s sv. mašo. Šornova Berti si je v Pulpičah izbrala svojega ženina (morda je bilo tudi narobe). Ker se je ženin odločil, da bo ostal z nevesto v našem kraju, smo v poroko privolili. Da so našemu gospodu župniku umrla dobra mati, ste brali pa že v prejšnji številki »Koroške kronike«. OTOK Veliko veselje nas je navdalo, ko smo prvo nedeljo v mesecu zopet zaslišali v cerkvi slovensko pridigo - ter slišali slovensko petje. To bo od sedaj naprej "vsako prvo nedeljo. Ta nedelja bo ob enem' tudi stanovska nedelja za slovenska starše. Dne 29. jan. se je pri nas smrtno ponesrečil Karli Budin, po poklicu mizar. Pokojni je delal v ladjedelnici v Pričicah. Ker je bi zaradi zapore toka obrat ustavljen, so bili vsi delavci odpuščeni, ined njimi tudi Karli. Ker ni imel drugega dela, je pomagal v gozdu sekati drva. Nesreča pa je hotela, da se je nanj prevrgla težka bukev in mu tako močno poškodovala prsni koš, da je bil pri priči mrtev. Pokojni je med vojno veiiko pretrpel na raznih frontah, čeprav je imel šele 22 let. Za mladim fantom vsi, ki smo ga poznali, močno žalujemo. Želimo, da bi mu Bog obilo poplačal vse. kar je na svetu dobrega storil. Naj mu sveti ysčna luč! HUMCE Da ne boste mislili, da smo v Humčah res zaspali, evo vam nekaj novic. Za Silvestrovo smo imeli prav lepo slavnost, katere so se udeležili vsi možje in fantje. Domač zbor nam je prav lepo prepeval in smo mu zato vsi hvaležni. Ob koncu vam napišemo še našo staro novoletno pesem: Učakali smo novega leta dan, čast, hvalo dajmo Bogu, ta staro je že preteklo, nazaj ga nikol' več ne bo. Kol’ko sto taužent prijateljev, leži na tem- žegnanem britofu, ki so lani ta današnji dan, vesievo obhajali še. Danes je ta osmi dan, ko je biv Jezus rojen, je biv rojen, iz nebis poslan v jasice položan, leži tam v eni cotavi štalici, med živinco na slamici, te kralj nibis noj zemlje, ki si hotel trpeti za use. ŠKOCIJAN Preteklo nedeljo »so škocijanski otroci napovedali vojno premogu, ki za nobeno ceno ne najde poti v. škocjansko šolo«, vsaj tako je povedala v svojem govoru mala Otičeva Metka. Ker radi pomanjkanja premoga še sedaj ni v šoli pouka, so kljub hudemu mrazu otroci vsak dan hodili k pevskim vajam in skušnjam za lepo pravljično igro »Sirota Jerica«. :V nedeljo pa sp nas s svojim nastopom resnično presenetili. Oelo vrsto narodnih pesmi so nam zapeli s čudovito dovršenostjo, nekatere celo trpglasno. Prav tako so - nam tudi zaigrali tako lepo, da smo vsi po dvorani jokali. Posebno nam je ugajala Jarčeva Pepca v vlogi sirote Jerice. —- Vse kaže, da bo nekoč postala zelo dobra igralka. Sicer: nas otroci nedeljo za nedeljo razveseljujejo tudi s svojim lepim cerkvenim, petjem. Voditelju otrok moramo biti pač hvaležni za njegovo požrtvovalno delo. V nedeljo, 9. februarja, pa bomo imeli zopet prireditev. Ta bo bolj pustnega značaja, tako da se bomo lahko pošteno nasmejali. Kar dve igri nam prapravljajo: »Pri gospodi« in pa »Trije snubci«. Z veliko vnemo se uče večer za večerom, tako da smo prepričani, da bo dobro uspelo. Za pustno nedeljo pa pripravlja naš neumorni organist Nužej cel pevski koncert, ki bo v hotelu Obir pri g. Wuteju. Tja se bomo šli pa na pustno nedeljo zabavati, pa tudi malo zavrtili se bomo, v postu pa bomo nato zelo pridni. Če pa ne verjamete, pa nas pridite pogledat. * Od škocijanske občine smo prejeli v objavo: »Vse obtožbe proti občinskemu tajniku in trgovcu Engelbertu Moriju iz Škoci-jana, označuje občinski odbor kot neosno-vane.« (Ker je bil dopis poslah v nemščini, ne prevzemamo za prevod nobene .odgovornosti.) PLIBERK Težak udarec je za družino, če izgubi očeta, še skoro hujši, če izgubi mater. Sirote so otroci, če v zgodnji mladost' izgube očeta in mater. Take sirote so postali Pistotnikovi, p. d. Mlinarjevi otroci s Komelna. V decembru lanskega leta jim je umrl oče, v torek, 14. jan., pa smo položili na pokopališču v Nonči vasi k večnemu počitku njihovo mater, ki še ni izpolnila 42. leta. 1. maja je legla na bolniško posteljo. Zamanj je iskala zdravja v bolnici in pri zdravnikih,. ki so ugotovili, da za njo ni več rešitve. V bolezni je strašno trpela, a je s čudovito mirnostjo in vdanostjo prenašala bolečine. Obličje in vzdihi so razodevali, koliko trpi. Smrti se ni bala, le skrbelo jo je, kako bo z otroci, saj je najmlajša hčerka stara šele 4 leta. Upala je, da bo njen mož vsaj nekaj časa še živel, da bodo otroci malo odrasli. Zato je bil zanjo toliko hujši udarec, ko je ta v decembru lanskega leta nenadno umrl. Vedela je, da tudi sama ne bo več dolgo trpela. Sorodnike je goreče prosila, naj po njeni smrti skrbijo za otroke in jih krščansko vzgoje. Po svojem zadnjem obhajilu 3. jan. je poklicala k sebi svoje otroke in jim podelila materinski blagoslov. Vsak posebej je pokleknil k njeni postelji. Najprej dietna Sabina. Mati je stegnila svojo koščeno desnico, naredila nad njo križ ter pri tem govorila: »Blagoslovi te Bog Oče, Sin in Sveti Duh!« Nato jo je še sama pokrižala in pokropila z blagoslovljeno vodo. Enako so prejeli njen zadnji blagoslov drugi otroci. Naročila jim je naj bodo pridni in naj ubogajo svojo najstarejšo sestro Milko. Milko je še posebej prosila, naj bo pametna in skrbi za druge. »Poglej! Kaj, pa imaš od življenja? Vse moraš enkrat zapustiti. Ko bom umrla, vzemi ta moj rožni venec, ki naj te spominja name in na moje nauke.« . V nedeljo, na praznik sv. Družine je zatisnila svoje trudne oči. Njena duša je očiščena v tolikem zemskem trpljenju odšla v domovino, kjer ni več joka, trpljenja in skrbi. Pogreba se je udeležilo veliko število faranov. Ob grobu so ji spregovorili v slovo ganljive besede g. dekan, pevski zbor pa je zapel žalo-stinko »Vigred se povrne«. Bog poplačaj mrtvi Mlinarjevi mami za njen prelep zgled, ko je s toliko vdanostjo prenašala nepopisno trpljenje. Bog ji podeli bogato plačilo za njeno nežno skrb za otroke. Vas pa. Mlinarjevi otroci, ki ste ostali sirote brez staršev, naj spremlja materin blagoslov skozi vse življenje, in naj vas varuje pred nesrečami, da se boste enkrat spet sešli v nebesih s svojimi starši. METLOVA Že dolgo časa ni bilo iz našega kraja ničesar slišati. Gotovo si mislite, da nas je sneg popolnoma odrezal od sveta. Deloma imate sicer prav, ker je zadnje čase zapadlo toliko snega, da komaj vidimo^ od hiše do hiše, pa smo vkljub temu ostali pri življenju. Večji del sedanjega časa presedimo za pečjo, ker je zunaj premrzlo. Sedaj smo nekoliko boljše volje, ker 'je pač predpust tu. Žal, da ne bo letos v predpustu nobene poroke. Vkljub visokem snegu pa nas ni pozabila smrt. Dne 28. januarja smo položili, k večnemu počitku Kajžrovo mater iz Metlove. Pokojna je dočakala 74 let. Bila je vzorna žena in mati ter splošno priljubljena, kar je pokazala številna udeležba pri pogrebu. V slovo so zapeli tudi doniači pevci. Naj počiva v miru, Bog pa naj ji da obilno plačilo. ŠMARJETA V ROŽU V nedeljo je bila pri nas lepa smučarsk$ tekma, katere se je udeležilo veliko šte^ vilo mladih smučarjev. Start je bil prj Piskerniku, cilj pa pri gasilnem domu* Med tekmovalci je zmagal Ernest Ve» račnik, ki je dobil za nagrado nove smuči.-Isti dan je bila tudi prosvetna prirer ditev. Zaradi smučarske prireditve je bil občni zbor Prosvetnega društva preložen na pustno nedeljo. Takrat bo tudi igra »Trije tički«. Slovenci pouk igi IjiidskilSi xolah Kakor dež po neskončno dolgi suši so pozdravili naši ljudje uvedbo slovenščine v šolo. Dovolj dolgo smo sicer čakali na to, po je vendarle prišlo. Vkljub vsemu pa so razmere pri slovenskem pouku še vedno žalostne. Pred dnevi sem dobil od prijatelja pismo, ki mi piše: »Predvčerajšnjim je prišel k meni mlad učitelj is K. Prosil me, če mu lahko preskrbim kako knjigo za pouk slovenščine. Od doma sicer zna slovensko, vendar ga to znanje še ne usposablja za poučevanje v šoli. Revež se mi je smilil in dal sem mu, kar sem pač imel. Slučajno sem imel »Slomškovo čitanko«, ki jo je izdala »Koroška kronika« in še neko staro' sloven-sko-nemško knjigo. Čudim se, da se nihče ne pobriga za izdajanje slovenskih knjig.« Stvar je .zelo važna in utegne biti usodna za naeo mladino, če ne bomo po najboljših močeh vsi pomagali našim mladim učiteljem in jim dali možnost, da se slovenščine res dodobra naučijo. —p—■ Opomba uredništva: Zelo pri- merno čtivo za šolsko mladino, pa tudi primerno za učitelje je »Mladi Korotan«, ki smo ga izdali za božične praznike. Cena za šole je 50 gr., če ga naročite neposredno pri naši upravi. Kot vemo, pa ima tudi deželni šolski svet namen izdati slovensko čitanko, ki bo gotovo veliko pripomogla k premostitvi začetnih težav pri pouku slovenščine. Koruzno slamo prevzemam v vsaki količini za izdelavo metel in ščetk za ribanje. V ta namen kupim tudi vsako količino domačega sirka. Tvrdka BE ES GE It, CELOVEC, Mondgasse 2 in St. Veber Straße 19. 255 tVj.AVU OGLASI Mlajšega hlapca, ki je vajen kmečkega dela, iščem. Oskrba dobra, plača po dogovoru, Ponudbe poslati na upravo „Koroške kronike". 257 Mizarskega pomočnika iščem. Plača po dogovoru,- za hrano in stanovanje je preskrbljeno. Ponudbe poslati na upravo „Koroške kronike". 253 Kupim orehov, dobov, toušev, črešnjev in jesenov les,- plačam naiooljše- cene ali. vam v zameno naredim hišno opravo. Ponudbe poslati na upravo „Koroške kronike". 259 Koruzno slamo (ličkanje) v vsaki množini iščem; plačam dobro. Večje količine odpeljem sam. Ponudbe poslati na; Postfach S21, Celovec (Klaganfurt). 260 Posestvo v Jugoslaviji (hišo in njivo) zamenjam s podobnim posestvom tu na Koroškem. Interesenti naj se obrnejo na naslov: - Ärnschek Ana, Eichhofsiedlung 21, p. Straßgang bei Graz, Stm. 261 Komu je kaj znano o Hutar Jakobu, Obgfr., F. P. M 05508 (nazadnje se je oglasil 25. 3. 1945 z nekega otoka blizu Reke-Fiume preko „.Marinepostamt" Dunaj— Wien)? Obvestila prosim poslati na naslov: Rutar Urša, Pečnica št. 6, p. Ledince (Ledenitzen), Koroško. 262 Iršič Marka, žagarja (prejšnje bivališče v Trbunjah na Koroškem), išče njegov nečak Iršič Leopold (Mihael), doma iz Vitan), Slovenija, sedaj bivajoč v Walters-dorfu US, p. Waltersdorl bei Hartberg, Stm. 263 SLIKE vseh vrst, povečave in pomanjšanja, umetniške slike, nagrobne slike (po kakršnikoli fotografiji) VAM NAPRAVI umetniški atelje CARL H E D A N E K CELOVEC, Paulitschgasse 13, tel. 20-90. Zahtevajte cenike! 228 »Koroška kronika« izhaja tedensko vsak petek in stane dostavljena po pošti ali raznašalcu 90 grošev mesečno. Naročnino je treba plačati v naprej. — List izdaja Britanska' obveščevalna služba. Uredništvo in uprava lista sta v Celovcu, Völkermarkter Ring 25/L Telefon 3651. Rokopisi se ne vračajo.