I J ** 1» i 1 e j »al ^Hjj^^P^ net to^p TOVARNIŠKO ZNIZANJE CEN ženske letne obleke 144,00 din ženske diolen hlače 100,40 din v VoUfLCL KRANJ Leto XXVI. Številka 48 Ustanovitelji: obč. konference SZDL pšenice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka jn Tržič — Izdaja ČP Gorenjski tisk *ranj. Glavni urednik Anton Miklavčič, Odgovorni urednik Albin Učakigp; »Črno udarništvo« na Soriški planini Tovarna Litostroj je brez privoljenja in celo brez vednosti pristojnih občinskih organov začela v °kolici Sorice graditi »divje« smučarsko letovišče ki so minulo sredo priso-. yovali seji obeh zborov skupine občine Škofja Loka, je in-rmacija, s katero sta jim pobegla predsednik Tone Polaj-^ in načelnica oddelka za ko-u Vna'.ne in gradbene zadeve ter , rt>anizem Irena Mlakar, spravi-de V- ne^ajhno začudenje. Začuli Je je pravzaprav preblag ci h ' 80 navzoči ob novi-£ aa podjetje Litostroj na Sori-** Planini — brez slehernega ^aclnega dovoljenja, brez pretiranih projektov ter navzlic Pomeni prepovedi in več zapolnim usitnim opozorilom — ®jadi nekakšen privatni sistem 'ečnic, smučišč in počitniških tak' naravnost šokirani. Je kaj čJ>e£a ^andanes sploh še mogo- gos Žal si' kot kaže' ce,° spodarske organizacije upajo ^•voščiti poteze, ki grobo kršijo 8taj?"ska določila, ignorirajo tien najširše družbenopoli-Hic e skupnosti in ogrožajo ures-edino sprejemljivih nagi .v» prikrojenih posebni vlo-pomenu vedno redkejših V n.eos^runjene slovenske ten Je' ^i čudno, da prizadeti jaJo nagle povračilne ukrepe. Pogled v prihodnost Pozn °em' Soriške planine ne krHtsm<> uvodoma dolžni podati b0Vst geografski oris. Slikovit hri-obPo 1 . svet. pod jugovzhodnimi Vas 'Julijcev, čigar »popek« tvori kra; rica (816 metrov n. v.), rojstni xe J. lhlPresionista Ivana Groharja, vPliv danes uspešno upirala do8ti^m civilizacije oziroma njenim rat nezaželenim stranskim Znali 0tTK domačini so že pred vojno v pr-. ?"miti naravne lepote sebi oblik.' 1,1 razvijali turizem. Značilna vrstni Zaselkov (gabarit) in svoje-jet^ ] ^ nanj i videz stavb (s skril-del()n/rite strehe kmetij in hlevov, »kriv zidani kozolci itd.) sta ves okoliš spomeniško omejif.n in da so urbanisti močno S^ejlo gradnj° novih poslopij, ki ne .v ničemer kvariti osnovnih h f10^2 krajev. Obenem je ^itj ' .a območje samo po sebi ni Vj§|Približno izkoriščeno. Bližnjo jSo? P'anino, kamor vodi 6 kilo-« Pre ? cesta> bo namreč slej ^PortnJ spremeniti v zimsko- tereni ° središče izjemnih kvalitet; naravnost idealni, snežne j^a jaie odlične in dostop razmero-'JUboo,. Ločani zato upravičeno iz u'1?00 bdiJ° nad njo — vendar ^Prot ?n!hkoli sebifnih nagibov, ^ižgati želeno luč nameravajo lastit Prvemu zainteresiranemu V p0 ki bo Podložil natan-4?(losti prikrojen in strokovno *»čnic Pretehtan projekt mreže I|aPrav or°g'. hrunaric in drugih s je v da popuščanja ni, Poln, v kompromis nemogoč, da S^ikm urske Predloge bodisi za-' b°disi društev ali podjetij, f«n znn/avrne, so prav pred krat-5>UnfT P°dPrli turistični delavci ' Slndikat, športni forumi, nuadina in seveda pristojne občinske" službe. V sredo je dobilo uradno potrditev tudi v odloku o splošni prepovedi pozidave in raz-parcelacije tal v soriškem kotu, ki zdaj postaja nedotakljiv rezervat. Dasi so obravnavane površine »zavarovane« že od prej, z določbami o urbanistični ureditvi komune kot zaključene teritorialne enote, je dodatni predpis več kakor potreben. Zakaj? Zaradi brzdanja neodgovorne-žev, kakršni očitno ždijo za krmilom Litostroja. Slednji ima na Soriški planini počitniški dom, solidno vzdrževano kočo, kamor hodijo letovat člani kolektiva. Med dopustniškim razmišljanjem so bržkone spoznali, kako prikladno in poceni bi bilo sredi praznih strmin postaviti še kak ducat vikendov in potegniti dve, tri vlečnice. SLOVENIJA NI DIVJI ZAHOD! Ideja resda ni slaba, slab je le postopek, ki naj bi zamisel spremenil v otipljivo stvarnost; metoda spominja na dobre, zlate čase kolonizacije Amerike, ko so priseljenci enostavno zavzeli nikogaršnjo zemljo ter neovirano gradili farme, ranče, ograde in hleve. Po vzoru robatih pionirjev ameriškega zahoda je litostrojska ekipa delavcev začela čistiti in ravnati pobočja, kopati temelje nosilnih stebrov, napeljevati kable . . . Skoraj čez noč, ne da bi v Loki kaj slutili, so napravili približno 60 metrov trase nove ceste. Vmes je pri loškem županu sicer potrkala delegacija pod vodstvom predsednika delavskega sveta tovarne, mu prinesla v presojo površno skico nastajajočih objektov in izrazila prepričanje, da bo zadevo podprl, toda odgovor, razumljivo, ni ravno razveselil obiskovalcev. »Gostitelju« so očitali nerazumevanje in kljubo-valnost — ter odšli. »Operacija Soriška planina« pa je tekla dalje. Ampak ... Ampak ker Slovenija ni Amerika, so vesti o dogajanjih ob izviru selške Sore kmalu prodrle v javnost. Mlakarjeva in Polajnar sta nemudoma sedla v avtomobil ter si na lastne oči ogledala posledice dejanj smučarsko razvnetih Ljubljančanov. Odkrila sta, da obvestila ne lažejo in da se osebje koče ravnokar pripravlja na prihod sedemdesetih učencev vajeniške šole, ki naj bi od srede, 20. junija naprej, udarniško pomagali uresničevati »črni« plan. (Ni nam znano, ali je četa fantov prispela, ali ne — op. p.). Naslednje jutro so spet sledile »intervencije«, prošnje in obtožbe, vendar jim ni nihče nasedel. Istega dne popoldan sta skupščinska zbora soglasno potrdila prej omenjeni predlog odloka ter pustila urbanistom in inšpektorjem proste roke. Vprašanje je, kdo bo nosil breme krivde ter poravnal škodo On kazen)? Mar odmev eksplozije v Godešiču, leta 1966, ni segel zadosti daleč? I. Guzelj želi letališče na Brniku razširiti gostinsko in turistično dejavnost, bo avgusta letos odprlo v odsluženem DC-6 sodobno restavracijo z letalsko strežbo. — Foto: F. Perdan Kranj, sobota 23. 6. 1973 Cena 70 par Spomini na vojne dni Julija in avgusta bodo ob spomenikih padlim borcem in talcem na škofjeloškem ozemlju krajevne organizacije ZZB pripravile več proslav in komemoracij, s katerimi se nekdanji partizani nameravajo aktivno vključiti v praznovanje tisočletnice ozemlja v prodaji še oddelek konfekcije Blagovnica, Kranj ženske letne obleke 154,10 din \_ List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednikP ■in sicer ob sredah in sobotah Na Osolniku je vse nared. Vse je pripravljeno za jutrišnje veliko srečanje borcev in aktivistov z območja Škofje Loke in njene okolice ter za zbor članov bivšega škofjeloškega odreda. Dogodek sodi v okvir ciklusa treh osrednjih in več manjših spominskih prireditev, s katerimi se namerava ZZB vključiti v program praznovanja tisočletnice loškega ozemlja. Začetek velikega srečanja ob spomeniku na Osolniku je ob 10. uri dopoldan. V programu, ki bo sledil uvodnemu govoru Franca Kavčiča, sodelujejo pihalni orkester iz Škofje Loke, pevski zbori ter recitatorji osnovnih šol Peter Kavčič in Cvetko Golar Trata. Organizator je krajevni odbor ZB Puštal. Drug podoben spominski shod, komemoracijo ob čudovitem Plečnikovem spomeniku v Dolenji vasi (Selška dolina), pripravljajo borci iz Selc — seveda ob izdatni pomoči občinske zveze ZB NOV Skofja Loka. Komemoracija bo 8. julija, torej skoraj natanko 30 let po tistem usodnem 13. juliju 1943, ko so Nemci sredi Bukovškega polja ustrelili 19 talcev, pripeljanih iz zaporov v Begunjah. Selčani nas naprošajo, da svojce žrtev opozorimo na svečanost in jih v njihovem imenu povabimo, naj čez štirinajst dni pridejo v Dolenjo vas. Program svečanosti je zelo pester, saj bo poleg godbe na pihala tovarne Aljiina Žiri nastopil tudi novo ustanovljeni moški pevski zbor Selca ter recitatorske skupine osemletk v Železnikih, Selcah in na Bukovici. Podobno, vendar še širše zasnovano proslavo pripravljajo v Draž-gošah, kjer se bodo 22. julija pod legendarno Bičkovo skalo zbrali borci in aktivisti gorenjskega vojnega področja, udeleženci NOB iz vse doline ter mladina. Avgusta pa sta na sporedu komemoraciji pri -Javorču v 2i-rovskem vrhu in glavna proslava za poljanski okoliš v Zireh. Slednja naj bi bila posvečena padlim Poljancem in preživelim partizanom udarnega bataljona 31. divizije, (-ig) Učenci vojaške gimnazije v Sloveniji Na obisku v Sloveniji so bili od 18. do 21. junija učenci vojaške gimnazije Bratstvo in Jedinstvo iz Beograda. V torek so si ogledali Ljubljano in med drugim obiskali muzej revolucije ter podjetje Litostroj, v sredo pa so bili na Gorenjskem. Dopoldne so bili v Bohinju, popoldne pa na Bledu in v Begunjah. V Begunjah so si ogledali muzej in tovarno športnega orodja Elan. Tatinski hitri prsti V četrtek, 21. junija, ob 12.50 sta prišla v menjalnico Kompasa na Jesenicah dva moška, verjetno tuja državljana, ker sta govorila neznan jezik, in hotela zamenjati 500 avstrijskih šilingov. Zahtevala sta bankovce v dinarjih z začetno serijsko št. črke F. Uslužbenec menjalnice F.' V. jima je denar zamenjal, nakar sta kupila še tri spominke. Pozneje je'uslužbenec ugotovil, da sta mu neznanca izpod pulta ukradla 2500 din. Malo pred tretjo uro popoldne pa so verjetno ista moška opazili v Škofljici pri Ljubljani. Na pošti sta ukradla 4620 din. Neznanca sta stara okoli 25 let in temne polti. G'L A SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO » Naročnik: Neupravičeno naraščanje cen Da cene letos naraščajo tudi zaradi kršenja predpisov v prometu in proizvodnji, so potrdili podatki zveznega inšpektorata. Med 7975 pregledi je bilo ugotovljenih za 46,8 milijona dinarjev nezakonito ustvarjenih razlik v ceni. Predlagali so, da bi v postopku za gospodarske prestopke odvzeli 3,6 milijona dinarjev nezakonito pridobljene premoženjske koristi, iz prometa so izločili za 5,3 milijona dinarjev blaga, v mandatnem postopku pa je bilo izrečenih 1324 kazni v skupni vrednosti 90 tisoč dinarjev. Težave kovinarjev Zvezni sekretar za kovinsko industrijo je govoril o problemih te panoge, v kateri je zaposlenih okrog 452.000 ljudi. Zaradi zviševanja cen pločevine bodo na primer samo v emajlirni industriji zabeležili 6 milijard starih dinarjev izgube. Po drugi strani pa bodo domače železarne namesto predvidenih 259.000 ton hladno valjane pločevine lahko dobavile domačemu trgu le 119.000 ton. Srečanje rezervnih oficirjev Zdaj že tradicionalno srečanje rezervnih vojaških starešin Jugoslavije, ki je bilo predlanskim na Tjentištu, lani pa v Ljubljani, bo letos od 2. do 4. julija na Ohridu. Iz slovenskih občin se bo srečanja udeležilo 156 rezervnih oficirjev in podoficirjev. Pomoč za uresničitev projektov Izvršni odbor združene banke Zagreb bo ponovno preučil projekte za pet infrastrukturnih objektov v Hrvatski, ki naj bi jih uresničili s krediti mednarodne banke za obnovo in razvoj. To so hidrocentrala Zakuča 2, gradnja nove in obnovitev sedanje pristajalne steze na zagrebškem letališču, celotna ureditev sotočja reke Drave in zgraditev kontejner-skega terminala v reškem pristanišču. Revalorizacija štipendij Upravni odbor slovenske gospodarske zbornice meni, da je treba problem valorizacije štipendij in kreditov glede na porast življenjskih stroškov urediti takoj; torej še pred selektivno valorizacijo OD v gospodarstvu v okviru samoupravnega sporazumevanja in pred odmrznitvijo OD v negospodarstvu. Več denarja in višje cene Direktor zavoda za tržne raziskave v Beogradu je dejal, da so v zadnjem obdobju zabeležili močan padec standarda, močno inflacijo in velik porast cen. Aprila je bilo na primer v obtoku tudi za 42 odstotkov več denarja kot lani ta mesec. V prvih štirih mesecih pa je bil značilen tudi padec industrijske proizvodnje. Težak položaj Prosvetno-kulturni zbor republiške skupščine je razpravljal o težkem položaju v šolstvu. Ocenili so, da pri poudarjanju kritičnega položaja ne gre za pritiske, ampak za resnično stisko, ki terja čim-hitrejšo razrešitev. Milijon in pol prenočitev Na kvarnerskp-istrskem območju so v letošnjih petih me: secih zabeležili 1,557.000 prenočitev. To je za dobrih 30 odstotkov več kot lani ta čas. Samo maja so zabeležili 829.000prenočitev. Ne le delovna sila V Tržiču želijo delavce iz drugih republik in pokrajin — le-teh je okrog 500 — vključiti v Športno, kulturno in družbenopolitično življenje občine, pri delavski univerzi pa organizirati najosnovnejše oblike izobraževanja Jesenice Ker so rezerve delovne sile v trži-ški občini skorajda izčrpane in predstavlja pomanjkanje delavcev za gospodarstvo precejšen problem, ki ga mehanizacija in modernizacija proizvodnje ne moreta nadomestiti, so številne organizacije tržiške občine prisiljene »uvažati« delavce iz sosednjih republik in pokrajih. Po zadnjih podatkih je v Tržiču okrog 500 delavcev iz teh krajev. Nekateri so prišli z namenom, da za stalno ostanejo v mestu in si ustvarijo dom in družino in so v ta namen nekateri že pripeljali s seboj žene in otroke, za druge je zaposlitev v Tržiču le začasna, sezonska in se nameravajo na jesen in zimo vrniti v rodne kraje, za tretje pa je delo v tem koncu Gorenjske le »odskočna deska« za odhod v tujino. Slednja velja predvsem za delavce-sezonce, ki so zaposleni pri gozdnem obratu in Splošnem gradbenem podjetju, pojav pa ni neznan tudi drugim organizacijam, ki zaposlujejo sezonce. Znano je, da le-ti pri podjetjih pridobijo Ekonomska plat uresničevanja ustavnih dopolnil Klub gospodarstvenikov v Kranju je v ponedeljek popoldne pripravil zanimiv pogovor s članom republiškega izvršnega sveta Zvonetom Draganom. Uvodoma je razložil ekonomsko plat uresničevanja ustavnih dopolnil, potem pa odgovoril na vprašanja Iskre, Tekstilindusa in Planike. Vprašanja so se nanašala predvsem na ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela. Številna povsem praktična vprašanja s tega področja pa so udeleženci zastavili Zvonetu Draganu v drugem delu. Udeleženci so z zadovoljstvom sprejeli pobudo kluba, da se je odločil za to razpravo zdaj, ko se praktično šele začenja javna razprava o novi ustavi. A. Z. ustrezno izobrazbo in jo nato s potrdili in papirji o izobrazbi v rokah mahnejo v širni svet. Položaj delavcev iz drugih republik, predvsem tistih, ki prihajajo v Tržič za določen čas, sezono ali dve, je obravnavala v torek komisija za mednarodne odnose in mednacionalna vprašanja pri občinski konferenci ZKS. Vzrok za obravnavo tega vprašanja na komisiji je bilo dejstvo, da postajaio delavci iz drugih republik pomemben faktor v življenju (predvsem gospodarskem) občine, da ti ljudje niso le (cenena) delovna sila, ampak občani, ki prinašajo s seboj ne le delovne roke, temveč tudi svoje težave in probleme in se težje vključijo v družbeno ter politično življenje občine. Večkrat se čutijo zapostavljene in se zato zapirajo vase ter na različne načine dokazujejo svojo prisotnost. To, nizka izobrazba in tudi pogosta zaprtost prebivalcev mesta in okolice povzročajo, da teh ljudi v družbenem in političnem življenju ni čutiti, čeprav so mnogi od njih za sodelovanje zainteresirani. Delavce iz drugih republik srečujemo na nogometnih igriščih, na sindikalnih tekmovanjih v rokometu itd. Prav tako se nekateri radi vključujejo v delo sindikatov po kolektivih. Vendar to po mnenju komisije še ni dovolj, saj večino teh ljudi v »negospodarskem« življenju občine ne srečamo. Zato so se na seji komisije izoblikovala stališča, da je te ljudi treba še bolj vključiti v športno in družabno življenje, kar je naloga sindikata in mladine ter različnih društev, da je treba njihove običaje, navade in pestre narodne noše vključiti v tržiške tovrstne prireditve itd. Prav tako naj bi prihodnje leto pri Delavski univerzi organizirali različne oblike izobraževanja (predvsem osnovno šolo) za te ljudi, in sicer v njihovem jeziku, hkrati pa bi jih na neprisiljen način zainteresirali za privajanje na navade, običaje in jezik nove sredine, v kateri J. Košniek Akcija za gradnjo doma v Kumrovcu Akcija zbiranja prispevkov za gradnjo doma borcev in mladine v Kumrovcu je stekla že skoraj po vsej Gorenjski. Denar nakazujejo delovne in družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti in posamezniki. V jeseniški občini nameravajo za dom v Kumrovcu zbrati 286.000 dinarjev. Do sedaj so se najbolje odrezali pionirji osnovne šole Tone Ču-far, ki so zbrali prek 80 ton starega papirja. Zanj so iztržili skoraj milijon dinarjev in se tako uvrstili na prvo mesto v Sloveniji. Za svojo prizadevnost bodo nagrajeni z enodnevnim izletom v rojstni kraj Maršala Tita. Dijaki poklicnih in srednjih šol so se obvezali, da bodo pripravili razne udarniške akcije. Pomagali bodo pri delu v železarni, pri komunalnih delih, pogozdovanju in podobnem. Dijaki gimnazije so delali že dve soboti po 6 ur. Očistili so igrišče pod Me-žakljo. Zaslužek bodo poslali odboru za gradnjo doma v Kumrovcu. Organizacije ZZB NOV, ZVVI in Zveze vojaških starešin pa so se odločile, da vsak član prispeva po 10 dinarjev. Člani organizacije ZVVI iz Mojstrane pa so večina prispevali po 50 dinarjev in nekateri celo po 100 dinarjev. Koordinacijski odbor za gradnjo doma v Kumrovcu na Jesenicah je priporočil tudi vsem sindikalnim in delovnim organizacijam, naj bi vsak zaposleni prispeval po 5 dinarjev, delovne organizacije pa naj bi nekaj denarja dale tudi iz sklada skupne porabe. V radovljiški občini je 1584 darovalcev prispevalo 34.958 dinarjev. Zbiranje denarja je v radovljiški občini prevzela mladina. Za dom borcev in mladine v Kumrovcu nameravajo v Tržiču zbrati 120.000 dinarjev. Čeprav bo intenzivnejša akcija zbiranja sredstev stekla sredi in v drugi polovici leta, so družbenopolitične organizacije in skupščina občine predlagali, da naj bi vsak zaposleni prispeval 1 odstotek od enkratnega čistega osebnega dohodka. To bi zneslo 90.000 dinarjev. Na terenu naj bi zbrali 20.000 dinarjev, družbene organizacije in skupščina pa naj bi prispevali lpO.OOO dinarjev. V Škofji Loki so že zbrali 3030 dinarjev. Denar so nakazali posamezniki in nekatere delovne organizacije. Niko Železniki je prispeval 640 dinarjev, Železniška postaja 110 dinarjev itd. V Šeširju pa so namenili za dom v Kumrovcu 6300 dinarjev iz sklada skupne porabe. Denar bodo poslali v prihodnjih dneh. V Kranju naj bi za dom v Kumrovcu zbrali 560.000 dinarjev. Prispevke zbirajo delovne in družbenopolitične organizacije, pionirji in posamezniki. V začetku tega meseca so zbrali že prek 200.000 dinarjev. L. B. Obisk generalnega sekretarja komunistične partije Sovjetske zveze v Združenih državah Amerike, ki se je sicer začel že minulo soboto, je vsekakor v središču pozornosti svetovne javnosti. Ob tem bomo danes poročali tudi o nedavno končanem obisku Indi-re Gandhi v Jugoslaviji in odhodu princa Norodoma Sihanuka. Brežnjev v Washing-tonu BREŽNJEV: Največja senzacija obiska Leonida Brežnjeva v Združenih državah Amerike je dejstvo, da to ni nobena senzacija. S temi besedami je znani ameriški kbmentator opisal tisto, kar bi v tem trenutku verjetno prav la*iko vzeli kot objektivno oceno gostovanja sovjetskega voditelja v ZDA. Kajti resnica je, da senzacija ta obisk res ni — in hkrati, da bi še pred nekaj leti to zanesljivo bil. To je mogoče drugače povedati tudi takole: očitno se je v odnosih med obema supersilama v zadnjem času toliko spremenilo, da sta iz obdobja skorajda popoK nega medsebojnega nasprotovanja prišli v obdobje čedalje boljšega sodelovanja. kranj Na zadnji seji občinske konference ZMS so razpravljali 6 pripravah __mladih za splošni ljudski odpor. Uvodni referat je imel Ludvik Filo, predsednik Jtomisije za SLO pri republiški konferenci ZMS. Na seji so med drugim ugotovili, da se mladi v krajevnih skupnostih premalo zanimajo za koncept SLO in da bo v prihodnje potrebno temu problemu posvetiti več pozornosti. J- R- V četrtek popoldne je bil v Kranju drugi zbor delegatov krajevnih skupnosti kranjske občine. Razpravljali in sklepali so o predlogu odbora za razdelitev posebnih sredstev krajevnih skupnosti za letos. Razpravljali ih sklepali so tudi o predlogu mestnih krajevnih skupnosti za zagotovitev 30-odstotnega prispevka za uporabo mestnega zamljišča pri občinski skupščini od prihodnjega leta naprej. V torek se je pri občinski skupščini sestala komisija za stanovanjske zadeve borcev. Razpravljala je o vrstnem redu pričakovalcev stanovanj in o predlogih za dodelitev posojil. Svet za zadeve borcev pri občinski skupščini pa je v torek razpravljal o predlogih komisije za družbeno pomoč in predlogih komisije za zdravstvo in rekreacijo. A. Z. Iniciativni odbor za ustanovitev konference za socialno delo je na svoji zadnji seji dokončno pripravil in pregledal dokumente za ustanovitev konference: začasni statut konference za spcialno delo, predlog poslovnika in pa teze za družbeni dogovor o osnovah in merilih za socialno delo v občini Kranj. Konferenca, ki jo bo sestavljalo 60 delegatov iz delovnih organizacij in družbenopolitičnih organizacij občine, bo predvidoma sklicana 12. julija. — L. M. Občinski sindikalni svet je v četrtek popoldne sklical posvet o varnosti pri delu in o predlogu za organizacijo skupnih služb varnosti v delovnih 6rganizacijah. Na posvet so povabili odgovorne za službo varnosti v podjetjih, vodje kadrovskih služb oziroma sekretarje in predsednike osnovnih sindikalnih organizacij. radovljica tržio Pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta bo šahovsko društvo Lesce danes popoldne organiziralo tradicionalni šahovski turnir za člane sindikalnih organizacij iz občine. Tekmovanje bo ob 16. uri v prostorih družbenega centra v Lescah. A. 2. Pretekli teden je obiskala TrŽiČ 5-članska delegacija sindikatov iz Borovelj na Koroškem ter se s predstavniki tržiškega občinskega sindikalnega sveta pogovarjala o naših delavskih ustavnih dopolnilih ter o vlogi sindikatov pri tem ter o avstrijskem ustavnem zakonu o podjetjih ter vlogi sindikatov pri sprejemanju in uresničevanju tega zakona. Pogovor je bil ploden in pomeni nadaljevanje dolgoletnega sodelovanja med tržiškimi in boroveljskimi sindikati. V četrtek popoldne je bila v Tržiču seja izvršnega odbora občinske konference SZDL, na kateri so analizirali zadnji dve veliki akciji, ki jih je vodilfj organizacija SZDL. To sta V. jubilejni zbor gorenjskih aktivistov, ki je bil 3. junija v Podljubelju, in referendum o nadaljnji gradnji šol in vrtcev s pomočjo samoprispevka občanov, ki je bil 17. junija. Akciji sta pokazali tud1 slabosti, ki so v organizacijah SZDL na terenu, in to predvsem v mestu in n« Bistrici. Prav tako so na seji sprejeli delovni program med poletnimi mesec) in jeseni, ko se bodo^začele priprave na ustanovitev telesnokulturne skupnosti in razprave o položaju raznih interesnih društev in združenj v občini, statutu občine itd. V torek, 26. junija, bo v Tržiču skupna seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta in sekretariata občinske zveze za telesno kulturo, na kateri bodo razpravljali o položaju športa in rekreacije v občini. -jk Danes so se tu začele IX. letne športne igre »Iskriada '73«, na kateri bod° - nastopile ekipe in posamezniki & vseh TOZD združenega podjetje Iskra. Seznam panog je zelo širok in sega atletike do iger z žogo. Tekmovanja naj bi trajala dva dni. Za jutri ob 10. url dopoldne pa je na Osolniku sklicano srečanje borcev in aktivistov iz območJa Škofje Loke in njene okolice. Srečanje sodi v ciklus štirih osrednjih prireditev v občini, s katerimi nameravajo člani ZZB počastiti spomin na žrtve osvobodilnega boja. Srečanje je hkrati posvečeno proslavi tisočletnice loškega ozemlja. Pomemben dogodek trajnejšega značaja so tudi nove telegrafske HJ telefonske fiaprave, ki jih bo podjetje PTT Kranj uradno vključilo v prome* v nedeljo, 24. junija, ob 13.30. (-ig) skofjja loka V petek zvečer so s posebnim avtobusom odpotovali v pobrateno francosko mesto Ste Marie aux Mi-jies nogomatašLiz Tržiča, razen njih pa še delegacija občine in družbenopolitičnih organizacij. Tržičani bodo ostali v francoskem mestu 3 dni. Nogometaši bodo sodelovali na med- To je vsekakor dobro znamenje za svet, ki je zaradi nasprotovanj med dvema velikima tako dolgo živel ob robu možnega nevarnega spopada — čeprav seveda samo po sebi nikakor ne izključuje možne (vendar vsekakor manjše — ali kakor smo temu malce zajedljivo pripravljeni reči — lokalne) spopade. Opazovalci menijo, da predstavlja za razliko od lanskoletnega Nixonovega prihoda v Moskvo obisk Brežnjeva v Wa-shingtonu skorajda neko rutinsko, vsekakor pa zelo poslovno potovanje. Razlika med obema obiskoma je torej predvsem v tem, da je pomenil tisti prvi v nekem smislu prebijanje ledu, ta drugi pa zgolj normalno nadaljevanje in razširitev že utečenega sodelovanja. Težko je verjeti, da bi lahko iz tokratnih ameriško-sovjetskih pogovorov nastalo na mednarodnem področju kaj izredno spek-takularnega (denimo kaka čudežna rešitev bližnjevzhodne krize), bolj verjetno je, da bodo pomenili predvsem tesnejšo povezavo med obema državama. Temu v prid govori tudi dejstvo, da bodo podpisali približno pol ducata sporazumov s področja prometa, blagovne menjave, komunikacij itd., s čimer bo obisk dobil tudi svoje čisto otipljivo praktično obeležje. INDIRA V KANADI: Indira Gandhi, ki je končala uradni obiske v Jugoslaviji, je že dopoto-vala na uradni obisk v Kanado. Jugoslovansko-indijski razgovO' ri so bili koristni, zadevali pa predvsem medsebojne odnose >° mednarodni položaj. Za medsebojne odnose je bi'® rečeno, da so dobri, da pa Pr tem gospodarski zaostajajo političnimi. Predsednik Tito njegova ugledna gostja sta iz?®' bila priložnost tudi za temelj^ informiranje o bližnjem sestan* ^ neuvrščenih na vrhu, ki bo septembra v Alžiru. Ugotovila pta, da je neuvrščenosti pomembna pr stavka današnjega sveta, ki je cer zaradi popuščanja napetog varnejši in boljši, še zdaleč pa n tak, da bi bili lahko čisto in P vsem brez skrbi. . • Pogovor med Titom in Gandn jevo sodi v okvir zadnje čase pogostejših stikov med udelež®|j, ci, sodi že skoraj v sklepne Pr prave sestanka na vrhu, ki očitno skrbneje in temelj^, pripravljen kot so bili beogffj, ski, kairski in lusaški — kar P Q meni, da lahko tudi pričakuje1*1 več. SIHANUK ODPOTOVAJJ princ Norodom Sihanuk je L. večdnevnem bivanju v Jug0orj' viji v torek odpotoval z A onov. Tudi ob tej priložn0*, sta obe strani poudarili svojo * interesiranost za pravično re j tev kamboškega problema. Pj, čemer je Jugoslavija izrazila P\ -pravljenost, da še naprej P0".?^' prizadevanja kmerskega lJ p stva za svobodo, neodvisnost pravico do samostojnega r na velikem vseobčinskem Umovanju pokazalo, kaj znajo in koliko zmorejo Jet že mineva, odkar so v olji Loki ustanovili prvo orga-te!lrano protipožarno desetino » -.Postavili temelje razvejane K; oke službe, ki šteje trenutno drufi samostojnih enot oziroma Ufitev. Nabavo potrebne opremi Je financirala takratna hra-tfp ICa. ter domači obrtniki in Prebivalstvo se je očitno vedlo pomena stalne ekipe, boi avl-i?ne' da V8ak čas 8t°P1 v proti pogubnim plamenom, fe.8° v Preteklosti večkrat zapo-^esfcf2dejali posamezne predele Premalo sredstev ljudsko tehniko leti so bi,e v jeseniški občini ne ^razvejane klasične in moder-jj, °Dlike tfehnike in znanosti. V kra-kluK,P usPešno delovali razni krožki, Šno /J društva. Mladi so tudi uspe-njik ;ekrr»ovali na raznih tekmova-Jg prireditvah. dejatnes pa zaradi premalo sredstev Aktiv ^udske tehnike životari. Neka0 je mal° krožkov in klubov, foto i,Ve,e volJe in življenja je le pri 4eVna • Andrej Prešern, priza-Želez J®; filmska skupina Odeon, na ^elnifij izobraževalnem centru rimi L r.uštvo ljudske tehnike s šti- NavHC1Jami-' fazhp ^enja in zanimanja za ^icah uejavn°sti LT pa je na Jese-§oleu PreceJ- Predvsem delavska Na mladina pod Mežakljo bi ^Ub ^ v?la kajakaško brodarski svet' .. ^ajevna skupnost, občinski ?veza , ke teh"ike in občinska bili m*a plesno kulturo so že obljuba ?lno in materialno pomoč. n°vee«° Zvagnovega do Herma-*a kai»Lm*°8tu Je idealno vežbališče , šakaše na divjih vodah. rT * V U . Li. Jeseniško pokopa-^ lisce v park S§tv»derVni člani Hortikulturnega sta esenice v teh dneh ureju-f tian,/0 Jeseniško pokopališče in !inasaHJ®Vaj° spremeniti v lep park h° onrLcvetjem. Dvakrat teden-:eU, nV;V!Jaj° Povsem prostovoljna iL sta jim priskočila na etje SaVaJeSeniŠki Univerz al in pod- obnltega- da bi bilo prav, če bi ovi sodelovali tudi drugi obrtni inP0*dj*etja' se Pojavljajo h ,bivalni težave, ko neodgovorni rali§Ča **odnašajo s starega poko-u' ki robnike in celo gnoji- Urnega°, laft jeseniškega Hortikul-^^a društva. D S Gasilci iz Vogelj dobili nov avtomobil Jutri bo v Vogljah slovesnost, na kateri bo domače gasilsko društvo, ki šteje 60 članov, sprejelo nov gasilski avtomobil, za katerega so večino denarja prispevali občani, nekaj pa Zavarovalnica Sava iz Kranja. Prireditev, katere pokrovitelj je občinska konferenca SZDL Kranj, bo popestrila tudi gasilska parada, v kateri bo sodelovala tudi godba na pihala iz Mengša. Vogljanski gasilci so se zadnja leta dobro opremili in poskrbeli tudi za preventivno požarno varnost v vasi. Kazen občanov so jim pomagali Zavarovalnica Sava iz Kranja, krajevna skupnost, odbor za splošni ljudski odpor v Kranju, občinski gasilski sklad itd. Vrednost prostovoljnega dela in prispevkov občanov presega 60.000 dinarjev, kar je za naselje, kakršno so Voglje, veliko. Leta 1971 so kupili črpalko rossenbauer, popolnoma obnovili gasilski dom in kupili uniforme. Leto kasneje so zgradili 3 protipožarne bazene in kupili nekaj opreme, tako da so danes sorazmerno dobro opremljeni. -jk Oživitev po desetih letih V Lahovčah pri Cerkljah na Gorenjskem je bolj ali manj aktivno delovalo prostovoljno gasilsko društvo skoraj 35 let. Kmalu po ustanovitvi društva so sredi vasi zgradili tudi skromen gasilski dom. Po vojni, zlasti pa po letu 1957, je bilo društvo v polnem zamahu. Odločili so se, da bodo dom povečali. Delo je zaživelo in kmalu je ob starem domu zrasla velika stavba, toda žal se je delo ustavilo, ko je bila stavba pod streho. Delo društva je nekako v letu 1961/62 zamrlo. Vsa prizadevanja, da bi društveno delo spet oživelo, so ostala brez uspeha, kajti preveč je bilo nesoglasij v vodstvu društva. V vasi pa se je končno le obrnilo na bolje. Pred dobrim mesecem dni je bil v vasi po več kakor desetih letih in na pobudo občinske gasilske zveze Kranj in krajevnih činiteljev, predvsem krajevne skupnosti Zalog, občni zbor, na katerem so izvolili rtovo vodstvo, ki šteje kar 22 članov. V odboru je od nekdanjih funkcionarjev ostal le blagajnik, ki svoje posle opravlja že skoraj 20 let. Za predsednika društva so izvolili Mira Jerovška, za poveljnika Ivana Jan-harja in za tajnika Franca Križaja. Ves odbor ie sestavljen v glavnem iz mladih ljudi. Lahko zapišemo, da je društvo polno zaživelo, imajo redne sestanke in tudi prve vaje so že imeli. Zal imajo težave s staro in izrabljeno opremo. Motorno brizgalno so dali že v popravilo, sedaj pa bi radi nove B in C cevi, delovne obleke in drugo prepotrebno opremo. Dokončati nameravajo tudi nekaj prostorov v novem domu, ki jih gasilci pa tudi drugi vaščani potrebujejo za sestanke in drugo. Nameravajo pa dom tudi v celoti dograditi. Omenimo naj, da bo društvo v letu 1975 praznovalo 50-letnico obstoja. Novo vodstvo društva se je odločilo, da samo začne zbirati finančna sredstva za najnujnejše potrebe. -an KMETIJSKA ZADRUGA BLED razpisuje prosto delovno mesto računovqdje Kandidat mora imeti vsaj srednjo ekonomsko šolo in 5 let ustrezne prakse. Kandidati naj pošljejo vloge z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o strokovni usposobljenosti na upravo Kmetijske zadruge Bled. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Nastop službe je mogoč takoj. Možnost pridobitve stanovanja na Bledu. KMETIJSKA ZADRUGA BLED Prek zelenice za stanovanjsko-poslovnim blokom ob cesti JLA, nasproti avtobusne postaje v Kranju, sta speljani kar dve »divji« stezi, ki se ob dežju spremenita v pravcato blatno njivo. Naredili so ju okoliški prebivalci, očitno navdušeni nad geslom »Zakaj hoditi po pločnikih, če pa je čez travo bliže?« — Foto: F. Perdan ran Mercator Cenjeni potrošniki Izredna prilika, enkratna priložnost v blagovnici Mercatorja v Tržiču od 5. do 30. junija pri nakupu pohištva ARTUR 15 % POPUSTA omaric za čevlje Ha kvalitete 15 % POPUSTA na vse vrste pohištva 10 % POPUSTA preproge 10 % POPUSTA pralni stroji, hladilniki in vse vrste štedilnikov gorenje pri gotovinskem nakupu 5 % POPUSTA ran Mercator Prodaja na potrošniška posojila, katera odobravamo takoj v sami blagovnici za garniturno pohištvo do 15.000 din Brezplačna dostava na dom Obiščite blagovnico Mercator v Tržiču 0(lfeHamo borce kokrškega ta.cijsk' Se "deleže orien-Dre}! *ega tekmovanja za ^Kpr a 1 Pokal KOKR-nedeli OD«EDA, ki bo v konj?' 24. junija z začet- ?b^7.30vBašlju. P°8tai 8e na avtobusni Ooohk X Kranju, od koder K°ttkld°b7-10- borc *m°vanju bo srečanje na pikniku v Bašlju. Odh!?81" odbor ZZB NOV . °or kokrškega odreda --- . Tržič Po zgledu Ločanov so podobno ekipo kmalu nato dobili Zirovci (1889), v naslednjih letih pa še Poljane (1894), Selca (1897) in Železniki (1898). Tik pred prejšnjo vojno ie bilo na območju sedanje škofjeloške občine skupno 10 gasilskih vrst, ob izbruhu druge 14 in zdaj, kot rečeno, 25. Najmlajšo sekcijo ima tovarna LTH; sestavili so jo leta 1960. Škofja Loka in okoliška naselja, ki pravkar praznujejo tisočlet-nico rojstva freisinške posesti, bi — če bi ne premogla dovolj močnih in solidno izvežbanih čet, sposobnih, da nemudoma ukrotijo podivjane zublje — danes gotovo ne utegnila pokazati obiskovalcem toliko zanimivih srednjeveških stavb in kulturnozgodovinskih spomenikov kot jih sicer lahko, saj je rdeči petelin marsikdaj planil nadnje. A možje v temno modrih uniformah so skoraj zmeraj pravočasno posredovali. Zato je f>rav, da tudi oni prispevajo svoj de-ež k počastitvi enkratnega jubileja komune. Jutri, v nedeljo, 24. junija, dopoldan naj bi se izbrane enote pionirjev, mladincev, članov in članic pomerile med seboj na tekmovanju v prostorih podjetja LTH, popoldan ob 13. pa nameravajo v Loki sklicati vseobčinski zbor ter podeliti priznanja 18 najbolj zaslužnim funkcionarjem in osmim vzornim društvom. Kasneje, ob 14.30, bo sledila parada čet čez Spodnji in Mestni trg, s katero želijo občanom ter zastopnikom družbenopolitičnih in gospodarskih organizacij predstaviti stopnjo tehnične opremljenosti gasilskih društev v loški občini. VOUJUL KRANJ Marica Pristave s Črnivca je 12. junija rodila dvojčka — Tako se je družina povečala na 13 članov Besede mi nekako težko lezejo na papir. Ta teden je bil namreč res nekaj posebnega. Začelo se je v soboto zjutraj pred odhodom naših naročnikov na izlet. Zadnji hip pred odhodom avtobusov izpred hotela Creine v Kranju so mi sporočili, naj se oglasim v uredništvu, kjer me na mizi čaka obvestilo našega dopisnika Cirila Zupana iz Mošenj o srečnem dogodku na Črnivcu. Štorklja da se je menda kar enajstkrat že oglasila na domu Marice in Jožeta Pristavca v hiši številka 17. Čustvena prizadetost, spoštovanje, prisrčnost se od časa do časa loti človeka ob na videz povsem nepomembnih dogodkih. Ta dogodek pa ni bil nepomemben, ko sem zvedel, da se je družina Pristavčevih na Črnivcu nenadoma povečala od 11 na 13 članov t— oče in mati in 11 otrok. »DVA DOJENČKA SMO Mislim, da nama je 5-letna Alenka Pristave v sredo dopoldne nasproti gostilne, na Črnivcu, kakšnih deset metrov stran od ceste, veselo zaklicala: »Pri nas smo pa dva dojenčka kupili.« Starejši možakar ie začudeno pogledal, ko sva poprašala po Jožetu Pristavcu. »Da, jaz sem.« Hitel je pripovedovati, da pravkar spravlja seno, da zemlja sicer ni njihova, marveč jo ima v najemu, da Otroška sreča v je doma na Črnivcu ima vsega skupaj okrog 2 hektara zemlje, da je orne šest mernikov, drugo pa je nepridobiten gozd. Povedala sva, kdo sva, zakaj in po kaj sva prišla. Nekaj nerazumljivega, kot da naj kar sami pospravita seno, je rekel starejši in mlajši sosedi, spustil grablje in naju povabil: »Kar z mano pojdita, žena je že doma.« Mislil sem, da bom naletel na veliko gospodarsko poslopje s številnimi domačimi živalmi na dvorišču. Pa ni bilo tako. Dom Pristavčevih — po domače pri Nečemru — v srednje veliki enonadstropni hiši na Črnivcu ima številko 17. Hišno ime danes ni pravo, saj je nekdanja Nečemrova hiša v Mošnjah, kjer je doma mož Jože, pogorela 1924. leta, nekaj dni po tem, ko je mati povila najmlajšega Jožkota. Naključje je tistega nesrečnega dne hotelo, da je oče zadnji hip dojenčka še rešil iz goreče hiše. »RADI IMAMO OTROKE« 2e od daleč dom trinajstčlanske družine te dni kaže na temeljito obnovo. 49- letni Jože Pristave, zaposlen 13 let v tovarni Sukno Zapuže (sicer pa ima že 27 let službe) je po poklicu zidar. »Hišo moram popraviti; pod bomo zamenjali in peči moram postaviti. Upam, da me ne bo mraz prehitel. No, kar vstopita. Sicer je precej narobe. Saj veste, žene teden dni ni bilo doma in sem bil za vse sam.« Potem nama je predstavil ženo. Ni bila preveč navdušena. »Vendar, če sta že tukaj, vsaj mala dva po-glejta. Nimata še imen. Mož pravi, da bi bila Peter in Pavel, jaz pa se še nisem odločila.« »So tile vsi vaši?« sem povprašal o kopici otrok, ki nas je nekaj časa sramežljivo potem pa, ko je stekel pogovor, živahno opazovala. »O ne, nekaj je sosedovih. Vedno so skupaj in se igrajo. Radi imamo otroke in jih nikdar ne podimo.« Potem smo posedli v sobi v prvem nadstropju; mož Jože, njegova žena, 41- letna Marica doma s Štajerskega, 10- letna hčerka Zdenka, 5-71etna Alenka in najmlajši leto in pol star Zvonko pa še sosedova dva. »Šest jih hodi v šolo, trije v Radovljico, trije pa v Mošnje. Naj-sterejši Jožko (15 let), Darinka (14) in Branko (11) so zdajle v šoli v Radovljici, Marija (9) in Janez (8) sta v šoli v Mošnjah. 10- letna Zdenka pa ima pouk popoldne.« »Kako pa je drugim ime?« »Rafko je star 6 let, Alenka 5, Zvonko pa leto in pol. Vsi so pridni in na vso srečo tudi zdravi. V šoli sicer niso nič posebnega, vendar zdelujejo. Jožko hodi v sedmi razred in pravi, da se bo po končani osemletki šel učit za mehanika ali pa bo šel v tehnično risarsko šolo, saj mu risanje zelo leži. Darinka ima vsa leta dober uspeh in bo šla morda na dveletno administrativno. Kako bo z drugimi, še ne vem. Šolal se prav gotovo ne bo nihče. Kaj več kot do čimhitrejšega kruha jih haj brž ne bo moč spraviti,« sta pripovedovala Jože in Marica. OTROCI — NAJVEČJE BOGASTVO Najmlajši Zvonko ni bil nič kaj dobro razpoložen. Komaj je Čakal, da bo mama prišla domov. Zdaj pa kaže, da se bo najteže sprijaznil s tem, da ni več najmlajši. »Kako pa ste sprejeli novico o zadn jem srečnem dogodku?« »Da bi proslavljal, ni bilo časa. Vesel sem bil. Dobil sem dopust. Vsako jutro sem vstajal ob petih in hitro pripravil zajtrk ter poskrbel, da so šli pravi čas v šolo. Največ dela mi je vzela kuha. Nisem najbolj vešč pri tem delu. Jedli smo bolj mlečni zdrob. Na srečo ga imajo vsi radi.« »Jaz pa imam rad juho, meso, štruklje, žgance, makarone, polento pa ... pa ... hm, pa puding,« se je oglasil šestletni Rafko. »Mleko imamo doma. Kar de; set litrov na dan ga gre. Tud1 kruh pečemo sami, le zdaj, ko ni peči, ga vsak dan kupimo štiri kilograme. Tudi krompirja iD drugo še kar pridelamo. Meso P8 je na mizi običajno ob nedeljah* Takrat ga kupimo en kilogram** Kaj pa drugi izdatki? Ni jih malo. Samo zvezki in knjige za šolo že precej stanejo. Potem je Še obleka in obutev. Na srečo lahk° marsikaj drug za drugim ponosijO; Nekaj teže bo le letos, ko bodo Š/1 štirje otroci na brezplačno letovanje na morje. Vendar bo treba za obveZ' no opremo precej odšteti. »Bo že šlo,« pravi mož JoŽe; »Saj smo, dokler nismo ime1' otroških doklad in je bilo šest otrok, tudi shajali. Nihče ni ra£ vajen in vsi so pridni. Najstarejši Jožko je lani med počitnica*01 delal v Verigi. Kolo si je kupil Pa še nekaj mu je ostalo za oblek0' Takole vam povem: Nismo b ti in marsikaj smo doslej kupili9 posojilom. Imamo sicer ne čist0 nov pralni stroj, pravkar čak« na popravilo, toda tudi, ko je bi|° šest otrok in ga še nismo imelif Je bilo vse oprano. Tudi s svetog smo povezani. Radio imamo, smo pred nedavnim razmišljali0 nakupu televizorja, sva se z žen0 odločila, da je še kup bolj potre^ nih stvari. Pa ga prav nič ne p0' grešam. Saj nismo edini brez ga, pa tudi časa ne bi bilo, da bl posedal pred njim. Skratk* zmerno živimo. Lahko pa rečeP1! da smo glede otrok v primerjaj' z mnogimi zelo bogati. Res je, < si ob zadnjem naraščaju ■ želeli ravno dveh, vendar zdaj j sta, sta naša. Če je bilo do nedav'; na prostora in hrane za enajy' bomo zdaj našli žlici in zglavji,^ j za dva. Da bo le zdravje pri hiš1, i ■ . . i Priznam, da si pred srečanjem , družino Pristavčevih nisem pr^0 stavljal tolikšnega optimizma. [ pa sva odhajala in se dogovorila, , jih bomo popoldne, ko bodo vsi so. larji doma, še slikali, sem razufl1 njihovo zadovoljstvo in bogastv j Res da je skromno, toda prav z?rah. zvedavih, zaupljivih in vedno Živ^1? nih enajstih parov otroških oči > življenje Marice in Jožeta PristaV- na Črnivcu bogato. A. Žalar DRUŽINA PRISTAVČEVIH (z leve proti desni): Branko (11 let), Rafko (6), Alenka (5), Zvonko (leto in pol), oče Jože (49), Zdenka (10), najmlajša člana (najbrž bosta Peter in Pavel), mati Marica (41), Marija (9), Janez (8) in Darinka (14). Najstarejšega, 15-letnega Jožkota žal ni bilo doma. — Foto: F. Perdan lO/o popust do 30. junija pri nakupu pohištva v: In še posebnost: salonu stanovanjske oprefl*e globus J salonu kuhinjske opreme Dekor Ne pozabite: v naših prodajalnah uporabite potrošniški kredit do 15.000 din, brazplačna dostava na dom in montaža ............/'■Jli »Imamo v glavnem domaČo hrano, nekaj pridelamo doma( nekaj pa nakupimo. Morda so prav zaradi domače prehrane otroci zdravi. Razen dveh, ki imata bronhitis, z drugimi doslej še ni bilo težav,« je dodal Jože- Jože zasluži na mesec 1400 dinarjev, skupaj z otroškim dodatkom P.a ima družina na mesec okrog 3000 dinarjev dohodka. Občina jih je zdaj že dvakrat oprostila davka in enkrat na leto dobijo družbeno pomoč. N> veliko, vendar v skromnem, toplem in srečnem domu shajajo. ZAKAJ KUPOVATI DRAŽJE? DAN MEBLA 22. junija * DAN BRESTA 25. in^6. junija DAN AIPLESA 28. in 29. junija Skrb za ribji zarod 20 let ribiške družine Jesenice Jeseniško ribiško družino so ustanovili leta 195?. Zdaj vključuje 76 e'anov, med njimi je nekaj mladincev. Družina ima v oskrbi vse vode v jeseniški občini. Jeseniški ribiči imajo precejšnje težave z vodotoki v gornji savski ??Hni, saj so hudourniškega značaja ln posebno po deževjih napravijo Precej škode. Nemalo skrbi imajo j^di s spodnjim delom Save pri hldrocentrali Moste—jezero, kjer je voda zaradi odpadnih voda, škodljivi primesi in delno zaradi neurejena čistilnih naprav pri mestni kana-»zaciji precej umazana. Zdaj se stanje nekoliko izboljšuje, saj so v felezarni ukinili nekatere obrate in Je v vodi manj katrana in škodlji-vega fenola. Območje, ki je v oskrbi ribiške fužine Jesenice, zajema tudi Savo J0 sotočja s Savo Bohinjko ter del ^adovne od hidrocentrale Vintgar "avzdol. Ribiči radi love tudi v M Sencih, ki jih nameravajo letos je urediti. Tako kot vsi ribiči tudi jeseniški v "e za povečanje števila rib z zgajanjem v ribogojnici. Čeprav le- 60oon vflika> v nJeJ vzgoje okoli -^uu mladic in več sto kilogramov lerskih rib. V manjših potokih nato uvedejo dveletno kolobarjenje. Ze zdaj so uvedli nad ribolovom ou °.r'. v prihodnje pa ga bodo še krepili, še posebno, ker je krivo-l°Vcev kar precej. Jeseniški ribiči menijo, da bi "•orali pač povsod skrbeti za očiščenje voda. Ker pa so nabave fcistil-st vezane z visokimi d/0*! se mo"ala zavzeti širša Da 8 skupnost, sedanji naprave j:®. bi morali uporabljati in zanje primerno skrbeti. li ^ ^ za ribolov navdušili še več JUdi in ga zafeii ponujati tudi unstom, so se jeseniški ribiči že Povezali s turističnimi društvi in s JraJevnimi skupnostmi. Skupaj ®?uJejo nekatere probleme. Turi-L a društva dajejo dovolilnice za sPortni ribolov. » Glavni vir dohodka družine je Q ?oarina, izkupiček od dovolilnic in askodnine nekaterih organizacij združenega dela. V prihodnje pa nameravajo ribiči še povečati svoj ^onodek, obogatiti vode in povečati zanimanje za to precej koristno obhko rekreacije. D. S. Pisatelj Tone Svetina in Joža Čop. »Vsaka pesem se enkrat spoje« Obisk pri Jožu Čopu je minil v prijetnem kramljanju in dobrem razpoloženju. Gornik v častitljivi starosti je sedel za mizo in spremljal spored na televiziji, žena Mojca pa mi je mimogrede omenila, da so že imeli dosti obiskov ob njegovi 80-letnici in še posebej, .odkar je izšla Svetinova Stena. Novinarji in drugi javni delavci so razgrabili že skoraj vse fotografije. Saj ni čudno, ko pa je bil venomer kdo »na vratih«. Gorniku Jožu Čopu sem tedaj zastavil nekaj vprašanj: »Kako gledate na roman Stena, v katerem je Svetina upodobil del vaših velikih uspehov?« »Človek nikoli ne more povedati vsega tistega, kar doživi, zato ker raje pozabi, kot da bi kar naprej o tem premišljeval. S pisateljem Tonetom Svetinom se že dolgo poznava. Tudi on je dosti plezal in že ve, kako je v polici. Veste, plezanje je strast, taka strast, da že povedati ne moreš. Ko sem bil v steni, sem si mislil, če le pridem ven, potem ne grem nikoli več, drugi teden sem bil že spet tam!« »Če bi se rodili še enkrat, bi bili spet plezalec, gorski vodnik in reševalec?« »Bi.« »Kako gledate na današnje mlade plezalce in njihove podvige?« »Danes je vse drugače. Mladi imajo boljšo opremo: kline, vrvi in lestve, včasih vsega tega nismo imeli. Imeli smo le drznost, pogum in strast. Dobri mladi plezalci imajo dandanes možnost vzponov v tujini pa ne samo v sosednji Italiji in Avstriji, še tam v daljni Indiji — v Himalaji. Mi teh možnosti nismo imeli Združena delovna organizacija Transturist Škofja Loka TOZD tovorni promet razpisuje za 27. junija ob 10. uri javno licitacijo za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: 6 tovornjakov TAM 4500—5000 vozila so rabljena v voznem stanju 1 FAP, GFK, 7 ton 2 avtoprikolici ITAS P-10 Ogled vozil 25. in 26. junija 1973 do 14. ure na dvorišču novih Mehaničnih delavnic podjetja Transturist v Škofji Loki. Družbeni in zasebni sektor sta pri licitaciji enakopravna. Prometni davek plača kupec. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ objavlja naslednja prosta delovna mesta za obrat OLJARICA 1. pomočnika glavnega skladiščnika 2. skladiščnika vreč 3. čistilke 4. več transportno skladiščnih delavcev splošrilh pogojev za zaposlitev se zahtevajo posebni »i; ,• KV prodajalec z najmanj 1-letno prakso na enakem p1'Podobnem delu; PoH ^^ ali NK delavec — delo je primerno za žensko; d tč. 3.: NK delavka s smislom za red in čistočo. je^Vseb delovnih mestih je uvedeno poskusno delo. Nastop dela možen takoj ali po dogovoru. Zan*16/-16 P°nuclbe z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjih Poslitev sprejema uprava obrata Oljarica v Britofu pri Kranju. pa tudi ne takšnih izkušenj. Vse smo morali najprej sami izkusiti, zato nas je stalo veliko žrtev. Danes ni več toliko žrtev. Ze po tem se vidi, kolikšen je napredek v alpinizmu. O, saj pride kakšen mlad plezalec po nasvet in na razgovor, zadnjič je bil tu Koširjev Mitja, ta večkrat pride.« O tem sem se lahko sam prepričal, o tem namreč, da Joža Čopa obiskujejo mladi plezalci. Dva Ljubljančana sta radostno oznanila Čopu, da prihajata z Mojstrovke. »Katera?« vpraša Joža Čop. »Deržajeva,« ie odgovor dveh mladih alpinistov, ki se jima po kratkem klepetu že mudi domov. Potem nadaljujem z vprašanji. »Ali bi se še enkrat zaposlili v železarni?« »Seveda bi se. Tu mi je bil kruh zagotovljen in rad sem imel svoj kolektiv. Takoj v začetku moje kariere, ko je bila tovarna še »nemška«, mi niso šli kaj preveč na roko pri pleza-riji. Potem, ko pa sem ljudi reševal iz stene, so morali popustiti.« »Kako ste praznovali svojo 80-letnico?« »V svoji hišici v Rovtih, v družinskem krogu in med prijatelji alpinisti smo proslavili. Navzoči so bili dr. Miha Potočnik, Boris Ziherl in še drugi tovariši Planinske zveze Slovenije.« »Kdaj pa vam je šlo najbolj za nohte?« »To je težko reči,« se skrivnostno posmeji Čop in nadaljuje, »vsakič, ko smo se podali v prvenstvene, se je kaj zapletlo, najhuje pa je, če te v steni dobi dež in veter. Imeti moraš dober čut za orientacijo, najti moraš polico, čeprav je zasnežena. Hudič je, če moraš v steni bivakirati čez noč, takrat te pošteno prezebe in veliko moči izgubiš!« Še sva z gornikom Čopom govorila o plezalstvu in nisem si mogel kaj, da ne bi občudoval njegovega sijočega obraza, ko je razdrl kakšno posebno imenitno iz tistih prijetnih dni. Sicer pa pravi za zaključek hu-dimano realistično: »Vsaka pesem se enkrat spoje!« T. Iskra KRA Škofja Loka je nastal pozimi 1971. V ta nenavaden, tehnično zelo zahteven, a lep in koristen konjiček zaverovani Ločani so sklenili združiti moči ter nastopati kot enotna, tesno povezana celota. Četica, zbrana okrog Ivana Ribiča, prekaljenega radioamaterja, je naletela na vso podporo in razumevanje lokalnih organizacij civilne zaščite, teritorialne obrambe in SLO, kajti izkušnje kažejo, da so — če pride do vojne, elementarnih nesreč, hujših nezgod itd. — usluge radioamaterjev neprecenljivega pomena. Klub je kmalu nato nabavil specialno kratkovalovno primopredajno postajo japonske znamke TRIO, natančno prikrojeno potrebam nepoklicnih »radijcev«, ki imajo rezervirane zase čisto- določene frekvence. Danes ekipa desetih operatorjev lahko kadarkoli pokliče kateregakoli lastnika sorodne aparature na katerikoli točki zemeljske oble. Zdaj sestavljajo novo napravo, ki bo omogočala pogovore prek UKW linij. »Uradni naziv našega društva je YU3-DKR,« pojasnjuje predsednik Ivan Ribič. »Prvi dve črki označujeta deželo, torej Jugoslavijo, številka 3 izdaja območje, pod katerega sodimo, ,D' pa poučenemu pove, da nismo posameznik, temveč večja skupina. ,K' in ,R' sta interni oznaki, kakršni ločita radioamaterje znotraj ožjih teritorialnih okolišev. Države in celine so razdeljene po posebnem kodnem ključu, ki močno poenostavlja komuniciranje. Če enkrat poznaš pravo šifro (prefiks), je vzpostavljanje stikov samo še vprašanje časa in človekovih sposobnosti. Osnovne podatke o sebi posredujemo drugim s pomočjo QSL kartic. Podobne so dopisnicam oziroma razglednicam, le da namesto teksta vsebujejo natančne karakteristike pošiljatelja.« V kartoteki Radiokluba Škofja Loka bi našli že precej QSL kartic, ki nazorno pričajo, kam in kako daleč seže glas YU3-DKR. In vedno več jih bo, saj klub pripravlja za .mlade člane strokovni tečaj, čigar namen je vzgojiti samostojna štaba graditeljev (konstruktorjev) radio-postaj in operatorjev. Kandidatov kajpak ne manjka. Edini problem so ustrezni razredi, ustrezne učilnice. V ozki kamrici kajpak ni moč prirejati učne ure ter hkrati redno delati. Potlej sem gostitelje poprosil, naj mi nanizajo par praktičnih dokazov vrednosti široko razpredene mednarodne mreže radioamaterjev. Nemudoma so začeli pripovedovati o neštetih pozivih na pomoč, ko je radioamater — prvi in neredko edini — oddal v eter vest o katastrofalnih poplavah, o požarih in eksplozijah, o sabotažah in padlih letalih, ter priklical reševalce, ki bi sicer prispeli kdo ve kdaj. Pravili so o tem, kako prek nevidnih valov včasih iščejo redka zdravila in kri, kako znova in znova dobivajo tekme s časom, kako ne zatajijo niti v trenutkih, ko odpovedo običajni sistemi komunikacij. Najbolj značilen je nedvomno primer potresa v Skopju. Prekinjene so bile prav vse redne radijske, telefonske in teleprinterske zveze z glavnim mestom Makedonije. Celo ustrezni miličniški in vojaški službi sta spričo okvar obmolknili. Nepretrgoma, 24 ur dnevno, skozi teden dni, je pozive, podatke o žrtvah in škodi, novinarska poročila in sprotne novice posredovala v svet zgolj prenosna radijska postaja Zveze radioamaterjev Slovenije, ki so skupaj z aparatom poslali v razdejano mesto dva svoja operatorja. »Amaterji smo ponavadi bolje kos kritičnim situacijam kakor poklicni izvedenci,« razlaga Ivan Ribič. »Nemara zveni neverjetno, ampak v dolgih urah, prebitih za stikali in oddajniki, se »izpilimo' malone do popolnosti. Znano nam je, kdaj je treba koga poklicati in na kakšen način velja ukrepati. Razen tega smo neodvisni od zunanjih činiteljev, ki često onemogočijo sodobne, pretirano občutljive kanale pretakanja obvestil. Nikdar ne tipamo v temi, zvezo pa vzpostavimo mimogrede, saj samo ponavljamo do potankosti naštudirani postopek, v katerem ni nobenili neznank...« Ni čudno, da so ustanovitev radiokluba Škofja Loka podprle številne ustanove obrambnega značaja. Njim ter podjetju Lokainvest in slikarki Dori Plestenjak, ki je prizadevnemu moštvu iz grajske »čumnate« brezplačno izrisala okusne QSL karte s panoramo mesta, bi rado vodstvo izreklo javno zahvalo. I. Guzelj Značka je včasih pomenila priznanje Jurij Potočnik in Alojz Lebar. — Foto: A. Ž. Na Bledu sta dva vneta zbiralca značk: Jurij Potočnik in Alojz Lebar — Prvi odziv na naše povabilo ničke), sestra narodne noše, brat avtomobilčke, jaz pa razen značk tudi nalepke cigar. Slednjih imam že okrog 2000.« 33-letnega Alojza Lebarja s Kolodvorske 11 na Bledu, ki je zaposlen v železarni na Jesenicah, je za zbiranje značk navdušil Potočnikov Alojz. »Domala ves Bled je včasih za Lojzeta z otoka zbiral značke. Potem pa sem se nekako pred 15 leti oziroma pred olimpiado v Tokiu odločil, da jih bom tudi sam zbiral. Zdaj jih imam okrog 3200. Največ mi pomeni značka z olimpiade v Tokiu, ki mi jo je poklonil trener Klavora. Od zbirk pa je najlepša serija značk italijanske vojske.« Pozimi je Alojz Lebar aktivni kegljač na ledu in pravi, da so med najlepšimi športnimi značkami prav kegljaške. Čeprav danes značke nimajo več nekdanje vrednosti, saj je značka včasih pomenila priznanje, jih bo še zbiral. A. Zalar »Pozdravljam vašo zamisel o akciji zbiralcev značk na Gorenjskem. Sem vnet zbiralec in imam v svoji zbirki kar precejšnje število redkih in zanimivih značk ...« Tako nam je pred nedavnim sporočil v uredništvo Alojz Lebar s Kolodvorske 11 na Bledu. To je bil prvi odziv na naše povabilo zbiralcem značk. Da bo naša »turneia« čimbolj zanimiva in.živahna, vabimo še druge, da se oglasijo. Ko bo (upamo) uspešno končana, bomo seveda poskrbeli tudi za presenečenje. 24-letni lesni galanterist Jurij Potočnik z Riklijeve 18 na Bledu je bogato zbirko značk podedoval od očeta. Marsikdo se gotovo še spomni Lojzeta z otoka, ki je pred tremi leti umrl. 17 let bo tega, ko je pokojni Lojze Potočnik, ki je z družino živel na otoku, začel zbirati značke. Kmalu se je za zbiranje navdušil tudi sin Jurij. Mimogrede povedano, Jurijev oče je bil tudi član kluba zbirateljev značk na Češkoslovaškem in je s tamkajšnjimi člani redno sode- loval. Sicer pa bi lahko rekli, da je »domovina« zbiralcev značk na vzhodu. Še zdaj na primer prebivalci vzhodnih evropskih držav, Če pridejo k nam na obisk, radi poklonijo prijateljem, znancem ob različnih prilikah značko. Jurij Potočnik pravi, da je v zadnjih treh letih zbral kakšnih 500 značk, skupaj z očetovo »dediščino« pa jih je zdaj okrog 8500. Med njimi so številne dragocene — smučarske, veslaške, hokejske, letalske, avtomobilske itd. Menda mu je nekdo najdragocenejšo (s prvega hokejskega svetovnega prvenstva) vzel. »Med zanimivo zbirko mi največ pomenijo tiste, ki sem jih sam zaslužil na olimpiadi, svetovnem in evropskem prvenstvu. (Jurij je bil namreč član znanega blejskega četverca). Zdaj sicer nimam toliko časa, vendar sem se že davno odločil, da bom značke zbiral še naprej. Sicer pa v družini vsi nekaj zbiramo. Mama zbira miniaturke (stekle- „Halo, tu YU3-DKR!" Pod gornjo šifro že poldrugo leto deluje Klub radioamaterjev Škofja Loka Trideset jih je. Trideset mož in fantov, ki se nekajkrat tedensko, proti večeru, zberejo v majhni sobi, v tretjem nadstropju okroglega stolpa na loškem gradu. Če bi kdo prisluškoval pri vratih, bi iz nerazumljive godlje besed, iz slovenskih, srbohrvaških in angleških stavkov, pomešanih z izrazi neznanega izvora, težko ugotovil karkoli uporabnega. Le izvedenec bi slej ko prej ugotovil, da gre za šifre, kakršne uporabljajo v radiooperatorskih krogih. Omogoča jim premostiti jezikovne razlike ter brez zastojev sporočiti kolegom v — denimo — Južni Ameriki ali v sibirskem mestu Irkutsk daljšo ali krajšo informacijo. V tesnem prostorčku sredi stoletnih zidov so si namreč uredili svoj »glavni stan« člani radiokluba Škofja Loka. m [k/a\¥/al I ŽIVIL. AI ¥ J% CZ 7 Sobota — 23. junija 1973 Posredujemo prodajo naslednjih motornih vozil: 1. OSEBNI AVTO ZASTAVA 850, letnik 1970 z 68.000 prevoženimi kilometri, začetna cena 5500 din 2. OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, letnik 1970 z 52.300 prevoženimi kilometri, začetna cena 5500 din 3. OSEBNI AVTO VAZ LADA 2101, letnik 1973, s 7500 prevoženimi kilometri, začetna cena 28.000 din. Ogled je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 27. junija do 12. ure. Zavarovalnica Sava PE Kranj IZBRALI SMO ZA VAStIZBRALI SMO ZA VAStIZBRALI SMO ZA VASilZBRALI SIVI O START V poletje IV. Navajanje na čistočo in red V drugem letu začnemo otroka navajati na čistočo in red, pri čemer se le-ta prvič sreča z zahtevami vzgojiteljev. Od otroka zahtevamo, da preneha s samovoljo in stori nekaj za nas, če želi še naprej v polni meri uživati našo ljubezen in varnost. Na splošno lahko otrok ob koncu drugega leta že kontrolira in regulira dejavnost mehurja in izločanje blata. Navajanje na čistočo je postopno. Sprva ga navajamo na izločanje ob določenem času pretežno s pomočjo pogojnih refleksov. Dodatno se pri tem otrok lahko nauči opažati nastopajoč pritisk blata in urina in ga tudi najavljati. Od določene starosti naprej pa otrok zmore tudi nekaj časa zadrževati pritisk, ki ga doživlja, dokler ne dobi priložnost V za spraznitev. Istočasno lahko otroka tudi navajamo na red. Pri tem pa se izogibajmo direktnih zapovedi, raje uporabljajmo razne zvijače. Igračam na primer lahko pripisujemo nekatere človeške lastnosti: »Medvedek je utrujen in hoče na svoj prostor, račka je zaspana in hoče v zaboj, kamor spadajo tudi kocke...« Če se le da, naj navajanje na red poteka v igri in v dialogih, pri čemer naj nam otrok pomaga. Kasneje mu pustimo, da vso proceduro opravi sam in ga zato tudi primerno pohvalimo. Če spravljamo igrače v primerne zaboje, nanj nalepimo pisane figure, ki ponazarjajo predmete, ki so tu spravljeni. Kadar je otrok res utrujen, nered v sobi pa velik, mu moramo pri pospravljanju res zelo pomagati. Tako bomo dosegli, da bo pospravljanje za otroka postalo prijetna zabava in ne nadležna dolžnost. Pri navajanju na red in čistočo pa vzgojitelji ne smejo biti prezahtevni, saj lahko zaradi tega nastanejo pri otroku težki in usodni duševni konflikti. Opazovanja kažejo, da tak otrok pozneje ne bo našel pravega odnosa do lastnine in sveta sploh. Pogosto so preveč zapravljivi ali darežljivi, ker podzavestno mislijo, da si bodo tako pridobili naklonjenost. Možno pa je tudi, da zaradi protesta proti takim vzgojiteljem postanejo izrazito agresivni in skopi. ^ Janez Rojšek, dip^psiholog ^ KMETIJSKO GOSPODARSTVO Škofja Loka objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1 EVIDENTIČARJA na klavnici v Škofji Loki, moški NSI 2 NK DELAVCA MLAJŠA za delo v klavnici v Škofji Loki 3 NK DELAVCE v mesni predelavi v Škofji Loki KV MESARJE za mesno predelavo v Škofji Loki in za zamenjave po mesnicah po vsej Sloveniji in sprejme v uk večje število učencev za poklic: MESAR PROIZVAJALEC v Škofji Loki MESAR SEKAČ v mesnicah v Ljubljani, Škofji Loki, Jesenicah, Tržiču, Novi Gorici, Bovcu Pogoj: končana osemletka, MESAR PREDELOVALEC IN MESAR KLAVEC v Škofj i Loki in Tržiču Pogoj: uspešno končan 6. razred osemletke; šolanje traja 18 mesecev. 2e poznate dezodorante v pudru? Originalne, odlične Baldoot pudre, ki dajo telesu popolno svežino in napravijo kožo gladko in mehko, z vonjem vrtnice, Smarnice, Španskega bezga itd., imajo v MERCATOR-JEVI blagovnici v Tržiču. Cena: 21,65 din Pripravne zložljive stolčke za kampiranje, oblečeni so z najlonom ali platnom, imajo v vseh barvah na oddelku Športne opreme v I. nadstropju škofjeloške NAME. Cena: 75,50 din Posode za smeti, ki jih imamo v kuhinjah, bodo veliko dlje čiste, pa tudi praznenje bo enostavnejše, če si pomagamo s plastičnimi vrečkami. Take vrečke nam ostajajo po nakupovanju. Zato jih shranimo in jih uporabimo tako, da jih namestimo v posode za smeti. Rob vrečke pritrdimo na posodo z lepilnim trakom. Ko je posoda polna, enostavno plastično vrečko vzamemo ven in jo skupaj s smetmi odvržemo. Posoda za smeti bo tako čista, le enkrat na teden jo razkužimo z asepsolom ali drugim razkužilom. 3 d LAS Sobota — 23. junija 1973 V tako veselo in živo poslikani posodi bo gospodinja z veliko večji"1 veseljem kuhala. To je težka posod« z dvojnim dnom, izdelek Emo Celje-dobite jo v Murkini trgovini ELGOV Lescah. Komplet šteje 5 posod r*2' ličnih velikosti. Za vse, ki so se naveličale visokih podplatov in peta, so pri PEKU izdelali udobne sandale s srednjo peto, modela VANJA Dobe se v belem, črnem, drap in modrem ševroju ter črnem, drap in rjavem semišu v vseh prodajalnah PEKA. Cena: od 199 do 249 din Staro obleko, ki se zapenja na prednji strani in ki ste se je že pošteno naveličali, lahko prenaredite v praktično in letos zelo moderno bluzo, ki se nosi čez hlače ali poletne obleke in krila. Za manj idealne postave je najbolje, če jopico spustimo čez boke, v pas pa napeljemo dve vrsti elastike. Iz ostankov bo ostalo še za žepe. Za mlajše pa je primerna jopica do pasu prav tako z vpeljano elastiko. Elastiko lahko vpeljete tudi namesto manšet pri rokavih. Žepi in okrasni šivi bodo nov del garderobe še poživili. Lili iz Kranja — Za valeto bi rada imela obleko. Pomagajte mi, prosim, izbrati model. Stara sem 15 let, visoka 154 cm, tehtam pa 50 kg. Vzorec blaga prilagam. Češnjeva sladica Potrebujemo: 18 dkg sladkorja, 3 jajca, 25 dkg moke, 2 kavni skodelici olja, vaniljin sladkor, pol pecilnega praška, maščobo za pekač in češnje. Sladkor penasto umešamo z rumenjaki, dodamo vaniljin sladkor in moko, kateri smo primešali pol pecilnega praška. Do-lijemo dve kavni skodelici olja in prav toliko vode. Testu previdno primešamo še trd sneg iz beljakov. Pekač namastimo in potre-semo z moko ali drobtinicami ter vanj stresemo maso. Po testu po-tresemo približno pol kilograma razkoščičenih češenj. Pečemo v zmerno vroči pečici približno pol ure. Letošnje obleke spet krasimo s posameznimi umetnimi cvetovi ali pa kar s šopki. Pripenjajo se na ovratnik, na žep, za pas, na slamnik, kamorkoli. Marta — Obleko za vas sem si zamislila iz dveh delov. Zgornji je bluza, ki ima okrogel večji izrez, v pasu pa je stisnjena z elastiko. Rokavi so kratki in prav tako stisnjeni z elastiko. Krilo je kratko in zvončasto, z zadrgo ob strani. Uporabne steklenice V gospodinjstvu uporabljamo-razna čistila pa tudi jedila, ki jih kupujemo v--plastičnih steklenicah. Po uporabi navadno te vrste embalažo odvržemo. Će pa tako plastično steklenico odrežemo v primerni višini, dobimo kozarček, v katerega se da spraviti kup drobnarij, ki bi sicer ostale raztresene po predalih. PRODAJA MOTORNIH KOLES V POSLOVALNICI B%D LESCE TOMOS AVTOMATIK TOMOS AOS - 3 BRZINE ROG PONY EXPRES VSE NAVEDENE TIPE MOTORNIH KOLES LAHKO VOZITE BREZ IZPITA PRIJETNO VOŽNJO ŽELI ITlUrlfla Sabina iz Kranja — Stara sem 14 let, visoka 163 cm, tehtam pa 51 kg. Imam dolge rjave lase in sivo modre oči. Prosim, svetujte mi obleko, ki bi jo imela za valeto. Kakšne barve blago naj kupim? Marta — Obleka za vas je na levi strani. Ima večji ovratnik, rokavi so dolgi in široki ter v zapestju stisnjeni. Ob strani se obleka zapenja na zadrgo. Dolžina je mini, barva blaga pa naj bo svetlo modra. marta I Odgovarjal S tJes^ lpV.0^ POGOVORI O STRAZISČU Sadje v alkohol Na mednarodnem simpoziju o Preprečevanju in zdravljenju alkoholizma so jugoslovanski predstavniki povedali, da pri nas 75 odstot-vsega sadja predelamo v alkoholne pijače. Domači potrošnik po-PlJe 97 odstotkov vseh doma izdela-nih umetnih in naravnih pijač. Dragoceno vino Na neki dražbi v Atlanti v ZDA Prodali steklenico vina, starega 46 let Vino pa ima samo to predat, daje zelo staro, ker je sicer po-£ '°> kot so ugotovili živilski stro-(^fVa&t, popolnoma neužitno, 'teklenica vina je iz občinske kleti v r^mnu,- kupil pa jo je neki Ameri-CQn za 15.000 din. Nič več želvje juhe Zelvja juha je znana specialiteta a jedilnih listih znanih restavracij vsem svetu. Samo zahodnoevrop-. ' države uvozijo vsako leto iz "opskih krajev okoli 300.000 mor-*«ln želv, v azijskih deželah pa jih Izdelajo za prehrano kar dva mili-.e se bo pokol želv nadaljeval meri, vsako leto jih pobijejo 12 0 15 odstotkov več, bo ta živalska rsta kmalu izumrla. Obljudena Himalaja , plezalno sezono, ki bo trajala 0 1976. leta, je nepalsko zunanje lnistrstvo dovolilo vzpone na hi-uQl(}Jske vrhove 21 tujim odpravam. L.e . nJlfni so ameriška odprava, ho-a, s..a odprava, dve britanski, ena it Hfrysko-nemška, tri nemške, pet Rujanskih in osem japonskih n Cističnih odprav. Med petimi t. gojenimi himalajskimi vrhovi je tf' vrh Lamčung Himal v masivu p£aPUrne, visok 6980 metrov, doslej A'a ni še poskusila zavzeti nobena Zoper staranje geftr°kovnjaki, ki se ukvarjajo z let °nt°l°Sijo, menijo, da se bo do d? 2000 podaljšala življenjska stQ 10 do 15 let- Sedaj postajajo '°°tni pojavi značilni vpetem de-f>0 ?nnr živVenJa- Možgani izgubijo uu-000 celic na dan, poslabša se kdv l'Ui in zmo&Jlvost pljuč> srce in lCe pa delajo z zmanjšano zmogljivostjo. Staranje je mogoče upočasniti, pravijo strokovnjaki, če človek pravočasno opusti vse tisto, kar pospešuje staranje. Kajenje in pa hrano, bogato s tolščami in z ogljikovimi hidrati. Picasso prepovedan Japonska carina ni dovolila uvoza dvajsetih erotičnih risb Pabla Pieassa, ker da so nespodobne. Gre za serijo litografij, ki so jih hoteli prodati v eni velikih blagovnic Tokia. Risbe so ocenili, da so »v nasprotju z japonskimi pojmi o javni morali«. Tatovi v botaničnem vrtu Tatovi so se lotili celo botaničnega vrta v Ženevi. Izkopali so s koreninami vred več redkih rastlin in odnesli celo zemljo okoli korenin, kar je- pomembno za presajanje. Domnevajo, da je tatvino naročil kak zbiralec redkih rastlin. Bolezni razsajajo v Bangladešu Samo v enem okrožju Bangladeša je pred kratkim umrlo za krvavo grižo 700 ljudi, večinoma otrok starih od enega do treh let. Otroci so umrli že po dveh ali treh dneh po izbruhu bolezni. Promet ogroža spomenik Znani Konstantinov slavolok v Rimu dobiva razpoke. Strokovnjaki se zato ukvarjajo z mislijo, da bi ga prestavili z ene najprometnejših cest v Rimu na kako mirnejše mesto. Zaradi tresljajev, ki ga povzroča gost promet, namreč na spomeniku nastajajo razpoke. Pravica do sonca Japonci so dobili poseben zakon, ki jim jamči pravico do sonca. Tokijska mestna uprava je ugodila zahtevi, ki jo je podpisalo nad 200.000 prebivalcev. Po tem zakonu bo moral vsak gradbenik, ki bo zidal nad osem metrov visoke stavbe, dobiti dovoljenje vsaj treh četrtin okoliškega prebivalstva. V nekaj primerih so oblasti že prepovedale gradnje, ki bi okoličanom jemale sOnce. Za prometno varnost Zaradi vse večjega števila prometnih nesreč nameravajo v Avstriji poostriti prometne predpise. Razen obveznih varnostnih pasov za vse udeležence v prometu naj bi avtomobili imeli na prednjih sedežih tudi naslonjala za glavo. Vozniki bodo morali ob koncu tedna in sploh ob praznikih dosledno upoštevati omejitev hitrosti na sto kilometrov na uro. ' Brez ognja v nesreči S posebnim dodatkom k navadnemu letalskemu gorivu bo mogoče preprečiti, da bi potniki ob padcu letala živi zgoreli. Snov spreminja molekularno strukturo goriva. Vendar pa bodo novost kljub temu, da so prvi poskusi uspeli, začeli praktično uporabljati šele proti koncu tega desetletja. PAVILJON murka na avgustovskem Gorenjskem sejmu v Kranju pohištvo zavese — preproge gospodinjski stroji okna — vrata oprema za centralno kurjavo opeka » kredit do 15.000 din dostava na dom sejemski popusti ' °J> zdaj si bo pa moj mož še kaj mislil... pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Joštu, Šmarjetni gori in Gorenji Savi (48. zapis) Preden pa kaj več povemo o delovanju stražiške sitarske in žimarske zadruge (na podoben način so si pomagali kroparski kovači, ko so se otresali oblasti fužinarskih gospodov), ki pomeni pravzaprav upor delovnih ljudi proti izkoriščanju, bo le treba spregovoriti tudi besedo ali dve o stražiških gospodih — sitar-skih založnikih. Stražiški gospodje Ses jim lahko tako rečemo — kajti sitarski založniki so bili to, kar so bili v prejšnjih časih _ ki — gospodarji nad reveži in njihovimi družinami... Ko sem v prejšnjem zapisu omenil odvisnost sitarja-delavca od sitarja-založnika, sem povedal še premalo. Ni bil delavec odvisen od gospodarja le glede dela in nakupov življenjskih potrebščin (v gospodarjevi trgovini!), pač pa tudi stanovanjsko. Zvedel sem namreč od starih Strašanov, da so bile tudi nekatere kajže, v katerih so sitarji delali in živeli, last gospodov založnikov ... Torej odvisnost tudi s te plati! Zgodovinski viri so ohranjeni le za sitarske založnike od 18. stoletja dalje. Med prve, ki so pričeli s sistematsko trgovino s siti in z izvozom le-teh, sodijo predvsem: Jože Jenko — pozneje plemeniti Jenkensheim — iz Stražišča, Matevž in Vincenc Demšar iz Dorfarjev, Peter Heiss iz Škofje Loke, Boštjan Erat iz Stražišča, Ivan pl. Garzarolli-Tedeschi iz Stražišča, dr. med. Natalis vitez Pagliaruzzi in Ivan Oman, ki je veljal v 18. stoletju celo za najuspešnejšega izvoznika sitarskih izdelkov. Zanimivo dejstvo o neke vrste monopolizmu utemeljuje izdaja posebne odločbe bratoma Demšarjema: du najski državni urad za pospeševa- nje industrije in obrti je 1. 1769 določil delavska distrikta (okoliš) Bitnje in Stražišče, v katerih smejo sitarji-delavci tkati sita le za Demšarja in za nobenega drugega založnika. Tako so nekateri sitarski založniki pričeli izgubljati tla pod nogami. Vdova Jožeta Jenka je prepustila podjetje svojemu zetu dr. med. Na-talisu Pagliaruzziju, podjetje Ivana Omana pa je prešlo v roke Antona Lokarja iz Kranja. No, že 1. 1840 je tudi Natalisov sin Mihael Pagliaruzzi, od 1. 1830 vodja očetove sitarije, prepustil svoje podjetje Konradu in Rudolfu Lokarju. Bila sta to sinova Antona Lokarja in že izvedena v trgovini s siti — saj je njun oče zaposloval kar 300 sitarjev-delavcev. Ce za druge starejše sitarske založnike ne moremo trditi, da so bili kaj prida narodnjaki, lahko to trdimo za Lokarje. Posebno Konrad se je uveljavil: bil je vodja Narodne straže v Kranju, vrsto let župan mesta in slovenski deželni poslanec. Nadaljnja imena sitarskih založnikov v Stražišču (v 19. stoletju in v začetku 20. stoletja): Gašper Kau-duč, Gašper Prevc, Primož Hudover-nik, Anton Globočnik, Ivan Bajželj, Franc Jugovic, Ludvik Matajc in Jože Benedik. Carine na uvoz žime in na izvoz sit, pomanjkanje kapitala, lakomnost podjetnikov po dobičku (če ni bilo 20 % čistega — je založnik ustavil delo, ne glede na bedo brezposelnih sitarjev-delavcev) in medsebojna konkurenca pa seve tudi vedno večja uporaba žičnatih sit — vse to je zadajalo smrtne udarce straži-škemu sitarstvu. Danes je ta ob/t he še del naše nevesele zgodovine, -t go-dovine hlapcev Jernejev ... Črtomir Zortc Stražiški sitar v statvah; na levi navlačevalka. (Po risbi Ernesta Schulza iz 1.1891.) Cipi bi pomagal, poštenemu človeku ne. Kmalu je šel o meni glas, da sem slabši kakor Pilatuž. Bili so krivični. Ko sem na trgu segel v klobčič ženskih teles, sem mislil na Vero iz svojega otroštva, na Princesko. Deklica, ki je hodila s knjigo pod hraste za tovarno, ni bila cipa, pa četudi si je na kopališču zares nalašč izbirala kabino z luknjami. Kasneje... Za kasneje nisem vedel, ker me ni bilo doma. Prepričan pa sem bil, da ni bila ne boljša ne slabša od drugih, ki so se odkrito ali skrivaj ozirale za oficirji in jim je bilo prav malo mar, kateri vojski služijo. Mesto mi je zaupanje že zdavnaj odreklo, ko mi ga Vera še zmeraj ni. v Sam je nisem iskal. Morebiti bi jo bil, pa mi je ni bilo treba, ker mi je bilo naključje naklonjeno'. Srečal sem jo skoraj sleherni dan in to navadno na krajih, kjer se je bilo najlaže zaplesti v klepet. Pred našo hišo, kjer so kostanji vabili v senco, na mostu, kjer je bilo mogoče zaviti v park, ali pa pod staro občino, od koder sem lahko zavil proti domu za železniško progo namesto po glavni ulici in kjer me je Vera rada spremljala. »Šele domov?« me je pozdravila. Pridružila se mi je in med pogovorom mi je nekajkrat kakor v razmišljenosti položila dlan na komolec, jaz pa sem togo držal roko ob sebi, ker mi je bilo nerodno zaradi ženskega dotika, a bi se za nič na svetu ne bil otresel njenih prstov ali ji dal čutiti, da so mi odveč. Kdove kaj bi bil storil, če bi bil vedel, da najina srečanja niso naključna, da je Vera nekajkrat prehodila ulico, od trga do naših kostanjev pa spet nazaj, preden me je srečala, in da je potlej napravila presenečen obraz, kakor da je pravkar stopila iz hiše? Najbrž bi me bilo prizadelo. Nekaj spoznanj je potrebnih, da ima človek razumevanje za drobne ženske ukane: Kadar jih moški spregleda, izgube svojo vrednost in svoj pomen ... če pa bi mi jih bil razkril kdo takrat, bi bil pred Vero bržkone bežal. Bili so trenutki, ko mi je bilo žal, da se ji nisem ognil. Danes vem, da sem jo moral srečati. Vsak moški sreča svojo Vero ... in svojo Izo. Vera je bila kakor cvet, ki samo toliko velja, kolikor je komu všeč. Živela je od moških pogledov, zato se je tako trudila, da bi ugajala. Saj mi je ... samo da sem se največkrat delal, kakor da vrtnice ali nageljna v laseh še opazil nisem ... in da me je morala sama opozarjati na drugačen splet las, na zapestnico iz slonovine, na prekrojeno krilo ... »Kako se ti zdi?« »Še kar.« Več nikoli nisem rekel, in kadar me je vabila domov, sem se reševal z izgovori, kakor so mi prihajali na misel. »Mama in tata bi te bila vesela,« mi je zagotavljala. Jaz pa sem se prav zaradi njenih staršev bal stopiti v rdečo vilo. Strah me je bilo očitkov, da se družim z Grigorjevimi. Težila jih je preteklost starega Grigorjeva... pa inženirja Grigorjeva. Vera se je delala, kakor da tega ne ve, jaz ji pa tudi nisem mogel kar naravnost reči... tvoj ded se je vojskoval proti boljševikom ... ali tvoj oče ni bil z delavci. »Nimam časa,« sem se izgovarjal. Vera pa trmoglavo: »Tudj zvečer ne?« »Morebiti zvečer,« sem se nazadnje vdal. In sem poniglavo upal, da me nihče ne bo videl v mraku. Kar pomnim, je bila rdeča vila za nas hiša skrivnosti, ki nam je zbujala radovednost in strah. Najprej zaradi starega Grigorjeva, ki je nosil brado in ki je bil v svoji uniformi kakor odsluženi vojak iz Andersenove pravljice, samo sablja mu je še manjkala. Kasneje zaradi Vere, ki smo jo zasledovali pod hrasti. Ne spominjam se, da bi kateri mojih znancev kdaj prestopil prag rdeče vile, da bi vedel povedati, kakšna je znotraj. Skoraj razočaran sem bil, ko sem stopil v sobo, ki je bila podobna vsem sobam v meščanskih hišah. Zofa z upognjenim naslanjalom, lestenec iz ponarejenih kristalov, zloščen parket in krpe iz polsta, da so gostje oddrsali do stolov in da niso pustili sledov. Pri inženirju Grigorjevu je samo ime še spominjalo na Rusijo ... pa mala slika pokojnega carskega polkovnika v pregnanstvu ... pa pločevinast čajnik, za katerega je rekla Vera, da ga ne uporabljajo, kar je umrl ded. Sprejeli so me s prijaznostjo, kakor bi šlo za ne vem kako pomembnega gosta. Krpe za vrati je gospa potisnila kar v stran, kakor bi bila vedela, kako zoprno mi je drsati z njimi po sobi. »Vera nam je pravila, kako ste bili dobri z njo,« je rekla. »Tisto ni bilo nič,« sem se branil. »Znamo ceniti... danes, ko se nekateri boje še spregovoriti z nami.« Odlomek iz romana Iva Zor-mana Draga moja Iza, ki ga te izdal Zavod Borec. Delo je >ilo letos nagrajeno s Kaju-hovo nagrado. đ\ 1 . 4RL 9 Sobota — 23. junija 1973 »n ZORMAN 21 Oraga moja Iza ^erJe^1^0 Je miniti nekaj let, da sem razumel njihovo stisko, ^v°jni Tm doumel, da ima pravičnost, ki prihaja z nasiljem, 1elta:i °oraz. Takrat jih še poslušati nisem maral do kraja in 'at bi jih bil najraje vrgel čez prag. Takrat sem vedel 11 Če ;n?'. da je bil včeraj njihov in da prihaja danes nov čas. *at0 Je "d njihov včeraj tudi čas Heisingerjev in Novakov, ga nič manj sovražil in si nič manj nisem želel, da bi ^pPomm ne ostal za njim. ^raHVl^n° ^e,<< sem zavrnil Grosa, ki mi je prišel potožit, da Gro« Pr.°8lasili za vojnega dobičkarja. Pa Je vedel samo za krivico. '^Ha hišico sem si popravil,« mi je dopovedoval. »Nova ®?0va streha... Naj bi bil pustil, da bi mi vso vojno ^ glavo?« PotarTl Je teklo,« sem bil neusmiljen. NniC()eJ ^sem Brvarjevi, ki mi je pripovedovala o nesreči s ko- v l T,oeNe^lovek mora spati.« di, v i, rvarjeva vedela, ni pa mogla razumeti, da bi spal , »Dar eri se je dotlej vsak večer kopala. (•• sm° sobo, kakor so zahtevali,« je rekla. »Za nekak-I ^ru^rja. Čuden človek, težko se je sporazumeti z njim. B^lnicj k^d"!6 P^jatelja, no, in ta si je postlal kar »N^fu1 j' ^ je bil v skrbeh za ženo in hčer, sem dejal: j &alan? Vam jih snedli, žensk je povsod dovolj.« * ^je pa u niso zasedli kopalnice, vzeli so mu dnevno sobo, i evnik), 22, 23 in 24. SOBOTA, 23. JUNIJA 4-30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena ma-!neja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 S slovenskimi ansambli zabavne glasbe; 10.20 Kličemo letovišče; 11.20 Z Jj®»ni doma in na poti; 12.10 Melone za opoldan; 12.30 Kmetijski na-svet!- 12.40 Čez travnike zelene; io.30 Priporočajo vam; 14.10 S pestjo in besedo po Jugoslaviji; 15.40 ,\°jo naši operni pevci; 16.00 Vrti-Jak; 16.40 Dvajset minut s Plesnim ^kestrom RTV Ljubljana in gostjo Marjano Deržaj; 17.10 Glasbena poigra; 17.20 Gremo v kino; 18.15 ^rad za najdene skladbe; 18.45 S KbJižnega trga; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute s kvintetom ?ratov Avsenik; 20.00 V soboto zve-21.00 Radijska igra - M. Ma-J"lnc: Nevidna smrt; 22.20 Oddaja za e izseljence; 23.05 S pesmijo in Plesom V nnvi t^H^n Dr^gi program J)'05 Uvodni akordi; 8.40 Sobota na 14% 2?2; 12 40 Panorama zvokov; "h ^ Glasbeni variete; 15.35 Zabav-j!®' filmska glasba in še kaj; 16.05 "anes smo izbrali; 16.40 Ples na ' azi; 17.40 Lahka glasba pri nas in svetu; 18.00 Oddaja progresivne eiasbe; i840 s skladateljem Jure-m Robežnikom Tv retji program Pet minut humorja; 19.05 Pro- 2ok .koncert; 2005 svet in mi= 2l in ^nute s komorno glasbo; 21 4 Naša orkestrska literatura; 22 rc °Per in glasbenih dram; Iz slovenske poezije O NEDELJA, 24. JUNIJA gan- q nrro vjutro; 8-05 Veseli tobo" lOokfi popevko poletja; m; K • e.Pomnite, tovariši; 10.25 Pes-čeSH?J • ,n dela; 10-45 Naši poslušalci deli'Lajo ln Pozdravljajo; 13.30 Ne-ans!ri .^Portaža; 13.50 Z domačimi )h; 14 05 Slovenski ansambli teB» ♦ j glasbe; 14.30 Humoreska ^el J - na; 1505 Popularne operne Nedpi Vr'ata na 78 obratov; 16.50 Uhk J šP°rtno popoldne; 19.00 razaL;, noč> otroci; 19.15 Glasbene 22.20 Jbice; 2000 V nedeljo zvečer; Ljuhi; Plesnim orkestrom RTV. litera?na; 22 40 Vedre note; 23.05 c°cktaU1 nokturn°; 2315 Nočni Pro^am Sportll- J°ncertov in simfonij; 20.05 Jia nedLi-^godki dneva; 20.30 Večer-ki 2 ,elJska reportaža; 20.40 Utrin-PerrUep-mlč,h opernih odrov; 21.40 °fkestpJUsoni: Koncert za klavir, s|°ven«[ m mali zbor- °P- 39; 22.55 Iz Poezije Krw »Gorenjski tisk«, Stavek. fe Moše Pijadeja 1. Kran ,P »Gorenjski tisk« Liij/tJi' tlsk: Združeno podjetje Konit • Pravica, Ljubljana, ni§ v!arjeva 2" ~ Naslov ured-MoL '"."Prava lista: Kranj, račnn "'Jadeja 1. - Tekoči 515^ Pri SDK v Kranju št. glavni001"101?2 ~ Telefoni; UredniL Urednik, odgovorni SfednBtvon iiUJ?Va ^^ 21-8(}q " a 1-835, novinarji niSki ' ,™alooglasni in naroč-ninK' oddelek 21-194. - Naroč- 30 din na 60 din- Polletna 7()na; \/Tna za 1 številko 15 1 ar. Mah oglasi: do 10 besed 2 din- VSaka nadaljnja beseda PoPusu n\rTOČniki imajo 25? ne ol iavl^)lačan'h. oglasov prometn Jamo- ~ Oproščeno nem davka P° Pristojba mnenju 421-1/72. PONEDELJEK, 25. JUNIJA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Pojemo in igramo za vas, otroci; 9.40 Z velikimi zabavnimi orkestri; 10.20 Za vsakogar nekaj; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Amaterski zbori pojo; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Iz opusa Aleksandra Glazunova; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Zvoki in barve orkestra Percy Faith; 17.10 Zveneča imena; 18.15 Pihalne godbe na koncertnem odru; 18.45 Kulturni globus; 19.00 Lahko noč otroci; 19.15 Minute z ansamblom Ottavia Braj-ka; 20.00 Stereofonski operni koncert; 21.30 Tipke in godala; 22.15 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Lepe melodije; 16.05 Popevke s slovenskih festivalov; 16.40 Za mladi svet; 17.40 Lahka glasba na našem valu; 18.00 Izložba hitov; 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 19.00 Kulturni mozaik; 19.05 S festivalov jazza; 19.45 Svetovna reportaža Tretji program 20.05 S solisti in z ansamblom; 20.40 Scherzo, koncert in simfonija; 21.40 Iz italijanske zborovske literature; 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 22.30 Večeri pri slovenskih skladateljih: Milan Stibilj; 23.55 Iz slovenske poezije TOREK, 26. JUNIJA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.20 Otroške igre; 9.40 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe; 10.20-Poletna potepanja; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slovenske narodne; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Ali jih poznate; 14.40 Na poti s kitaro; 15.40 Poje mezzosopranistka Vera Soukupova; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Popoldanski promenadni koncert; 18.15 V torek nasvidenje; 18.45 Tipke in godala; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z Alpskim kvintetom; 20.00 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 20.30 Radijska igra — M. Djur-djević: Načrtovano življenje; 21.15 Melodije v ritmu; 22.15 Od popevke do popevke; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Gasi v zrcalu glasbe . Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Ob lahki glasbi; 16.05 Radi ste jih poslušali; 16.40 Iz domače in tuje lahke glasbe; 17.40 Jazz na II. programu; 18.00 Parada orkestrov; 18.40 Z ansamblom Jožeta Privška; 19.00 Pet minut humorja; 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Pozabljene opere; 21.10 Jugoslovanski zborovski ustvarjalci; 21.40 Redke glasbene sestave; 22.25 Berlinski koncertni večeri; 23.55 Iz slovenske poezije SREDA, 27. JUNIJA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniški pozdravi; 9.35 Glasbeni spomini; 10.20 Pravljice in fantazije na baletnem odru; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Pojo vam Fantje na vasi; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Majhen recital pozavnista Kirila Ribarskega; 16.00 Loto-vrtiljak; 17.10 Operni koncert; 18.20 Listi iz pop albuma; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana (stereo); 22.15 Revija popevk; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesni zvoki Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S pevci jazza; 16.05 Srečanja melodij; 16.40 Jugoslavija poje; 17.40 Plesni orkester RTV Lj ubijana pred mikrofonom; 18.00 Popevke na tekočem traku; 18.40 Z orkestrom William Gardner; 19.00 O avtomobilizmu; 19.10 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe; 19.30 Mladina sebi in vam Tretji program 20.05 Sergej Prokofiev: Sonata za violino in klavir v I)-duru, op. 94-bis; 20.30 Kultura danes; 20.40 Ansambel I Musici; 21.40 Zbori Mari- Q G jana Lipovška; 22.00 Glasbeni klasiki našega stoletja: Frank Martin; 23.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK, 28. JUNIJA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena Matineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.20 Mladinski zbori pri nas in po svetu; 9.40 Iz partitur operetnih mojstrov; 10.20 Urednikov dnevnik; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Skladbe Vilka Uk-marja; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Popoldne za mladi svet; 14.40 Mehurčki; 15.40 Concertino in suita; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana; 18.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.50 Mejniki v zgodovini; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Latinos; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Dva avstrijska skladatelja v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Otroci med seboj in med nami; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Slovenski pevci zabavne glasbe; 16.05 Iz cvetoče dobe lepih melodij; 16.40 Ritmi preteklih dni; 17.40 Lahke note; 18.00 Sestanek ob juke-boxu; 18.40 S solistom Milanom Ferležem; 19.(K) Filmski vrtiljak; 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Christoph Willibald Gluck: Alkesta, odlomki; 21.00 Naš intervju; 21.10 Iz zlate dobe zborovstva; 21.40 Večerni concertino; 22.15 Deseta muza; 22.25 Recital pianista Arturja Benedettija Michelangelija; 23.55 Iz slovenske poezije PETEK, 29. JUNIJA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.20 Glasba vam pripoveduje; 9.40 Glasovi v ritmu; 10.20 Po Talijinih poteh; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Ljudske pesmi drugih narodov; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Pevske ter instrumentalne miniature; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Popoldanski sestanek z orkestrom Mantovani; 17.10 Iz domačega repertoarja Slovenske filharmonije; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Val-terja Skoka; 20.00 Naj narodi pojo; 20.30 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov Drugi program 8.05 Vedri zvoki; 8.40 Petek na valu 202; 12.40 Izletniški kažipot; 12.55 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Vodomet melodij; 16.05 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 16.40 Pevci po svetu; 17.40 Jazz za mlade; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.40 S pevcem Ninom Robi-čem; 19.00 Odmevi z gora; 19.20 Inštrumenti v ritmu; 19.35 S solisti in ansambli zabavne glasbe Tretji program 20.05 Radijska igra — B. Wudler: Perpetuum mobile; 21.00 Glasba domačih dobrav; 21.40 Mezzosopranistka Lela Stamatopula-Stamos; 22.00 Z jugoslovanskih koncertnih odrov; 23.20 Robert Schumann: Fantazija za klavir v C-duru, op. 17; 23.55 Iz slovenske poezije O TA TEDEN NA TV Nedelja, 24. junija, ob 18. uri: KOMANČEROSI — ameriški film; režiser Michael Curtiz, v gl. vlogah: John Wayne, Stewart Whiteman, Inna Ballin; Komančerosi je precej nezahteven vvestern, ki ga je hollywoodski veteran Michael Curtiz posnel 1961. leta, tik pred svojo smrtjo. Zgodba je razgibana; pripoveduje o tihotapcih'orožja, ki prodajo puške Koman-jtem, o pustolovskem kockarju Paulu Regretu ter kapitanu Jacku Carterju, ki ga hočejo aretirati in nazadnje skupaj odkrijeta Komančerose. Potem jih ujamejo Komanči, reši ju lepa neznanka itd. Sreda, 27. junija, ob 20.35: ZLOČINCI GREDO V PEKEL — francoski film; režiser Robert Hossein, v gl. vlogah: Marina Vlady, Henri Vidal, Serge Reg-giani; Zločinci gredo v pekel je prvi film igralca Roberta Hosseina. Za svoj režijski prvenec si je izbral napeto kriminalko o dveh jetnikih-zločincih, ki sta si bila stalno v laseh, a sta vendarle skupaj pobegnila, se zatekla v osamljeno hišo in ubila njenega lastnika. Njegova ljubica se je maščevala tako, da je podžigala medsebojno sovraštvo in ju zvabila v živi pesek, kjer sta žalostno končala. Petek, 29. junija, ob 20.35: GEPARD — italijanski film; režiser Luchino Visconti, v gl. vlogah: Burt Lancaster, Claudia Cardinale, Alain Delon; V ospredju je prikaz italijanske aristokratske družine v razgibanem času boja za združitev Italije in prebujanja nacionalne zavesti pri najširših množicah. Ta razgiban čas in novi družbeni odnosi razdiralno vplivajo na staro plemiško družino, ki se bo morala prilagoditi ali propasti. Skoraj dramatičen je lik princa Fabrizia Salline, ki je nesrečen v svoji vlogi, pa vendar pogumno čaka na neizogiben čas, ko se bo moral umakniti. Film je 1963. leta prejel zlato palmo na festivalu v Cannesu kot najboljši film. ■televizija! I C 1 SOBOTA, 1 W I 23. JUNIJA E 16.30 Svetovno prvenstvo v kajaku na divjih vodah — barvni prenos in posnetek iz Muotathala (EVR — Ljubljana), 18.00 Obzornik, 18.15 Mozaik, 18.20 Hejho, Eči — barvni film, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.30 Začetek festivala otrok — prenos iz Šibenika (RTV Zagreb), 21.20 Junaki cirkuške arene, 21.45 Šerif v Nevv Yorku — serijski barvni film, 22.35 TV kažipot, 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) NEDELJA, 24. JUNJJA 8.50 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film, 9.40 Po domače s Štirimi kovači (RTV Ljubljana), 10.10 Kmetijska oddaja (RTV Sarajevo), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja: Mačkon in njegov trop, Junaki cirkuške arene, 11.55 Poročila, 12.00 TV kažipot, 14.00 Muota: Svetovno prvenstvo v kajaku — barvni prenos (EVR — Ljubljana), 15.40 Rokomet Jugoslavija : NDR (ženske) — prenos (RTV Beograd), 16.40 Muota: Svetovno prvenstvo v kajaku — barvni prenos, 17.40 Za konec tedna, 17.55 Poročila, 18.00 Komančerosi — ameriški film, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.35 Ljudska ustvarjalnost — prenos iz Leskovca (RTV Beograd), 22.00 Dobre stare melodije (RTV Zagreb), 22.15 Športni pregled (JRT), 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) PONEDELJEK, 25. JUNIJA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 F. Puntar: Stol pod 0 S Zavarovalnica Sava PE Jesenice razpisuje javno licitacijo ki bo v torek, 26. junija ob 12. uri v prostorih Zavarovalnice Sava PE Jesenice, soba št. 10. Na licitaciji bomo prodajali: OSEBNI AVTO ZASTAVA 750 leto izdelave 1970 z 59.000 prevoženimi kilometri. Izklicna cena je 6000 din. Ogled vozila je možen vsak dan na dvorišču osnovne šole Koroška Bela 6, C. talcev 1. Pismene ponudbe sprejema PE Jesenice v zaprtih ovojnicah do dneva licitacije do 12. ure. E potico — 3. del, 18.15 Obzornik, 18.30 Pustite jih živeti — barvni fjlm, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Zagreb), 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Zgodba — poljska TV drama, 21.20 Kulturne diagonale, 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) TOREK, 26. JUNIJA 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Sonce ima prednost — otroška oddaja, 18.00 Risanka, 18.20 Obzornik, 18.35 Od zore do mraka, 19.05 Mozaik, 19.10 Prehrana v izjemnih pogojih, 19.25 S kamero po svetu: Švedska, dežela Vikingov, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Pogovor o..., 21.10 Kaj hočemo? — ob ustavnih in kongresnih razpravah, 21.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — barvna TV nadaljevanka, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) SREDA, 27. JUNIJA 15.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 16.00 Mačkon in njegov trop — serijski barvni film (RTV Ljubljana), 16.30 Nogomet Čelik : Tatabanva — prenos iz Zenice (RTV Sarajevo), 18.15 Plavanje, 18.40 Mozaik, 18.45 Poročilo z zbora predstavnikov organizacij združenega dela in predstavnikov samoupravnih skupnosti, 19.30 Glasbena oddaja, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Zločinci gredo v pekel — francoski film, 22.05 Glasbeni nokturno — mladi slovenski dirigenti: Anton Kolar, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) ČETRTEK, 28. JUNIJA 15.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Veliki in majhni — oddaja TV Zagreb, 18.15 Obzornik, 18.30 Tišina, na sporedu je nemi film, 18.55 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 Četrtkovi razgledi, 21.30 A. P. Čehov: Moje življenje — konec barvne serije, 22.20 Poročila, 22.25 Rokomet Jugoslavija : NDR — posnetek (RTV Ljubljana) PETEK, 29. JUNIJA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.35 Mlad nski pevski festival v Celju, 18.15 Obzornik, 18.30 Risanka, 18.40 Cesta in mi, 18.50 Pet minut za boljši jezik, 18.55 Mozaik, 19.00 Kratek film, 19.15 Naš ekran, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Iz zakladnice svetovne književnosti — Di Lampedusa: Gepard — italijanski film, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) Hj H Program 0lashtv°k. za nedeljsko jutro; 8.40 mozaik; 9.35 Nedeljski 14.00 p ; 12-00 Opoldanski cocktail; valu 202P lntePraI: 15 00 Nedelja na nf m ^^ * 11 Sobota — 23. junija 1973 1 2 3 4 5 6 i 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 ■20 21 22 ■ 23' ■24 ■ 26 28 ■ 29 30 31 ■ 32 33 ■ " 35 36 ■ 37 1 38 39 40 4' ■ 42 43 44 45 ■ 46 48 ■ !>o 51 ■ 53 54 ■ 55 56 57 58 59 60 fil loterija trzni pregled Jesenice Solata 3 din, špinača 6,20 din, korenček 10,50 din, pomaranče 6,40 dinarjev, limone 10,50 din, česen 18 dinarjev, čebula 6,50 do 7,50 din, fižol 8,50 do 10 din, paradižnik 15,50 dinarjev, breskve 8,50 din, grah 8 dinarjev, koruzna moka 2,47 din, jajčka 1,05 do 1,10 din, surovo maslo 35 din, smetana 15,50 din, orehi 75 dinarjev, klobase 5,80 din, skuta 9,10 dinarjev, sladko zelje 3,50 din, kislo zelje 3,80 din, cvetača 10 din, paprika 28 din, krompir 3,60 din, novi 5,50 in 6 din . Kranj Solata 3 do 4 din, špinača 4 do 5 dinarjev, korenček 8 din, slive 9 din, pomaranče 6 do 7 din, limone 7 din, česen 25 din, čebula 7 din, fižol 8 do 9 din, pesa 4 din, kaša 8 do 9 din, paradižnik 16 din, kumare 10 din, češnje 8 do 10 din, ajdova moka 8 do 9 din, koruzna moka 4 din, jajčka 1 do 1,20 din, surovo maslo 25 din, smetana 18 din, orehi 80 din, klobase 6 do 7 din, skuta 8 din, sladko zelie 6 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 4 do 5 din, cvetača 12 do 13 din, paprika 18 din, krompir 3 din, novi krompir 8 din, grah 8 din Tržič Solata 5 din, korenček 8 din, slive 10 din, pomaranče 8 din, limone 10 dinarjev, česen 28 din, čebula 8 din, fižol 11 din, kaša 10 din, paradižnik 16 din. Češnje 12 din, zelena 8 din, ajdova moka 9 din, jajčka 1,10 din, surovo maslo 32 din, smetana 16 din, orehi 80 din, skuta 9 din, sladko zelje 10 din, kislo zelje 7 din, cvetača 11 dinarjev, paprika 25 din, krompir 4 dinarje, novi 8 din, banane 8 din, koleraba 10 din presernovo gledališče 23. junija ob 19.30 — E. Labiche: FLORENTINSKI SLAMNIK; gostovanje v Ribnici; 10 1 1%' Vodoravno:-1. žgan sladkor za barvanje pijač, 8. najvišji državni zakon, 14. glasbena stvaritev z lažjo vsebino, 15. težko delo, 17. bes, jeza, 18. slovenski popevkar, Lado, 20. Drago Diklič, 21. primitivni prebivalci japonskega otoka Hokaida, južnega Sahalina, 23. skrajni konci polotokov, 24. vzklik bolečine, 25. gib, migljaj, 26. v liturgiji prošnja molitev ali spev; dolgovezno naštevanje ali pripovedovanje, 29. pristanišče na severu Cileja ob meji Peruja, 31. pomembna volframova ruda (po švedskem kemiku K. W. Scheeleju), 32. avtomobilska oznaka za Skopje, 34. reka, ki teče skozi MUnchen, desni pritok Donave, 35. kraj v Nemčiji, južno od Ntirnberga, 37. znak za kemično prvino telur, 38. vzdevek košarkarja Bassina, 40. ime egiptovskega predsednika E1 Sadata, 42. vladavine, vladarstva, 45. vprašalnica, 46. Anton Dermota, 48. desni pritok Volge, tudi mera na Vzhodu, 49. ime Chaplinove žene, 51. znak za kemično prvino litij, 52. gol svet, 55. krajša oblika imena siamske reke Menam, tudi kratica za namesto, 56. vrsta tiskarskih črk, (iz lat. aptiqvus), 58. zobniki v slovnici, 60. najstarejša plast in doba v geološki zgodovini Zemlje, 61. tekočina za škropljenje drevja v varstvo pred škodljivci. Navpično: 1. kmečko orodje koscev,.2. pomladanski mesec, 3. rejništvo, reditev, vzdrževanje, 4. ploskovna mera, 5. melišče, 6. gradbeni material iz azbesta, cementa itd., npr. za pokrivanje streh, 7. prilaščanje, jemanje v last, 8. ime italijahskega filmskega igralca Tognazzija, 9. naša najdaljša reka, 10. najbolj razširjena rastlina, 11. orel v germanski mitologiji, 12. Vera Nikolič, 13. majhna Ajda, 16. eno izmed imen ameriškega pisatelja Allana Poeja, 19. bet, tolkač, 22. tolažba, utešitev, 25. duhovnik, ki oznanja svojo vero med drugoverci, 27. znak za kemično prvino aluminij, 28. vodna pregrada iz kolov (za zaporo reke), 30. turistični kraj pri Bledu, 33. truplo, mrtvo živalsko ali človeško telo, 35..palica, fižolovka, kolec za trte, 36. mariborska operna pevka, Otta, ki ne poje več, 39. zadnji in prvi samoglasnik, 41. otka, del rala, 43. trda goveja maščoba, 44. letopis, kronika, 47. danes zjutraj, 50. organska spojina, derivat amoniaka, 52. sapa, pihljaj, 53. nikalni prislov, naka, 54. Ante N. Bog-lič, 57. mednarodna avtomobilska oznaka za Turčijo, 59. Tine Orel. Rešitve pošljite do četrtka,28. JUNIJA na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din. Rešitev nagradne križanke iz sobotne številke 1. motor, 6. stol, 10. Lado, 14. omaka, 15. koloradar, 17. Tine, 18. Trdina, 19. ara, 20. EK, 21. lira, 23. beda, 25. IT, 26. las, 28. Roda, 30. cenilo, 32. kritika, 35. nabor, 36. okrog, 38. nevesta, 40. bobnar, 42. resk, 43. Ren, 46. LN, 47. atek, 49 Lear, 51. NO, 52. Aja, 54. osarij, 56. Elis, 58. samaritan, 60. ptica, 611 trik, 62. Aire, 63. satan , f Izžrebani reševalci Prejeli smo 124 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Lojzka Ahačič, Tržič, Cesta JLA 16; 2. nagrado (40 din) Aljoša Šimenc, Kranj, Smledniška 58; 3 nagrado (30 din) pa Franc Magdič, Kranj, Šorlijeva 3/II. Nagrade bomo poslali po pošti. •H c -O C ' c V « ** i o>z m v-ž C -o® ju S -g-3 Ž? So oo »-o fej* ©o 10 40 84594 1.000 40 40 046544 5.000 0 60 304124 10.000 7050 200 84400 600 55 20 97510 600 465 80 14120 1.000 72695 600 57705 1.000 61 20 353475 5.000 51 50 67521 600 6 10 94121 32086 600 4 16706 1.000 62 30 343516 10.000 102 100 , 65122 600 7 10 11332 800 61397 600 22352 1.000 109817 5.000 004332 5.000 289287 10.000 53 20 31308 800 73 20 12108 800 4723 300 60068 800 23903 600 * 21048 1.000 523723 . 5.000 51158 1.000 529433 5.000 472328 5.000 225923 10.000 067328 5.000 215478 10.000 54 20 14 30 89 30 74 60 1069 500 164 60 40039 600 794 80 97299 800 07504 600 21139 800 04844 800 11409 1.000 33704 800 088329 150.000 imunim B Vinko Hlebš razstavlja na Jesenicah V soboto, 16. junija, so v mali dvorani delavskega doma na Jesenicah odprli samostojno slikarsko razstavo Vinka Hlebša iz Tržiča. V kratkem kulturnem programu so nastopili gojenci jeseniške glasbene šole. Vinko Hlebš je bil rojen leta 1943 v Tržiču. Kot slikar samorastnik *se aktivno ukvarja s slikarstvom od leta 1967. Svoje znanje je izpopolnjeval pri akademskem slikarju Milanu Batisti. Doslej je samostojno razstavljal v Radovljici in v Preddvoru, na kolektivnih razstavah pa v Zagorju, Borovljah, Cerkljah in Zalogu. Na Jesenicah se predstavlja z 31 deli v oljni tehniki. Med deli prevladujejo tihožitja in krajine, ki so njegovi najljubši motivi. J. Rabič V Tržiču hortikul-turna razstava Danes ob 8. uri dopoldne bodo v razstavnem paviljonu NOB v Tržiču odprli razstavo z naslovom Mi in naše okolje, ki jo je pripravilo Hortikulturno društvo Tržič in bo odprta dva dni. To je prva tovrstna razstava v Tržiču, na njej pa se bodo obiskovalci seznanili s cvetjem in zelenjem, fotografije pa bodo prikazovale urejene in neurejene ter onesnažene dele mesta in okolice. Pred paviljonom bodo stojnice, na katerih bodo občani lahko kupili razno cvetje, lončnice, vrtnarsko orodje, zaščitna rastlinska sredstva itd. Danes in jutri pa bo v dvorani pod paviljonom dvoje priložnostnih predavanj z diapozitivi. Pokrovitelj hortikulturne razstave je Komunalno podjetje Tržič. J. K. Prodanih že 2000 knjig Z zavoda Borec so nam sporočili, da so že v prvem tednu po izidu Vidičeve knjige Zločin pri Lenartu, le- te prodali 2000. Glede na to, da smo od Lenarta dobili več pisem, bo zavod Borec knjige prodajal v nedeljo, 24. junija, od 10. do 11. ure v Potočnikovi gostilni pri Lenartu. Kranj CENTER 23. junija angl. barv. film NEKAJ SE PLAZI V MRAKU ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma DOKTOR DETEKTIV ob 22. uri 24. junija angl. barv. film NEKAJ SE PLAZI V MRAKU ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma SABATA ... PO TEBI JE ob 21. uri 25. junija amer. barv. film DOKTOR DETEKTIV ob 16., 18. in 20. uri 26. junija amer. barv. film DOKTOR DETEKTIV ob 16., 18. in 20. uri ' Kranj STORŽIČ 23. junija amer.-ital. barvni film prodaj v pištolo in kupi krsto ob 16. uri, amer. film tarzan in ženska leopard ob 18. uri, franc. barv. film agenti ljubijo streljanje ob 20. uri 24. junija amer. film tarzan in Ženska leopard ob 14. uri, franc. barv. film agenti ljubijo streljanje ob 16. uri, franc. barv. film prodaj pištolo in kupi krsto ob 18. uri, premiera špan. barv. filma zvezda varieteja ob 20. uri 25. junija špan. barv. film zvezda varieteja ob 16., 18. in 20. uri 26. junija špan. barv. film zve* zda varieteja ob 16., 18. in 20. uri / Tržič 23. junija nem. barvni film KAJ DELAJO SPOŠTOVANE GOSPE ob 18. in 20. uri (ni primeren za mladino!) 24. junija amer.-ital barvni film DOLARSKA PLOHA ob 15. uri, nemški barvni film KAJ DELAJO SPOŠTOVANE GOSPE ob 17. in 19. uri (ni primeren za mladino!) 26. junija angl. barv. film DVOJČICI ZLA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 23. junija premiera angl. barv. filma DVOJČICI ZLA ob 16., 18. in 20. uri 24. junija angl. barv. film DVOJČICI ZLA ob 15. in 19. uri, amer. barv. film RDECl GUSAR ob 17. uri 26. junija amer. barv. film ZGODBA O JESSE JAMESU ob 18. in 20. uri Krvavec 24. junija amer. barv. film ESKA-DRILJA SMRTI ob 17. uri Škofja Loka SORA 23. junija franc. barv. film VARUJ SE PRIJATELJEV ob 18. in 20. uri 24. junija franc. barv. film VARUJ SE PRIJATELJEV ob 18. in 20. uri 26. junija amer. film TARZAN IN ŽENSKA LEOPARD ob 20. uri Železniki OBZORJE 23. junija ital. barv. film MORL LEC PRIHAJA IZ GROBA ob 20. uri 24. junija ital. barv. film s. O. s. NOBILE ob 17. in 20. uri Radovljica 23. junija ital. barv. film TUJEC, IMENOVAN POKOPALIŠČE ob 18. uri, amer. barv. film BOTER ob 20. uri 24. junija ital.-jug. film GENERAL IN VOJAK ob 16. uri, amer. barv. film DOLARJI ob 18. uri, ital. barvni film TUJEC, IMENOVAN POKOPALIŠČE ob 20. uri 25. junija ital. barv. film ZLEGA MOZA REKA ob 20. uri 26. junija amer. barvni film BOTER ob 19. uri Jesenice RADIO 23. in 24. junija ital. barvni film SKRIJ SE 25. in 26. junija franc. barvni film VSTOPNICA ZA PEKEL Jesenice PLAVŽ ' 23. in 24. junija franc. barv. film VSTOPNICA ZA PEKEL 25. in 26. junija ital. barvni film SKRIJ SE Dovje Mojstrana 23. junija ital.-špan. barvni film VOLK SIERA BLANKE 24. junija amer. barv. film LJUBEZENSKI STROJ Kranjska gora 23. junija amer. barvni film LJUBEZENSKI STROJ 24. junija amer. barvni film NED KELLY Javornik DELAVSKI DOM 23. junija angl. barvni cs film' ORLI NAD LONDONOM 24. junija ital.-špan. barvni film VOLK SIERA BLANKE Praznik LD Begunjščica Lovska družina Begunjščica v radovljiški občini, ki je nastala 1956. leta z združitvijo lovske družine Radovljica in lovske družine Begunje, ima 57 članov. Danes in jutri bodo imeli člani te družine manjši praznik. Jutri dopoldne bodo namreč v Dragi pri Turistični koči razvili nov družinski prapor. Popoldne pa bodo pripravili lovski krst po starem običaju. Ze danes dopoldne bodo v dvorani radovljiške graščine odprli tudi lovsko razstavo. poročili so se na Jesenicah Šmon Ivan in Holc Kristina v Kranju Likar Miloš in Flegar Breda, Tif Janez in Šumrada Marija, Holzapfej Franc in Golob Kristina, Kristic Pero in Mencinger Metka v Radovljici v Škofji Loki Bogataj Pavel in Gartner Alojzija. Vehar Janez in Zaje Marija, Dolenc Stanko in Rant Martina v Tržiču Medič Marijan in Saksida Ivanka umrli so na Jesenicah Mrak Andrej, roj. 1896, Bizjak Jožef, roj. 1887, Jeklic Jakob, roj. 1909, Znidar Karolina, roj. 1888, Pirš Bogomila, roj. 1925, Kosmačin Ljudmila, roj. 1898, Vičič Franc, roj. 1901, Hanžek Drago, roj. 1911, Preveč Ja; nez, roj. 1903, Uzeirović Safir, roj-1972, Mali Matevž, roj. 1909, Zalo-kar Ivana, roj. 1887, Gluhar Štefan, roj. 1902, Vozelj Anica, roj. 1912. Gasser Janez, roj. 1932, Zupan Martin, roj. 1904; Sušnik Stanislava, roj. 1912, Lužar lgor, roj. 1971 Valjavec Anton, roj. 1901, Karu Marija, roj. 1881, Zadnikar Frančišek, roj. 1927, Kompare Rozalija, roj. 1886, Frlic Janez, roj. 1898, Bar-le Peter, roj. 1896, Sekne Janez, roj-1893, Kalan Janez, ro}. 1948, Medi-ževec (ž.), roj. 1973, Rebol Igor, roj-1970, Juvan Ferdinand, roj. 1920, Grašič Ignac, roj. 1896, Rozman Ro* zalija, roj. 1900, Prebil Matevž, roj-1900, Komljanec Jože, roj. 1896 v Radovljici Arh Marija, roj. 1895, Pretnar Janez, roj. 1935, Sparovec Antonija-roj. 1894, Rus ing. Alojz, roj. 1891» Knafelj Marija, roj. 1902, Lukan Jožef, roj. 1928, Hudolin Dominik-roj. 1912, Prešeren Katarina, roj-1900 v Škofji Loki v Tržiču Blažič Marija, roj. 1897, Črnivec Jernej, roj. 1919 SEP-PROJEKT krani nazirieva 1 Proda v stanovanjskem bloku v pri Tržiču 11 dvosobnih stanovanj po Cena stanovanj je fiksna! Stanovanja so vseljiva takoj! Bistrici 175.500 din V STANOVANJU SO NASLEDNJI PROSTORI: 1. kuhinja z jedilnim kotom — topli pod 2. dnevna soba — lamelni parket 3. spalnica — lamelni parket 4. predsoba — plastika 5. kopalnica z WC — keramika 6. garderoba — plastika 7. balkon — teraco 8. kletna shramba — cem. prevleka 10,33 kv. metra 13,36 kv. metra 13,94 kv. metra 8,39 kv. metra 4,52 kv. metra 4,13 kv. metra 3,24 kv. metra ca. 1,5—2,5 kv. metra V STANOVANJIH JE VGRAJENA NASLEDNJA OPREMA: Kuhinja: kombiniran štedilnik, dvodelno pomivalno korito, 8-litrski bojler, delovna miza, shrambna omara, viseča omarica Sanitarije: kopalna kad, umivalnik, WC -školjka, 80-litrski bojler, priključek za pralni stroj \Vse informacije pri: 1. SGP Projekt, KranJ 2. Stanovanjsko podjetje, Tržič prodam Prodam novo SAMOKOLNICO. uacar, Breg ob Savi 28, Kranj 3552 Poceni prodam lepo sobno KRE-uENCO. Krožna 9, Kranj 3658 prodam gospodinjski PLETILNI 1 ROJ. Poizve se v soboto in nede-dopoldne. Kutinova 4 a (Orehek), 3659 ^o ugodni ceni prodam 10 tednov ® are. JARČKE, izbrana vrsta pri-v{Janih nesnic »prelux«. Petrič Ton-ka, Šenčur, Zupanova 6 (v bližini ceste Šenčur - Voklo) • 3682 , "rodam pet vreč APNA in starin-Sko SKRINJO. Visoko 83, Šenčur D 3692 v prodam KRAVO po teletu. Voglje 3693 am osem mesecev brejo ^^AVO. Trboje 62, Smlednik 3694 R Prodam 4 m dolge PUNTE. Zg. Brmk 100, Cerklje 3695 nJrJodno prodam nov globok BROŠKI VOZIČEK in STAJICO ,a otroka. Gašperčič Hermina, Zg. ,Jezersko 22/a 3696 "rodam nekaj smrekovih in mace-spovih PLOHOV in DESK. Polak, anJ» Partizanska 6, telefon 22-509 D 3697 , Prodam MIZARSKO MIZO lP°nk). Cirče, Smledniška 20, Kranj p 3698 kA^dam 10 mesecev starega BI-£ Tenetiše 6, Golnik 3699 prodam diatonično HARMONIJU »Planinka«. Preddvor 17 3700 o^odam kombiniran MIZARSKI p.f«Oj (5 operacij) in ŽAGO vene-'Janko. Naslov v ogl. oddelku 3701 Vodarn dve KRAVI, ki bosta čez rj mesec teletih. Rozman Jurij, ragočajna 16, Smlednik 3702 PnSžlam italijansko OTROŠKO £Wx LJIC0 (kovinska, baročna). pne- Vzgojni zavod Preddvor 3703 in h tri mesece brejo TELICO & devet mesecev starega BIKA. r£g 4 pri Tržiču 3704 NlPndam dobro ohranjeno SPAL-kj • Vidmar Bojan, Šorlijeva 9, •anj 3705 /s Prodam globok OTROŠKI VOZI-K,K.ln KOŠARICO. Jelenčeva 29, %anJ 3706 .prodam štiridelno OMARO. Sav-SKa cesta 6, Kranj 3707 2 f°dam 5 kub. metrov borovih in Pl0kyo- metra smrekovih PLOHOV. lajma 57, Kranj 3708 orli, ^dam nov JEDILNI KOT in Gor?xn* JVEHKO. Krišelj Franc, P> j Golnik 3709 ievV?OLEANDRE. Zlatnar-Pr^KranJ 3710 • * "erjaveč, levi, vzidljiv, ^mizni ŠTEDILNIK, kombiniran (tri in tri plošče) ter dva šK- 9A- Gosar, Cesta talcev 5, ProH « , 3711 Lise tednov starega BIKA JAWAZao/ej° ali za zako1 in motor Cer*; 250ccm' Stanko Praprotnik, ernivec 24, Brezje 3712 dobro ohranjeno KRE-^u. Posavec 19 a, Podnart Pmn , 3713 dletom Ve mladi KRAVI, ena s Selo v?'*.ena osem mesecev breja. Prnw ^rovnica 3714 ŠI0Rpam ^st tednov stare PRA-DEsrp, ter smrekove PLOHE in CerklL ®ur8ar Matija, Zalog 45, P 3715 kseh i?m. 100-litrski MEŠALEC prenoi°Vl"sko SAMOKOLNICO in eHtri?°. OMARICO s trofaznim oglasn^lm ŠTEVCEM. Naslov v ProdT0ddelku 3716 150 x ,«an\ novo trodelno OKNO ProZ elesovo 54, Cerklje 3717 OVčarT. čistokrvnega kraškega Sožen odVtare?a e_T?.Iet0" °gled Sofljanr ž jumja dalJe Popoldne. (StraS\ Sempetrska 17, Kranj ProH o' 3718 Zameni 8 let starega KONJA ali Vodicl za starejšega. Zapoge 33, ProL 3747 stav traktorsko KOSILNICO MošS' ^-18 KM. Zupan Ciril, ProH. ' BrezJe 3748 ficostl11 KRAVO, dobro mleka-ProHo tom- VogUe 76 3749 8P°sobn 10 let starega KONJA, >at*ieni!ega Za vsa kmečka dela, ali §t.8o J m za dobro kravo. Mavčiče ^ ProH 3750 DraksU. p strešno OPEKO špičak. . ProH? Mavčiče 15 3751 *tu in m, S«AVO po tretjem tele-VOZIČEK za BCS kosil-c J^roH« 7' Žirovnica 3752 ^itrskf1 o^v OAJBIC, LESTVE in B0JLER. Zabukovje 13, pr ^nica J 3753 ^to°n pm KRAVO s teletom. Urh « 12, Kranj 3754 ahini^fi xt tednov stare PIŠKE. * Proda^ \^akl° • 3755 Se- MLADICE, nemške ov- • Vrba 18 8am° V nedelJ° P°Po1" val^°kdoam .SLaMOREZNICO s^U-glje 4] ln verig° znamke tempo. x Prodam , 3757 uvajg Psa VOLCJAKA, dobrega , Prizerj- Kranj 3758 00 fn2er«iP0o0I: Prodam nov briv-ašPeršif SkA stol v črnem skaju. termina, Jezersko 22/a 1; °ceni ^ * 3759 Klobowr0dan?. štiri mesece rab" k!i^Ekn '{Pijanski OTROŠKI l°va 3 ug'ed pri Andrejčič, Bo-• Jesenice '3760 Prodam traktorski IZRUVAC, PUNTE, BANKINE in DESKE. Šetina, Zbilje 38, Medvode 3761 Prodam novo strešno OPEKO »folc«. Šenčur, Mlakarjeva 48 3762 Prodam KRAVO s teletom ali po izbiri. Tenetiše 28, Golnik 3763 Prodam 6 mesecev starega BIKA. Mlaka 21, Kranj 3764 Prodam plemenskega VOLA, težkega 400 kg. Zg. Bela 7, Preddvor 3765 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem teletila. Fajfar, Drulovka 42, Kranj 3766 Prodam suhe hrastove in borove PLOHE. Sp. Zalog 48, Cerklje 3767 Prodam KRAVO po izbiri. Zg. Brnik 73, Cerklje 3768 Prodam ozko, prevozno MLATIL-NICO z dvema čistilnikoma v dobrem stanju, cena ugodna. Dvorje 31, Cerklje 3769 Prodam KRAVO pred tretjo telet-vijo. Velesovo 18, Cerklje 3770 Prodam KRAVO po izbiri s teletom ali brez in SVINJO za zakol. Zalog 41, Cerklje 3771 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE in dvobrazdni traktorski PLUG obračalnik. Grad 43, Cerklje 3772 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom in verigo, motorno gnoj-nično ČRPALKO in SOD za gnojnico. Poženik 17, Cerklje 3773 Posodim ali prodam 12 ton CEMENTA. Ponudbe pod »GRADNJA« 3774 Prodam skoraj nov ŠOTOR za 3 osebe. Cena 950 din, Ravtar Srečko, 64248 Lesce, Šobčeva 13 3775 Prodam KRAVO, brejo 8 mesecev, ali po izbiri. Srednja vas 55, Šenčur 3776 Prodam samonakladalno PRIKOLICO putinger 15, primerna za hribovite predele. Naslov v ogl. oddelku 3777 Prodam otroški športni VOZIČEK za dvojčke. Škofja Loka, Partizanska 40. 3778 Prodam 2000 kosov rabljene STREŠNE OPEKE. Dolinar Peter, Sv. Duh 47, Škofja Loka 3793 kupim Kupim PUHALNIK, Pintar Jakob, Sp. Sorica 8, Sorica 3779 Kupim suhe macesnove DESKE 5, 2 cm. Pungetšek Jakob, mizar, Pot na Jošta 7, Kranj 3780 Kupim kuhinjsko omaro — KREDENCO. Ponudbe pod »RABLJENO«. Naslov v ogl. oddelku. 3781 Kupim vprežne GRABLJE. Ponudbe s ceno poslati Šolar, Peračica 6, Brezje 3782 Kupim motorno KOSILNICO BCS, reform ali rapid novejši tip. Dobovšek Ivan, Sidraž 8, Cerklje 3783 Kupim 8 kg semena CRNE DETELJE. Povprašati v trafiki Cerklje vozila Prodam zastavo 750, letnik 1970, Košnjek, Sp. Bela 6, Preddvor 3785 Prodam osebni avto renault 10, letnik 1964, Luše 58 3786 Prodam fiat 1300, vzamem tudi ček za avto. Drempetič, Planina 26, Kranj 3787 Prodam osebni AVTO fiat 1300 po delih. Ravtar Srečko, 64248 Lesce, Šobčeva 13. 3788 Prodam NSU 1200 C, letnik 1969. Poizve se v gostilni »LIKOZAR« Visoko, Šenčur 3669 AMI 8, september 1971, brezhiben, 28.000 km, prodam za 24.000 din. Informacije: Kregar, Kranj, Staneta Rozmana 11, telefon 22-415 3672 Prodam FIAT 850 šport coupe. Sp. Bela 12, Preddvor 3673 Po ugodni ceni prodam ŠKODO, letnik 1971. Ogled vsak dan po 16. uri. Naslov v ogl. oddelku 3674 Prodam ohranjen osebni avto VOLKSVVAGEN starejšega tipa Robič, Zg. Gorje 56 pri Bledu 3686 Prodam FIAT 750. Ogled v soboto, 23. junija, od 16. do 19. ure. Jesenko Janez, Demšarjeva 6, Škofja Loka 3687 Prodam odlično ohranjen MOPED T-12, prevoženih 6000 km. Arh, Polica 10, Naklo 3720 Prodam NSU 1000, letnik 1971 ali zamenjam za VW, starejši letnik. Koželj Franc, Hafnarjeva 10, Kranj 3721 Prodam FIAT 750, letnik 1964. Ogled v soboto ali ponedeljek popoldne. Benedičič Vinko, Kokrica, Pokopališka 12, Kranj 3722 Prodam FIAT 750, letnik 1964. Kranj, Zasavska 29 (Orehek) 3723 Ugodno prodam ZASTAVO 750. Šifrar, Naklo 175 3724 Prodam avto ŠKODA. Cerne, Skalica 9 a, Kranj 3725 Prodam ZASTAVO 600 D, letnik 1961. Vopovlje 3, Cerklje 3726 Prodam osebni avto DKW F-12, letnik 1965. Rozman Slavko, Olše-vek 9 3727 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Možnost plačila s čekom. Kleindinst, Brezje 27 3728 Poceni prodam KOMBI FIAT v voznem stanju. Informacije na telefon 24-227 Kranj 3729 Prodam FIAT 750, letnik 1967 in TELEVIZOR RR Niš. Podgornik, Kranj, Šempetrska 29 3730 stanovanja Dekle dobi lepo SOBO v centru za trikrat tedensko pospravljanje majhnega stanovanja. Ponudbe poslati pod »čista in poštena« 3731 Zakonca iščeta SOBO v Kranju ali okolici. Stanič Radoslav, samski dom, Frankovo naselje, Škofja Loka 3732 Nujno potrebujem v Kranju eno-sobno STANOVANJE ali GARSONJERO. Naslov v oglasnem oddelku 3733 Prodam dvosobno STANOVANJE v izmeri 52 kv. metrov, v prvem nadstropju. Centralna kurjava, lepa lokacija. Ogled stanovanja vsak dan od 15. ure dalje. Rožman Jože, Kranj, Mlakarjeva 24/1 3734 Zaposlen fant išče opremljeno, SOBO, po možnosti s souporabo kopalnice. Naslov v oglasnem oddelku 3735 posesti Prodam vseljivo HIŠO z dobro vpeljano zeljarno in vsem inventarjem blizu Ljubljane. Ponudbe poslati pod »ugodno« 3741 Polovico HIŠE z vrtom v Kranju prodam ali zamenjam za manjšo. Ponudbe poslati pod »Zamenjava« 3742 Prodam polovico starejše HIŠE, primerne za vsako obrt, v centru Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 3743 izgubljeno V petek, 15. junija, sem na Kokrici (cesta na Rupo — Betonova ulica) izgubila zlato ZAPESTNICO s »per-lami«. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi v trgovino Elita — Nogavičar 3744 V Kranju na živilskem trgu najdena ženska URA se dobi pri tržni-čarju y 3745 Od Britofa do Primskovega sem izgubila VOZNIŠKO DOVOLJENJE in KLJUČ. Ručigajeva 3, Kranj 3746 prireditve GASILSKO DRUŠTVO VOGLJE prireja dne 23.6. KRESNO NOC s pričetkom ob 20. uri, dne 24.6. pa veliko VRTNO VESELICO s pričetkom ob 15. uri. Obakrat vas bo zabaval ansambel VESELI TRGOVCI. Kot posebna atrakcija oba večera kegljanje za osla. 3790 GOSTIŠČE MANGART pri Bledu prireja vsako soboto PLES s pričetkom ob 17. uri. Igra ansambel Metoda Praprotnika. 3791 zaposlitve DRUŠTVO UPOKOJENCEV KRANJ, Tomšičeva 4 išče TOCAJ-KO za svoj BIFE. Osebni dohodek po pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Informacije se dobijo v pisarni društva 3680 Poučujem angleški jezik za vse razrede osnovnih in srednjih šol v času od 1. julija do 1. septembra 1973. Naslov v ogl. oddelku 3736 Iščem VAJENCA za zlatarsko obrt. Levičnik Zivko, zlatar, Maistrov trg 9, Kranj 3737 Sprejmem VAJENCA za avtoli-čarsko stroko. Ambrož Vinko, Luz-narjeva 13, Kranj 3738 Sprejmem VAJENCA za avtome-hanično stroko za popravilo VW. Stritar Franc, Cirče 33, Kranj 3739 Iščem mlajšo UPOKOJENKO za varstvo dveh otrok (2 leti in 3 mesece) na domu v centru Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 3740 Iščem mlajšo UPOKOJENKO za varstvo otrok in delno pomoč v gospodinjstvu od septembra dalje. Nudim hrano in stanovanje, ostalo po dogovoru. Benedikova 10, Kranj 3789 obvestila ROLETE naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610 ali pišite, pridem na dom ostalo Sprejemam naročila za mizarska, stavbena in pohištvena dela. Naslov v oglasnem oddelku. 3792 Zahvala Ob tragični izgubi sina in brata Janeza Pretnarja iz Podhoma se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem za darovane vence in cvetje, gasilskemu društvu, tov. Klinarju za govor na grobu in kolektivu Železarne / Jesenice. Mama Jera, sestra Marica z družino — Zahvala Ob boleči izgubi našega ljubljenega moža, očeta, starega očeta in strica Petra Barleta se toplo zahvaljujemo dr. Hriberniku za dolgotrajno zdravljenje in za številne obiske na domu. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Bahorju Zdravku za lepe pogrebne obrede. Prav posebno se zahvaljujemo gospe Novak Ivani, pevskemu zboru ter vsem sosedom, sorodnikom, znancem in kolektivu šole Ježica za podarjene vence. Hvala vsem, ki so ga pospremili na zadnjo pot. Žalujoči: žena Pavla, sin Peter, hčerka Lini in vnuk Peter z družinami Kranj, 18. junija 1973 Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica Dominika Hudolina se najtopleje zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, darovali vence in cvetje ter pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi podjetju LIP Bled, ZB Radovljica, društvu upokojencev, sindikatu KL iz Šk. Loke in sodelavcem njegovega brata za darovane vence. Posebna zahvala pevskemu zboru »Lipa« iz Radovljice, govorniku za poslovilne besede, zdravnikom internega oddelka jeseniške bolnice in gospodu župniku. Še enkrat hvala vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in blažili bolečine v najtežjih dneh. Žalujoči: žena Francka, hčerki Cvetka in Tatjana, bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo Vrbnje, Cešnjica, Škofja Loka, Kranj, Nova vas Umrl je član naše delovne skupnosti /' . Valentin Misjak črkostavec - meter Pogreb pokojnika bo v ponedeljek, 25. junija, ob 17.15 v Ljubljani izpred Petrove mrliške vežice na Žalah Delovna skupnost ČP Gorenjski tisk Kranj DE tiskarna, DE Glas nesreče Trčenje v serpentinah V četrtek, 21. junija, dopoldne se je na cesti med Kranjsko goro in Vršičem pripetila prometna nezgoda. Voznik avtobusa Jožef Velikogne (roj. 1942) z Jesenic je vozil skupino turistov proti Vršiču. Med drugim in tretjim ovinkom je vozil skrajno desno, vtem pa je iz nasprotne smeri pripeljal v osebnem avtomobilu Alojz Mertelj (roj. 1949) iz Podkorena in trčil v avtobus- V nesreči je bil voznik Mertelj lažje ranjen. Škode na vozilih je .za 25.000 din. Trčil v drevo V četrtek, 21. junija, nekaj po 19. uri se je na cesti med Bledom in Boh. Belo pripetila prometna nezgoda. Voznik poltovornega avtomobila Edi Vrečko (roj. 1933) iz Maribora je vozil proti Bledu. V blagem desnem ovinku mu je nasproti pripeljal nekoliko bolj po sredini ceste neznani voznik osebnega avtomobila. Voznik Vrečko se je pri srečanju umaknil v desno, zapeljal na travnati rob ceste, izruval dva obcestna kamna in se zaletel-v drevo. V nesreči sta bila ranjena sopotnika Žarko Španinger in Silvo Puhek. oba iz Maribora. Škode je za 10.000 din. Sopotnica umrla V torek, 19. junija, ob 18.20 se je na cesti prvega reda med Podtaborom in Bistrico pripetila huda prometna nesreča. Vpznik osebnega avtomobila nemške registracije Horst Fahrenholz (roj. 1917) iz Berlina je vozil od Pod-tabora proti Naklem in je ustavil na skrajni desni strani na odstavnem pasu. Nato je hotel vozilo obrniti, pri tem pa je zaprl pot vozniku osebnega avtomobila nemške registracije Feridu Zubčeviču (roj. 1932) iz Sarajeva. V trčenju je bila sopotnica v Fahrenholzovem avtomobilu tako hudo ranjena, da je kasneje umrla v ljubljanski bolnišnici. To je bila Margareta Thiepemann (roj. 1904) iz Berlina. Njen mož Fritz pa je bil le lažje ranjen. V nesreči sta bila še hudo ranjena sopotnika v Zubčevičevem avtomobilu: Radoslav Udundžič (roj. 1940) in Vladimir Petrovič (roj. 1944) oba iz Sarajeva. Prepeljali so ju v ljubljansko bolnišnico. Škode na obeh vozilih je za 35.000 din. Zavozil s ceste V torek, 19. junija, se je na cesti drugega reda na Jezerskem pripetila prometna nezgoda. Voznik mopeda Zvopimir Cebulj (roj. 1952) iz Kokre je v desnem nepreglednem ovinku na Zg. Jezerskem pri hiši št. 45 zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v levo s ceste, kjer je trčil v obcestni kamen. V nesreči sta bila voznik in sopotnik Stanislav Prek iz Zg. Kokre ranjena. Voznik je vozil brez vozniškega izpita in so ga odpeljali na odvzem krvi. Olje na cesti Na Prešernovi cesti na Bledu se je v sredo, 20. junija, nekaj po 20. uri pripetila prometna nezgoda zaradi razlitega olja na cesti. Voznik kolesa s pomožnim motorjem Janko Horvat (roj: 1916) z Bleda je peljal po Prešernovi cesti z zmerno hitrostjo. V ostrem levem zavoju pri križišču s Partizansko cesto je bilo po cesti razlito odpadno olje. Ko je zapeljal na olje, je padel in se huje ranil. Prepeljali so ga v jeseniško bolnišnico. Izsiljevanje prednosti V križišču Ljubljanske in Kidričeve ceste v Škofji Loki se je v sredo, 20. junija, ob 20.35 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Alojz Nardoni (roj. 1935) je vozil po prednostni Kidričevi cesti. V križišču z Ljubljansko cesto pa je pred njegovim avtomobilom izsilil prednost voznik mopeda Bernard Šraj (roj. 1925) iz Škofje Loke, ki je pripeljal po neprednost-ni Ljubljanski cesti. Pri trčenju je bil voznik Šraj huje ranjen, sopotnik v osebnem avtomobilu Dušan Nardoni (roj. 1959) pa lažje. Oba se zdravita v ljubljanski bolnišnici. Škode na vozilih je za 6000 din. L. M. s sod isca Prehiteval v megli Okrožno sodišče v Kranju je v senatu pod predsedstvom sodnika Antona Žitka obsodilo 22-letnega Janeza Sodca, šoferja iz Ljubljane, na leto dni strogega zapora, ker je zakrivil prometno nesrečo s smrtnim izidom. Nesreča se je pripetila 1. decembra lani na cesti JLA pred vojašnico. Tisti dan je rahlo deževalo, bila je tudi megla, tako da je bila vidljivost le 30 do 40 metrov. Obtoženi Sodeč je tistega dne vozil kombi. Kakih 40 metrov pred seboj je zagledal konjsko vprego in ker je vozil s hitrostjo 50 do 60 kilometrov na uro, se je odločil za prehitevanje. Zapeljal je na levo stran ceste in začel prehitevati, pri tem pa se ni prepričal, če je prehitevanje tudi varno. Vtem je iz nasprotne smeri pripeljala pravilno po svoji desni voznica zastave 750 Jožica Polak z Golnika. V skorajda čelnem trčenju se je Polakova tako hudo ranila, da je takoj umrla, sopotnika v osebnem avtomobilu Marija Nestorovič in Nikola Bondor pa sta bila huje ranjena. Sodišče je ocenilo, da je obtoženec, ki je pred nesrečo prevozil šele okoli 2000 kilometrov in je bil šofer šele dva meseca, kršil določila temeljnega zakona o varnosti cestnega prometa, saj hitrost vožnje ni prilagodil stanju ceste in vidljivosti ter je prehiteval tako, da je ogrozil druge udeležence v prometu. Hitrost kombija je bila na spolzki cesti in v megli gotovo prevelika, sicer bi lahko ustavil, ko je zagledal pred seboj vprego, ne pa da se je odločil za nevarno prehitevanje, ki se je nesrečno končalo. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo kot olajševalne okoliščine obto-ženčevo dosedanje nekaznovanje, njegovo mladost in neizkušenost in izreklo najnižjo po zakonu zagroženo kazen. Dve leti zapora Okrožno sodišče v Kranju je v senatu pod predsedstvom sodnika Boruta Kobija obsodilo 24-letnega Alojza Zupana iz Žirovnice na enotno kazen dveh let zapora. Obtoženec, kot je ugotovilo sodišče, že sedem let ni redno zaposlen, popiva in sploh živi neredno življenje. Tudi svojim staršem ni prizanesel, saj jim je večkrat odnesel razne predmete. Tako je lani novembra in decembra odnesel od doma električni vrtalni stroj, ročno uro darvvil in še nekatere druge predmete. Zaradi stalno se ponavljajočih takih dejan j so se starši odločili sina sodno preganjati, vsekakor v želji, da bi kazen nanj vzgojno vplivala. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo obtoženčevo psihično stanje zaradi stalnega pitja alkohola in to, da je tatvine storil v vinjenem stanju. Med oteževalnimi okoliščinami pa je sodišče upoštevalo, da je obtoženec že večkrat zagrešil podobna dejanja, in bil zanje kaznovan. Zadnje dejanje je telo zagrešil v pogojni dobi, ker ga je že pred dvema letoma okrožno sodišče v Kranju obsodilo na osem mesecev zapora. Sodišče je ugotovilo, da se obtoženec ni zadržal in je kmalu potem, ko je bil pogojno kaznovan, spet storil kazniva dejanja. Sodišče se ni odločilo za varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholizma, ker je menilo, da se bo obtoženec že zaradi daljše pro-stostne kazni odvadil alkohola pod zdravniško kontrolo. SPLOŠNA BOLNICA JESENICE išče družinsko stanovanje za dva zdravnika (zakonski par) na Jesenicah ali v bližnji okolici za dobo 1 leta. Zdravnika bi že letošnje poletje začela delati v bolnici, stanovanje pa bo imela bolnica na razpolago šele prihodnje leto. Ponudbe naslovite na Splošno bolnico Jesenice. Obvestilo LETNO KOPALIŠČE V KRANJU je odprto vsak dan od 9. do 18. ure ZIMSKO KOPALIŠČE V KRANJU je odprto v letni sezoni v petkih, sobotah in nedeljah od 9. do 18. ure. CGP DELO TOZD — časopisi Ljubljana je na Bledu odprla dva kioska za prodajo časopisov, razglednic in tobačnih izdelkov. Iščemo dve sposobni prodajalki. Nudimo dober zaslužek. Pismene ponudbe sprejema CGP DELO, podružnica Kranj, Koroška 16, telefon 21-280. Gospodinje! Se vam doma nabirajo kupi opranega pa nezlikanega perila? Rada bi vam pomagala, vam poceni, lepo in hitro zlikala zaupane večje kose posteljnega perila, prte itd. S 1. julijem bom namreč v Kranju v Tavčarjevi ulici št. 25 (za hotelom Evropa) odprla LIKALNICO in pralnico. Cenjenim strankam se priporoča LOJZKA ZAMLJEN DELAVSKA UNIVERZA Škofja Loka objavlja prosti delovni mesti 1. računovodje 2. operativnega organizatorja izobraŽevanja Pogoji za sprejem: pod 1.: ekonomski tehnik, zaželena je praksa v izobraževalni ustanovi pod 2.: srednja izobrazba z vsaj 1-letno prakso v organizaciji izobraževanja. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. OBČINSKI SODNIK ZA PREKRŠKE Kranj objavlja prosto delovno mesto vodje pisarne Pogoj za sprejem: srednja strokovna izobrazba administrativne stroke z dokončano 4-letno administrativno šolo in s 5 leti delovnih* izkušenj. Interesenti naj v 15 dneh po objavi, vložijo prošnjo, kolko-vano z 2 din in priložijo v rokopisu kratek življenjepis in overjen prepis zadnjega šolskega spričevala in potrdilo o eventualni praksi-. Zahvala V 81. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustil naš dragi mož in oče Janez Sekne Pehamekov ata iz Vogelj Toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, ga spremili na zadnji poti ter mu darovali toliko vencev in cvetja. Posebno se zahvaljujemo dr. Hriberniku za lajšanje bolečin in g. prof. Krakarju za poslovilni govor. Hvala tudi župniku iz Šenčurja in pevskemu zboru društva upokojencev. Žalujoči: žena Katarina, sinova Tone in Stane ter hčerki Cilka in Ančka z družinami Voglje, Hrastje, Mengeš, 18. junija 1973 Zahvala Ob mnogo prerani izgubi ljubega moža, sina, brata in strica Ivana Kalana se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli ustno ali pismeno sožalje, dart>vali cvetje, vence in sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo Balantovim, Mežnarjevim, sosedom ter vsem, ki so nam stali ob strani. Lepa hvala sostanovalcem za zbrano pomoč, pevcem, gasilcem in podjetjem IMP obrat Trata, Vektor Domžale, Žito Kranj ter Inter Ljubljana. Prav tako iskrena hvala vsem, ki so ga spremljali na njegov prerani grob in g. župniku iz Šmartna za opravljen obred. Žalujoči: žena Ani, ata, mama, brata Slavko in Franci z družinama ter drugo sorodstvo Breg ob Savi, Kranj, 19. junija 1973 Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega Milana Kočij ana se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, domačinom, prijateljem in znancem, ki so ga med boleznijo tolažili, ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in z nami sočustvovali v nepozabnih trenutkih. Posebno lepo se zahvaljujemo zdravstvenemu in strežnemu osebju gastroenterološkega oddelka infekcijske klinike, Japljeva 2, kakor tudi govornikoma za tople poslovilne besede in pevskemu zboru za poslovilne pesmi. Hvala vsem za izraze sožalja. Žalujoči: žena Silva, mama, brat Jože in sestra Mimi z družinama Ljubljana, Leše, Kranj, Radovljica Zahvala Ob prerani izgubi najinega triletnega sinčka Igorčka Rebola se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom in znancem, ki so nam stali ob strani v najhujših trenutkih. Zahvala tudi postaji LM, dr. Bajžlju, vsem sodelavcem in kolektivu IBI-ja in Planike, ki so darovali vence, cvetje in nama izrazili sožalje. Zahvaljujeva se tudi organistu in g. kaplanu za opravljen obred ter za tolažilne besede. Še enkrat posebna zahvala vsem in vsakemu posebej, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in ga obsuli s cvetjem. Žalujoči: neutolažljiva mamica in očka, stari mami Pavla in Neža, stari oče Jože, teta Marija ter druge tete in strici z družinami Predoslje, Breg, Hrastje, 20. junija 1973 Zahvala Ob izgubi našega dragega brata, strica in prijatelja Ferdinanda Juvana iz Olševka se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem m znancem ter vsem, ki ste nam izrekli ustno ali pismeno sožalje, mu darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu sprem"1 na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo tudi častitemu gospodu župniku za pogrebni obred in poslovilne besede ter g-Skrjancu za ganjljive žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala- Žalujoči: brata in sestra z družinami ter drugo sorodstvo iso-sp*,n ,jpffbled LESNA INDUSTRIJA BLED — Ljubljanska c. 32 — telefon 77-384 — telex 34525 MU /program univerzalno sestavljivo pohištvo za spalnice za dnevne sobe za jedilnice za delovne kabinete Industrija STOL pohištva proizvaja CyQL Kamnik 'm'ustr'ia pohištva STOL Kamnik Pogovor tedna Peter Kalan: »Moj cilj je državna reprezentanca« t . Nekje sem prebral, da 22-letni Škofjeločan Peter Kalan, sicer član yubljanskega brodarskega društva, predstavlja glavno odkritje veslale sezone 1973. Ta žilavi kajakaš, ki je prvič sedel v čoln, ko mu je bilo 0 let, sodi trenutno v sam vrh elite naših junakov divjih voda. In endar ni prišel v reprezentanco. Zakaj? »Res sem v kar solidni formi, boljši kot kdajkoli doslej, ^asti spust mi leži. Toda saj ni čudno; celoten trening sem pri-JMJodil nabiranju vzdržljivosti in moči, ki sta poleg majhne teže 54 kilogramov — moja največja aduta. V slalomu, med vratci, em precej slabši. Ampak povsod ne moreš uspevati, kajti tudi v ajakih in kanujih bodo v prihodnje prevladovali strogi speci-til8tl* sPričo vedno hujše konkurence je namreč univerzalnim eKmovalcem bolj ali manj odzvonilo... Razlogov, da se nisem vrstil v državno reprezentanco in odpotoval na svetovno Prvenstvo v švicarsko mesto Moutatahl, je več; zaradi poškodbe vo* -861?1 moral opustiti nastop v Skopju, torej eno od treh im J' 80 0 Pozimi pa, štirikrat krogih na tekaških smučeh ter v telovadnici, na drogu, bradlji in Pr' Delfin (Rovinj), jJ* Kranj) ** Vodovodni stolP i i!?SVeloeljiv° Je' da v ligi pre-S1' med f*°re«jski predstav-v Sega »avoriti za naslov le-h*teri>ol,- pJVaka pa so vsekakor stol *1 D^lflna in Vodovod-stola t?' uCe se bo Vodovod-bo v tem prvenstvu TVivnim? Nekaterimi bivšimi o?Slav» u »»"Uči kranjskega O! njih bor|l kakor zna, lahko v* *li Gn Pričakujemo največ. CJet*oSH Jci. Pa bodo po vsej CiSstih ?a»grali po svojih V°lje. In 8e uvrstili .kar k>e4akJ!e1Tri8lava » i« Vodo-Vu nisken! *ia bodo predtekme y "»u drugoligašu Trigla- kolu se bo Triglav II k0yljico 1?mačem bazenu z kai v .v?dovodni stolp pa verTU.2 Delfinom. Kamnik Stavil obijani, kjer se bo v igri s Slovanom. k. - dh Na pobudo občinskega sindikalnega sveta Tržič in ob pomoči rokometnega kluba Tržič je bilo v četrtek, 14. junija, na rokometnem igrišču Partizana sindikalno prvenstvo v rokometu. Tekmovanja se je udeležilo 8 ekip tržiških sindikalnih podružnic, napete tekme pa je do večernih ur spremljalo precej gledalcev. Zmagala je ekipa sindikalne organizacije Peka, druga je bila ekipa Bombažne predilnice in tkalnice, tretja pa ekipa Splošnega gradbenega podjetja. V sobotQ, 16. junija, pa je bilo na balinišču za Vir jem sindikalno prvenstvo v balinanju. Organizator tekmovanja je bil sindikalni svet, za • tehnično izvedbo pa je poskrbelo športno združenje »5. avgust«. Tekmovanje je pokazalo, da so člani sindikata Bombažne predilnice in tkalnice najboljši balinarji. Sledita jim ekipi Tovarne kos in srpov in Peka. Zmagovalca v rokometu in balinanju sta prejela pokala občinskega sindikalnega sveta v trajno last, drugo in tretjeuvrščeni ekipi pa posebna priznanja. -jk O I 1% 15 Občinski praznik v znamenju 30-letnice 2e nekaj časa pri kranjski občinski skupščini deluje odbor za praznovanje letošnjega občinskega praznika in 30-letnice Prešernove brigade. Letošnje praznovanje 1. avgusta bo še posebno svečano, saj bo združeno s 30-letnico Prešernove brigade in ustanovitve nove Jugoslavije. Tako bodo ob tej priliki številne kulturne, športne in druge prireditve, odprtih pa bo več gospodarskih in drugih objektov. Datum osrednje proslave je že določen. Le-ta bo 28. julija dopoldne pred novim obratom tovarne Iskra na Laborah. Sicer pa bo že sredi julija ena prvih prireditev, ko bodo v Krajevni praznik v Velesovem Prebivalci krajevne skupnosti Ve-lesovo pri Cerkljah na Gorenjskem bodo v soboto in nedeljo praznovali. Vsako leto v tem času obude spomin na junij 1944. leta, ko so množično odšli v partizane tamkajšnji domačini, praznik pa je tudi v spomin trem padlim partizanom, ki so jih belogardisti postrelili speče nad vasjo Velesovo. Kot uvod v praznovanje bo drevi slavnostna seja sveta krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev. V nedeljo popoldan pa bo osrednja slovesnost pred gasilskim domom, kjer bo po kulturnem programu, govorih in polaganju vencev tudi veseli del programa s srečanjem preživelih borcev in aktivistov ter ostalega prebivalstva. -an Po poteh kokrškega odreda V nedeljo, 24.' junija, se bodo zbrale pri počitniškem domu Rade Kon-čar pod Storžičem tekmovalne skupine, da krenejo na orientacijski pohod po poteh in stezah, ki so jih med vojno utirali borci kokrškega odreda. Junija slavimo obletnico formiranja tega slavnega partizanskega odreda, ki je v letih od 1942 do osvoboditve na področju od Kamnika do Stola tolkel po sovražniku in izbojeval več junaških zmag. Mladinski odsek pri Planinskem društvu Kranj se je še pred leti odločil, da v spomin na te boje organizira orientacijski pohod. Povezal se je z borci in taborniki ter na tem širnem gorenjskem teritoriju izvedel že več pohodov, ki so sedaj postali tradicionalni. Novo je tesnejše sodelovanje vseh organizacij in povezava z mladinsko komisijo pri Planinski zvezi Slovenije, ki je to tekmovanje vključila v slovensko orientacijsko ligo. Na tekmovanju se bodo planinci, taborniki, člani ZRVS in JLA pomerili v svojem znanju orientacije s kompasom in karto, v znanju prve pomoči, reševali bodo tudi teste iz zgodovine kokrškega odreda in spominskih dnevov NOB, Najboljša ekipa bo osvojila prehodni pokal. Zbor tekmovalcev bo v nedeljo ob 7.30 pred počitniškim domom Gamsov raj nad Bašljem. Prijave že pri-haj iajo iz vseh koncev Slovenije. Na veselo svidenje pod Storžičem! M. B. tovarni Planika proslavili 20-letnico ustanovitve. Med pomembnejšimi objekti, ki bodo v tistih dneh odprti, velja poleg nove tovarne Iskra na Laborah omeniti otvoritev petih novih osnovnih šol v občini — na Kq-krici, v Besnici, Naklem, Trbojah in na Orehku. Na Planini bodo odprli nov pokojninski dom, na Zlatem polju pa nov dom avto-moto društva Kranj. Od kulturnih, športnih in drugih prireditev že lahko najavimo VII. mednarodno kolesarsko dirko po u'1' cah Kranja, partizanski večer tabornem ognju v Stražišču, otvor1' tev likovne razstave v Gorenjske"1 muzeju in koncert v renesančni rani Gorenjskega muzeja, med(fru' štveno tekmovanje v slalomu na ški koči, večer ljudske igre, pesmi 1 plesov, smučarske skoke za P°*a Kranja z mednarodno udeležb0, mednarodni atletski miting, ^ stavo fotoamaterjev Kranj 1972 ir še vrsta drugih. A. Z- V psihiatrični bolnici v Begunjah so v torek dopoldne proslavili 20- letnico dela te zdravstvene ustanove. Uvodnemu govoru primarija dr. Jurija Zalokarja je sledil kulturni spored, ki so ga pripravili bolniki in osebje bolnice. Zatem so odprli razstavo za* poslitvene terapije. Gostje so si lahko ogledali vezenine, izdelke iz keramike, slame, stenske podobe, mozaike in druge predmete, ki so jih izdelali bolniki. Razstava, ki je že petnajsta po vrsti, bo odprta do 4. julija, in sicer vsak dan od 8. do 17. ure. Tri' zaposlene, ki hkrati z jubilejem bolnice praznujejo 20-letnico dela v zavodu, smo ob tej priliki zaprosili za nekaj besed o njihovem delu. le tako lahko vračamo zaupanje v sebe in soljudi. Tako ga tudi pripravimo, da se vključi v delo. Uspehi mu vzbujajo zanimanje in mu krepijo samozavest. Skratka, lahko bi rekla, da delo zdravi. Seveda, pa le delovna terapija ni dovolj. Prav toliko ali še več truda mora vložiti zdravstveno osebje bolnice. Tako zdravniki kot sestre in bolničarke. Danes začetek Pod pokroviteljstvom direktorja Planike iz Kranja Milice Izbič in v organizaciji tovarne Planika iz Kranja oziroma športne komisije pri osnovni organizaciji sindikata se bodo začele danes ob pol desetih dopoldne v Kranju V. športne igre delavk in delavcev usnjarskopredelovalne industrije Slovenije. Na igrah bo nastopilo več kot 500 športnikov in Krajevni praznik nj v • v v v Straziscu Ob obletnici množične izselitve prebivalcev Stražišča v krajevni skupnosti vsako leto 21. junija praznujejo krajevni praznik. Letošnja osrednja prireditev v okviru praznika bo drevi ob 20. uri na Pantah pri gasilskem domu v Stražišču. V reviji plesov bodo nastopile folklorne skupine tovarne Sava, Primsko-vega, Predoselj in Podblice. Jutri ob 13. uri pa bo na Pantah tradicionalna gasilska veselica. V. usnjariade športnic iz 16 slovenskih usnjarsko-predelovalnih podjetij, ki se bodo pomerili v šahu, namiznem tenisu, kegljanju, streljanju, balinanju in malem nogometu. Udeležba na kranjskem tekmovanju je največja doslej, kar je obenem tudi ena od dostojnih proslavitev letošnje 20. obletnice uspešnega delovanja in razvoja tovarne Planika iz Kranja. Kolektiv se je namreč v dveh desetletjih razvil iz majhnih obratov v sodoben kombinat. Na igrah sodelujejo ekipe naslednjih podjetij: IUV Vrhnika, Utok Kamnik, Toko Domžale, Konus Slovenske Konjice, Tovarna usnja Šoštanj, Tovarna usnja Slovenj Gradec, Peko Tržič, Alpina Ziri, Jadran-Ciciban Miren pri Novi Gorici, Ko-teks-Tobus Ljubljana, Tovarna obutve Novo mesto, Tovafna lahke obutve Šentjur pri Celju, Jelen Tolmin, Trio Tržič, Kopitarna Sevnica in Planika Kranj. Igre bodo zaključene jutri popoldne. -jk Z razstave zaposlitvene terapije v psihiatrični bolnici v Begunjah. Razstava bo odprta do 4. julija vsak dan od 8. do 17. ure. — Foto: F. Perdan Franc Černigoj, vodja delovne terapije: »Delovna terapija bolnikov ni nekaj novega. Lahko bi rekel, da jo v naši bolnici poznamo že od vsega začetka. Res je bil sprva obseg dela za bolnike zelo skromen, a z leti in vztrajnim delom smo dosegli že lepe uspehe. Imamo delavnice za moška in ženska ročna dela, mizarsko, kovinsko, čevljarsko, mozaično in keramično delavnico in šivalnico. Poleg tega pa bolniki, če želijo, lahko pomagajo na vrtu, v kuhinji, parku in na ekonomiji. Zaposlimo jih po zanimanjih in sposobnostih. Delajo pod vodstvom inštruktorjev.« Anka Medja, delovna in-struktorica za ženska ročna dela: »Odnos osebja do bolnikov ^mora biti čim bolj topel, razumevajoč in neposreden, saj mu Danica Švab, bolničarka: »Ko smo začeli, so bili prostori slabi in za udobje bolnikov in osebja je bilo slabo poskrbljeno. Primanjkovalo je tudi zdravil. V dveh desetletjih, kar -"bolnica obstoja, pa smo obnovili grad in tudi zdravljenje bolnikov je vse drugačno in veliko bolj uspešno. Tudi delo bolničark in sester je veliko lažje.« L. Bogataj \StJ Danes bo na Jezerskem srečaj delovne skupnosti Gozdnega darstva iz Kranja in kmetov, j8* nikov gozdov s področja kranj^j škofjeloške in tržiške občine. S ^ bo zaključeno praznovanje 20. niče Gozdnega gospodarstva Kra,^ Ob priliki srečanja gozdarjev kmetov na Jezerskem predstavljaj, danes dolgoletnega gorenjskega ij. darja in sedanjega direktorja nega gospodarstva Kranj inž. da VIZJAKA, rojenega Ljublja% na, ki pa ga je gozdarska stroka 1 1953 »prignala« na Gorenjsko. slil se je na gozdnem' obratu v S* ^ Loki, nato pa na podobnem obr na Jezerskem. .. jj »Na Jezerskem nas je naj D j mučilo vprašanje mehaniz®0 L saj so tod zaradi konfiguraciji terena in strmih hudourni5^ dolin za izkoriščanje in vZ u\y vanje najtežji gozdovi v «*ePu0 posebno skrb pa smo posvetili izgradnji gozdnih potov in vlek ter J dernim transportnim sredstvom. Prav tako smo v tem času prvi v ' ff veniji, leto pred izidom zakona, združili družbeni in zasebni 9e ^ gozdarstva na samoupravni osnovi. Prav Kranjčani smo dali na 0p področju osnovna organizacijska in samoupravna načela. o tem je izšel leta 1963.« Inž. Metod Vizjak je bil leta 1968 imenovan za direktorja Gozoj1^. gospodarstva Kranj, organizacije, ki mu nalaga družba vedno večje#ji' »Ker gozdne površine počasi naraščajo, obseg našega podjeV ^o bistveno večji. Prav tako nove gozdne površine počasi evidentira,! Gozdno gospodarstvo Kranj gospodari danes na 19.400 hektarjih benih in 46.000 hektarjih zasebnih gozdov na področju kranJ^ji škofjeloške in tržiške občine. Število zaposlenih se je zmanjšalo > < ji 1964 je imelo GG Kranj povprečno 616 delavcev, letos pa 525), čePr 0pit' dejavnost na področju gojenja gozdov, melioracij in nasadov na ^ ščenih, predvsem hribovskih zemljiščih in grmiščih, veliko s j-j^o Vsaka sečnja v naših gozdovih je gojitveni ukrep in je zato dražja, ker zaradi ohranitve krajinske podobe in drugih ciljev» gozd ima, ne moremo sekati na golo.« . ^ Kljub temu in težavam, ki jih ima podjetje z delavci in zagotavlJ ^o njihovega najosnovnejšega družbenega standarda (gozdno delo ni vredn . ^f tako, kot bi moralo biti; večina delavcev je iz drugih republik), Hre!ieSeY Gozdno gospodarstvo Kranj vse naloge, ki so mu naložene. V zadnjih .^jo K. letih je zgradilo prek 600 kilometrov ceste in vlek, ki jih ne uporahU sjjj gozdarji, temveč tudi kmetje in turisti. Prvim, posebno visokogorsK^jjF f gozdne ceste edini stik z dolino in večjimi naselji. Hranilno- kreditna • GG Kranj je odobrila zadnji dve leti pol milijarde starih dinarjev kr v* kmetom za nakup gozdnih strojev, kmetijske mehanizacije in usme^: turizem. Na tem področju bi bilo potrebno še večje sodelovanje ^G z skimi skupščinami, s kmetijskimi organizacijami, pospeševalci in turisti'1 organizacijami. Ne smemo namreč prezreti dejstva, da velikemu kmetov daje gozd več kot polovico dohodka. Naj zaključim z besedami inž. Metoda Vizjaka. »Naše naloge r . ji^ mi pa ostajamo pri finančnih sredstvih izključno na ceni lesa, K> sledi gibanjem gospodarstva, temveč sili navzdol in zavija ulico. V Evropi je cena oblega lesa še enkrat višja kot pri na8'jj. tepe nas in kmete, lastnike gozdov ...« J. KosnJ