SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVII (62) • STEV. (N°) 3 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 22 de enero - 22. januarja 2009 TVEGANJA v KATOLISKE POLITIKE: DR. JANKO KRAL Rokometna" rešitev spora s Hrvaško? ALOJZ REBULA Knjigo Lučke Jerman-Kralj in Tomaža Simčiča ,,Dr. Janko Kralj" je v Družini pospremilo več člankov, tako da lika tega velikega Primorca in kristjana ni treba obsež-neje predstavljati. Primorec, ki je pustil ugledno službo v Ljubljani, da je sel v noči fašizma ves izgoret za slovenskega manjšinskega človeka in na 2. tržaškem procesu samopobudno rešil štiri obsojene na smrt (med njimi dr. Lava Čermelja). Kristjan z neomajno zvestobo Cerkvi, a obenem z nadprovincialno univerzalnostjo duha, vendar nedovzeten za mit revolucije. Tako bi se dal morda označiti na najkrajši možni način. Če bi me kdo vprašal, naj mu, potem ko sem prebral omenjeno knjigo, iz življenja dr. Janka Kralja navedem nekaj značilnejših momentov, ki so me pretresli, bi mu navedel naslednje tri. Prvi: njegovo zadržanje ob največjem političnem razočaranju, ki ga je doživel, ko je namreč ob arbitraži, kdo naj ima vodstvo krščansko-socialnega gibanja v primorskem zamejstvu, mogočni dr. Anton Korošec to vodstvo izročil bolj prekanjenemu in beograjskemu dvoru bližjemu dr. Besednjaku. Tiste dni se je Kraljeva žena Anica neko noč zbudila in opazila, da moža ni bilo ob njej. Tudi v stanovanju ga ni bilo. Stekla je na ulico proti Soči in našla moža, ko je slonel ob ograji nad reko. Kar ji je rekel, to bi bil težko rekel Besednjak in morda tudi Korošec: ,,Naše kraljestvo ni od tega sveta." Besede, v katerih je ves krščanski format tega politika. Drugi moment iz njegovega življenja: obisk dr. Kralja v Ljubljani v razžarjenem leta 1942. Na Tromostovju se je srečal s prijateljem Edvardom Kocbekom, zasvojenim od mita ,,koalicijske" Osvobodilne fronte. Ni si težko predstavljati pomenka med Realnostjo in Sanjo. Kralj se je vrnil nesrečen. Tretji moment: leto 1944 v Rimu, kamor se je bil umaknil, zasledovan od Nemcev in obsojen na smrt od OF. V stikih na vse strani je skušal rešiti, kar se je od Primorja rešiti dalo, potem ko je Stalin že bil obljubil Trst Togliattiju. Takrat je Kralj, dotlej več kot stoodstoten Jugoslovan kakor vsi Primorci, na nekem posvetovanju preroško izrekel besedo o ,, svobodni Sloveniji". ,,Zdi se mi, da se Slovenci ne zavedate, koga ste izgubili," je rekel neki tuj diplomat dr. Komarju kmalu po Kraljevi smrti. Kako naj bi se tega zavedala v glavnem partijsko uglašena slovenska zgodovina? Zato se veličine dr. Kralja morajo tem bolj zavedati slovenski kristjani. In kakšnemu poskusu mazanja njegovega imena vreči v zobe pismo prefekta Tienga notranjemu ministrstvu v Rim, kjer je zapisano: ,,Kralj je ostal neomajen nasprotnik države in nepopustljiv nasprotnik fašističnega režima." (Po D^^ž^^^) Hrvaški premier Ivo Sanader bo v prihodnjih dneh poslal vabilo slovenskemu kolegu Borutu Pahorju na ogled rokometne tekme na svetovnem prvenstvu na Hrvaškem, so sporočili iz Zagreba. Iz Pahorjevega kabineta pa so medtem obvestili, da bodo pred odločitvijo počakali na uradno vabilo iz Zagreba. „V kabinetu predsednika vlade menimo, da je dialog vedno koristen, pred samo odločitvijo pa moramo počakati vsaj na uradno obvestilo hrvaške strani," so sporočili. Hrvaška ima na sporedu še dve tekmi, preden bo jasno, ali se bo uvrstila v drugi krog tekmovanj najboljših svetovnih rokometnih reprezentanc. Omenjena „rokometna diplomacija" bo lahko odprla pot tudi za uradno srečanje Sanaderja in Pahorja, na katerem bi se pogovarjala o umiku slovenske blokade hrvaških pogajanj z EU ter odpiranju možnosti za urejanje mejnega spora, ocenjuje časnik Vjes-nik. Očividno obe strani skušata premostiti zaplet, ki je nastal vsled dejanske slovenske blokade hrvaškemu približevanju Natu in Evropski Uniji. Temu skuša pomagati predvsem češka vlada, ki v tem obdobju predseduje Evropi. Na plenarnem zasedanju v Strasbourgu je češki predsednik vlade Mirek Topolanek predstavil prednostne naloge in delovni^ program šestmesečnega predsedovanja Češke Svetu EU. V razpravi je nastopil tudi vodja slovenske delegacije v Evropski ljudski stranki - Evropskih demokratih (EPP-ED) dr. Mihael Brejc (SDS). Njegov boseg je osvetlil srčiko problema. Takole Brejc: „Češko predsedstvo je izrazilo pripravljenost, da posreduje v zastoju pogajanj pri vstopu Hrvaške v EU. Dovolite mi, gospod predsednik, da Vas pri tem spomnim, da mora vsaka kandidatka predložiti verodostojne dokumente. Če dokumenti niso verodostojni, jo je treba na to opozoriti. Hrvaška je v zemljevidih vrisala mejo, ki pa je sporna. V dokumentih ni navedla, da je ta in ta del meje sporen, ampak je preprosto vrisala mejo tako, kot jo sama vidi. Tak dokument seveda ne more biti verodostojen, ker pač zadeva spor med dvema državama, ki se bo reševal na drugem mestu. To je bilateralni spor med dvema državama, sicer prijateljskima drža- vama, z odličnim sodelovanjem, a vendarle spor, ki ga bomo nekje drugje reševali. Torej, želel bi na to opozoriti, da ne gre za kaprico Slovenije, ko opozarja, da dokumenti Hrvaške niso verodostojni, ampak gre za dolžnost držav članic, da opozorijo kandidatko, da mora predložiti dokumente, ki ustrezajo standardom EU. In kakšna je možna rešitev? Veliko predlogov je že bilo, jaz verjamem, da bo češko predsedstvo poskušalo prav tako poiskati ustrezen predlog, morda je rešitev ta, da Hrvaška predloži sklep vlade in parlamenta v katerem jasno piše, da so te meje orientacijske, provizorične, ... da jasno pove, da meje še niso določene. Na ta način bi po mojem mnenju počasi prišli naprej in omogočili, da bi Hrvaška čim prej vstopila v EU, kar je tudi interes Slovenije." Dober znak na poti k zbliževanju je tudi imenovanje novega hrvaškega veleposlanika. Odbor hrvaškega sabora za zunanjo politiko je namreč v torej 20. prižgal zeleno luč za imenovanje Svjetlana Berko-viža za novega veleposlanika Hrvaške v Sloveniji. Čestitke ob 60. obletnici Med številnimi čestitkami, ki smo jih prejeli ob naši 60-letnici, je tudi pismo predsednika Komisije Državnega zbora Republike Slovenije. Objavljamo ga v celoti: Ljubljana, 1. decembra 2008 Gospa Alenka Jenko Godec, predsednica Zedinjene Slovenije Gospod Tone Mizerit, urednik tednika Svobodna Slovenija Spoštovana gospa Godec, Spoštovani gospod Mizerit, v imenu članov Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu in v svojem imenu Vam čestitam ob 60. obletnici društva Zedinjena Slovenija in tednika Svobodne Slovenije. Slovenske emigrante je pred 60 leti sprejela Argentina. Prepričan sem, da boste še naprej s svojim delom prispevali k družabenemu, socialnemu in kulturnemu razvoju Slovencev v Argentini in Vam pri tem želim še veliko uspehov tudi v prihodnosti. V upanju na skorajšnje srečanje Vas lepo pozdravljam, Miro Petek predsednik Komisije Svetovno srečanje družin Od torka, 13. januarja, do nedelje, 18. januarja 2009, je v Mehiki potekalo 6. svetovno srečanje družin. V imenu Slovenske škofovske konference se ga je udeležil novomeški škof Andrej Glavan kot predsednik Medškofijskega odbora za družino, ki deluje pri Slovenskem pastoralnem svetu. Srečanje pod delovnim naslovom Družina, oblikovalka človeških in krščanskih vrednot je potekalo v obliki teološko-pastoralnih simpozijev in bo-goslužnega praznovanja. Druženje je bilo v prvi vrsti namenjeno poglobitvi položaja družine v različnih okoljih, na okroglih mizah pa je potekala izmenjava izkušenj, kar bo pripomoglo k boljšemu poznavanju in ovrednotenju družinskega življenja. Srečanje se je zaključilo s slovesno sv. mašo v baziliki Naše Gospe iz Guadalupe v Mehiki. Pahor z Janšo je Premier Borut Pahor se v ponedeljek sestal s predsednikom SDS Janezom Janšo, s katerim sta govorila o Janševem predlogu partnerstva za razvoj. Pahor meni, da pri tem ne gre le za premagovanje krize, ampak za nadaljnje razvojne zasnove. Po njegovih napovedih naj bi se naslednji teden sestali vsi predsedniki parlamentarnih strank. Za Pahorja je partnerstvo sicer treba postaviti v okvir tega, čemur sam pravi ,,nova razvojna paradigma". Janševa pobuda je po Pahorjevih besedah vzajemna, koalicija pa se je na zadnjem vrhu o njej načeloma strinjala, da je koristna. Sicer sta se z Janšo po Pahorjevih besedah med drugim pogovarjala tudi o zakonu o žrtvah vojnega nasilja. ,,Gre tudi za simbolno vprašanje, še vedno obremenjeno s celo vrsto dilem, ki jih bomo poskušali presekati," je ocenil Pahor, ki je opozoril še na potrebo po vzpostavitvi družbene atmosfere, potrebne za premagovanje problemov, ,,ki se zgoščajo". Seveda to približevanje ni všeč vsem v vladi. Povezovanje različnih političnih opcij, ki so mu v stranki Zares „načelno naklonjeni", je lahko nevarno in škodljivo, če se uporablja nekritično, je v torek 20. na novinarski konferenci dejal predsednik Zaresa Gregor Golobič. Partnerstva 2+10 po njegovih besedah ne bo, v stranki pa podpirajo sodelovanje v iskanju ukrepov za izhod iz finančne krize. BERI^ 20. OBLETNICA SMRTI DR. TINETA DEBELJAKA..........................2 OTROCI SO UŽIVALI NA KOLONIJI V CORDOBI.....................3 PEVSKA SOBA IN BROŠURA V SAN MARTINU ....................................4 TUDI NA PRISTAVI SO IMELI ZAKLJUČEK IN MIKLAVŽEVANJE............4 20 LET SMRTI DR. TINETA DEBELJAKA Patriarh slovenske emigracijske književnosti že dvajset let je poteklo od tistega žalostnega trenutka, ko se je 20. januarja 1989 za vselej poslovil od nas veliki Slovenec, a za nas predvsem sodelavec in član uredniškega odbora, dr. Tine Debeljak. IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI TONE MIZERIT Rodil se je, 27. aprila 1903 v Škofji Loki, mesto, ki ga je globoko ljubil. Njegov dom je bila starodavna mestna hiša pri Jamniku. Mama, Marija Hafner, je bila iz znane loške družine. Oče, Valentin Debeljak, pa je prišel iz hribovske vasi Na Logu v Poljanski dolini. V družini, ki je bila globoko verna, se je rodilo štirinajst otrok, doraslo jih je deset. Po končani gimnaziji v škofovih zavodih se je vpisal na slavistiko v Ljubljani, kjer je dokončal dva semestra. Nadaljeval je študij v Pragi in v Krakovu na Poljskem. Ko se je vrnil, je nekaj časa služboval v uredništvu revije Dom in svet. Po obdobju v Črni se je leta 1934 vrnil v Ljubljano, naredil profesorski izpit in se poročil z gospo Vero Remec. Zaposlil se je v kulturnem uredništvu Slovenca in leta 1936 doktoriral. Leta 1938 je sprejel uredništvo katoliške literarne revije Dom in svet in jo uspešno vodil vse do konca, leta 1944. Med vojno ni poslušal ukaza partije o kulturnem molku in je še povečal kulturno dejavnost v zavesti, da je knjižnje delo v tem času še bolj potrebno. 3. maja je bil sprejet v slovenski parlament, tri dni potem pa se je preko Ljubela umaknil na Koroško, odkoder je odšel v Italijo. V Buenos Airesu se je izkrcal 19. marca 1948. Tu je dobil mesto uradnika v cementni tovarni v Olavarriji. Leta 1954 je prišla iz Slovenije njegova žena gospa Vera, sin Tine ter hčerki Metka in Jožejka. Takrat se je naselil v Buenos Airesu ter si v Haedo sezidal lep dom. Tu je živel do svoje smrti. Dr. Tine Debeljak je bil najodličnejši predstavnik slovenske politične emigracije in, kakor ga je imenoval Alojz Rebula, patriarh slovenske emigracijske književnosti. Pesniti je začel že zelo zgodaj. Po slogu je neoromantik in ekspresionist. Njegovo najpomambnejše pesniško delo je ep ,,Velika črna maša za pobite Slovence". Napisal jo je v Rimu, leta 1946. Maša je izšla kot prva leposlovna knjiga v Argentini, leta 1949, pri založbi Svobodne Slovenije pod psevdonimom Jeremija Kalin, opremljena je z lesorezi Bare Remec. Med pesmimi lahko omenimo še zbirko ,,Poljub", posvečeno ženi in družini, besedilo za oratorij ,,Friderik Baraga" (uglasbil ga je prof. Alojzij Gerži-nič), zbirko pesmi ,,Mariji"; nato pa še Kyrie eleison - Slovenski veliki teden, ki je njegova zadnja pesniška zbirka. Tudi s prozo se je dr. Debeljak ukvarjal. V Argentini je napisal vrsto krajših novel pod skupnim naslovom ,,Črni kamnitnik," kjer opisuje življenje sta-ronaseljencev, s katerimi se je srečal v Olavarriji. Veliko kulturno nalogo je opravil dr. Debeljak kot prevajalec. Obvladal je skoraj vse slovanske jezike in iz njih prevajal najbolj predstavniška literarna dela. Predvsem se je zanimal za poljsko literaturo, prevajal pa je tudi iz ruščine in madžarščine. Posebne omembe je vreden njegov prevod Pekla Dantejeve Božanske komedije. Gotovo pa je za nas najvažnejši njegov prevod argentinske epske pesnitve Martin Fierro. Ob prihodu v Argentino je dr. Debeljak postal kulturni referen pri Društvu Slovencev, kasneje Zedinjeni Sloveniji. Bil je soustanovitelj Balantičeve literarne družine in igralske družine Narteja Velikonja; dalje ustanovni član Slovenskega planinskega društva in prvi urednik glasila Gore. Gotovo pa je najpomembnejše njegovo delo pri Slovenski kulturni akciji. Bil je med ustanovnimi člani, dolga leta podpredsednik, predsednik, ter urednik Glasa. Uredil je vrsto knjig in napisal študije o raznih delih, med njimi uvod v pesniške zbirke Franceta Balantiča in Hribovška. Pisal je študije in opremil izdaje knjig Kocipra, Krivca, Mavsarja in drugih. Objavljal je svoje eseje v revijah Meddobje in Vrednote. Pogosto je predaval na večerih Slovenske kulturne akcije. Kot politik je bil je član Narodne- ga odbora in zgodovinske Slovenske ljudske stranke. Svoje kulturne in politično-ideološke članke je objavljal v Svobodni Sloveniji in v Zbornikih. Veliko je pisal tudi v revijo Duhovno življenje. Poznanstvo z Ukrajinci mu je omogočilo, da je bil v Buenos Airesu ustanovljen slovenski oddelek Katoliške univerze sv. Klemena v Rimu. Tu je za Ukrajince v španščini predaval slovanske književnosti, za Slovence pa zgodovino, slovensko in primerjalno književnost. Za nas Slovence je bil srce in duša te ustanove. Bil je splošno aktiven v skupnosti in častni član Slomškovega doma v Ramos Mejiji in Našega doma v San Justo. Od vsega začetka je sodeloval v uredništvu Svobodne Slovenije in pri listu delal štirideset let. Njegov sin Tine je ocenil, da je bilo uvodnikov in raznih člankov v Svobodni Sloveniji in Zbornikih okrog devetsto. V domovini je bil ves čas komunistične diktature zamolčan, dokler ni odjuga in potem osamosvojitev tudi njemu odredila mesto, ki mu pripada. Slovenija ^a je spoznala. V ponatisu so izšle: Črna maša, Poljub in Balantičev venec. Njegove izbrane pesmi pa pri založbi Obzorja v Mariboru, leta 1992, pod naslovom ,,Čolnar iz daljav". S to zbirko se je domovina poklonila zamolčanemu pesniku. To je le skromen oris kulturnega dela, ki ga je opravil dr. Debeljak, za kar je dobil več odlikovanj. Končno se mu je poklonila tudi domovina, ko so na njegovo rojstno hišo vzidali spominsko ploščo in v Škofji Loki pripravili simpozij, ki naj bi osvetlil njegovo duhovno podobo. Dr. Debeljak je bil, ob vsej svoji duhovni veličini, skromen in plemenit, do konca zvest krščanskemu prepričanju in slovenstvu. Naj nam bo zgled dela in vztrajnosti. VTISI IZ SLOVENIJE Vedno se kaj dogaja (Od našega dopisnika) Če se v slovenski skupnosti v Argentini vsak konec tedna (včasih tudi med tednom) vrstijo prireditve po Domovih, - kako se ne bi v Sloveniji! Včasih kar težko izbereš, kam bi šel. Božični čas je še predvsem bogat. Koncertov je še pa še. Eden izmed takih je bil v Podbrezjah na predvečer tretjega svetega večera. Tam je domači pevski zbor imel koncert, letos s posebno novostjo. Njihov dirigent Janko Kozjek je na program uvrstil skladbo svojega bližnjega kolega Egija Gašperšiča. In kaj je to posebnega? Skladatelj je uporabil verze nekdanjega podbreškega soseda Karla Mauserja, ki jih je ta naslovil Tako lepo je na sveti večer. Drugje so nastopili zbori iz vse občine: cerkveni, šolski, dijaški, mladinski, - pa tudi civilni, taki, ki s cerkvijo nimajo nič skupnega. Vsak zapoje po dve pesmi, na koncu pa še vsi zbori skupaj. Zanimivo in lepo se mi je zdelo, da je zbor, ki je ožigosan kot rdeč, zapel tri kolednice, stare slovenskem motive z značilno melodijo in triglasno harmo-nizacijo. Zraven je dodal še malo ,,teatra" z zvezdo repatico in tremi kralji, in prijetno dopolnil versko glasbo z narodnim običajem. V baročni dvorani Thurnove graščine v Radovljici koncert ni bil vezan na božično dobo, je bil pa edinstven: zbrali so se citrarji iz raznih glasbenih šol po Sloveniji in zaigrali v orkestru. To naj bi bil prvi koncert Slovenskega citrarskega orkestra, kar je seveda zgodovinski dogodek, kot je rekla znana citrarka Cita Galič (med drugimi je bil tudi Tomaž Plahutnik). Na koncertu je bilo slišati več zanimivih podatkov. Po vojni so citre bile na slabem glasu in nič kaj ,,obrajtane". Šele pred desetimi leti so bile sprejete v nižje glasbene šole kot učni inštrument. Danes učijo citre na triindvajsetih glasbenih šolah. Niso pa še prodrle v srednje in višje glasbene šole, za kar si prizadevajo profesorji citer, ki se nekako že štiri leta srečujejo in skupno načrtujejo svoje delo. Zanimivo tudi, da se je šele pred nedavnim vrnila iz Münchna prva diplomantka iz citer (drugi so splošni učitelji glasbe, ki učijo citre). Orkester je sestavljalo okoli 55 učencev in profesorjev raznih šol, največ pa jih je bilo iz Brežic. Pričakoval sem, da bo vsaka skupina kaj zaigrala, potem bodo pa še kako skupno. A ne: orkester je orkester in vsi so igrali vse skladbe enotno, uglašeno in občuteno. In še nekaj: citre so ljudski inštrument, torej na programu ne bo drugega kot Na planincah ali pa kaka Avsenikova skladba. Napaka: citre so prisotne - z večjimi ali manjšimi spremembami - v raznih narodih in profesorji so zbrali in priredili za koncert dela iz slovenske, tirolske, škotske, švedske, madžarske, albanske skladbe, pa tudi resno glasbo je mogoče zaigrati nanje. Vsaka po svoje zanimiva zaradi ritma, melodije ali harmonizacije. GB Potovanje gospe predsednice na Kubo je obnovilo debato o argentinski zunanji politiki. Ta je ena izmed nihajočih točk, precej v skladu z običaji in navadami tudi na drugih področjih. Ni neke stalne smeri, ki bi predpostavljala narodne interese in iskala ukoreninjenje države v mednarodni skupnosti. Priložnost in način. Saj ima gospa Cristina vso pravico potovati, tako na Kubo, kot v Venezuelo in seveda tudi v druge države. Nerodno je, če obisk najbolj levičarskih režimov sovpada s trenutkom, ko nastopa novi predsednik Združenih ameriških držav, od katerega si tudi sedanja vlada mnogo obeta. Dejansko pri sedanji, pa tudi pri prejšnjih, ni zaznati neke „narodne politike". Kot da bi smatrali uspeh le, če vsilijo drugemu lastno prepričanje, ne pa da se pomenijo in pridejo do neke skupne točke, ki bo v korist enim in drugim. Tako se dogodi, da iz Menemove politike ,,telesnih odnosov" prehajamo, v kratki dobi, v politike nenehne konfrontacije. Ni čudno, da zgubljamo položaje drugega za drugim in bo preteklo precej časa, preden se bomo vrnili v normalen tok. Nebo se usmili ^ vlada se ne. Deželo namreč, kot smo že poročali, prizadeva huda suša. Prav te dni sta dve provinci oklicali stanje skrajne nuje: Entre Rios in Chaco. Velik del pridelka je uničen, tisoče glav govedi umira, v vladi pa še vedno debatirajo, kako usmeriti pomoč. Od osebnih in polemičnih potez, ki sučejo pomoč po ideološki simpatiji (Guillermo Moreno), da poizkusov resnega posega, se ne morejo zediniti. Medtem kmetje organizirajo prošnje procesije, da naj se jih nebo usmili, ali pa grozijo z novimi izgredi in protesti. Te dni je prišlo do blokade devete državne ceste na višini Villa Consti-tucion, kjer je kriza enako prizadela kmete in kovinske delavce. Blokada se krha. Druga blokada je tista na reki Uruguay in mostu v sosednjo državo. Pretekli konec tedna so imeli namen, da bi zaprli vse tri prehode. Pa v Concordiji sploh ni bilo vzdušja za kaj takega. V mestu Colon je blokado preprečila žendamerija. Na mostu v Gualeguaychu, kjer je blokada najdaljša, saj traja že dve leti, pa tudi ni več prvotnega vzdušja. Vladni pritisk, zlasti pa spoznanje prebivalstva, da tovarna Botnia mirno proizvaja papirno pasto, medtem ko oni sami trpijo škodo, napoveduje skorajšen konec te vrste protesta. Trdijo sicer, da bodo poiskali drug način. A splošen občutek je, da je boj izgubljen, zlasti še, ker razne tehnične analize do- kazujejo, da na reki doslej ni opaziti okuženja. Različne številke. Iz dneva v dan objavljajo nove številke o gospodarskem stanji in povišanju v preteklem letu. O inflaciji smo že poročali v prejšnji številki. Sedaj trdijo, da se je prehrana v letu 2008 podražila samo za 5,6%. Resno vprašanje je tudi, kako bodo ocenili sedanja povišanja javnih storitev in različnih davkov. Javni prevoz je poskočil nad 20%. Provincijski davki tudi pridno rastejo. Najhujše je z elektriko, saj razni računi prihajajo z neverjetnimi številkami. Protesti se kar vrstijo, a podjetje vztraja, da morajo ljudje najprej plačati, potem pa bodo ugotovili, če je kaj narobe. Dejstvo je, da je doslej vlada držala zamrznjen cene javnih storitev s subvencijami. Ker je zmanjkalo denarja, teža stroškov preide na potrošnike. Vse pa hiti, ker smo na pragu volilnega leta. Nevšečne povišice naj bodo čim bolj oddaljene od oktobra, ko bo po vsej verjetnosti datum volitev. Po drugi strani pa sindikati že govorijo o povišanju plač. Katere številke bodo upoštevali, ko bo govora o plačah? Glavni tajnik CGT, Hugo Moyano je že izjavil, da bodo upoštevali, kar govorijo „statistike gospodinj", torej tistih, ki inflacijo najbolj trpijo. Nenehna kampanja. Kdaj se bo pravzaprav začela volilna kampanja? Vprašanje je težko, ker dobro vemo, da je v Argentini ena stvar legalni rok, druga pa realno stanje. Bivši predsednik države in sedanji peronistične stranke Nestor Kirchner izrabi vsak javen nastop, da iz vladnih tribun govori v svojstvu političnega propagandista. Podobno držo zavzemajo ministri in tudi vsa opozicija. Lahko trdimo, da v Argentini živimo v eni sami nenehni volilni kampanji. Kar se pa tiče kandidatov, je vse preveč v zraku. Te dni so v provinci Santa Fe napovedali vrsto javnih del in opozicija že protestira, da je po sredi interes vlade, da bi tam za senatorja zma Carlos Reutemann. To tudi podpira napovedi možnosti, da je bivši guverner eden možnih predsedniških kandidatov Kirchnerizma v letu 2011. Težnjo po enaki kandidaturi je napovedal tudi Felipe Sola. Bivši guverner province Buenos Aires in sedanji poslanec je dokončno zapustil vladne vrste in skuša stopiti na čelo opozicije. Delo ni lahko, ker je kar nekaj osebnosti s podobnimi željami. Veliko vprašanje politične prihodnosti se suče okoli dveh točk: če bo možna povezava med radikalno stranko in Eliso Carrio; in če se bosta lahko povezali ta levica in Macrijeva sredina. Doslej slabo kaže. SLOVENCI V ARGENTINI ŠOLSKA KOLONIJA Prekrasne počitnice v Cordobi 3. januarja se je 50 slovenskih otrok zbralo v Slovenski hiši, da se odpeljejo v Cordobske hribe, v počitniški dom dr. Rudolfa Hanželiča. Lepo jutro je pripomoglo k veselju, ki je izžarevalo iz otroških obrazov. Po skupni posvetitvi Mariji za srečno pot in počitnice, nam je g. F. Cukjati podelil božji blagoslov. Takoj smo se zbrali po skupinah, predstavili voditelje, se poslovili od staršev, stopili na avtobus in se končno odpeljali ob 8.30 uri. Vožnja je kar hitro potekala v zelo prijetnem vzdušju, medsebojnem razgovoru in stalnem petju. Ob tem so voditelji obujali spomine šolskih ur petja ter otroških in mladinskih festivalov. Zelo smo uživali, saj smo nehote pripravili kar triglasni koncert! Tako so tekle ure; občudovali smo prekrasno naravo in kar naenkrat smo srečno prispeli v Cordobo. Tam sta se nam pridružila Gaston in Patricio iz Tucumana, ki sta se z lahkoto vključila v skupino. Hitro smo se uredili po spalnicah, povečerjali in šli do potočka, da bi v naravi zmolili večerno molitev pod zvezdnatim nebom. Tako nam je bilo bolj prijetno počivati. Prav prisrčna hvala šolska kolonija Zedinjene Slovenije je bila tudi letos v počitniškem domu dr. Rudolfa Hanželiča. Otroci so v prijaznem kordobskem gričevju uživali, veselo sodelovali in se srečni in zadovoljni vrnili v krog svojih družin. Prišli so obogateni v izkušnjah in tudi v narodnem in duhovnem oziru. Da je vse poteklo v najlepšem redu, je gotovo zasluga spremljevalcev. Požrtvovalno, vestno in odgovorno so skrbeli za varnost, zdravje in razvedrilo otrok, in prenesli vse napore, ki so jih narekovale okoliščine. Zato izrekamo priznanje in zahvalo voditelju ter spremljevalcem. Hvala vam, prav iz srca! Zedinjena Slovenija Že od začetka nas je naš voditelj prof. Jure Urbančič spodbujal, da bi bili veseli in spoštljivi. Vsako jutro smo izbrali vrednoto, ki naj bi bila naša dnevna smernica. Zavzeli smo se, da bi bolje razumeli in dojeli smisel prijateljstva, narave, dobrote, pomoči, spoštovanja, delavnosti, hvaležnosti in veselja. Nedelja je bila vsa sončna in zato so naši lepi in močni glasovi peli pri sveti maši, ki jo je daroval padre Federico. Vse kar so nameravali naši voditelji se je spolnilo. Imeli smo delovne ure, pri katerih je gdč. Marjana Jakoš posebno pokazala talente za ročna dela, gdč. Marjanka Grohar nas je še bolj spodbujala in pokazala kako je dobro, lepo in potrebno slovensko govoriti in ga. Kristina Skvarča Šenk nas veselo učila pesmi, sestavljala našo himno in spremljala na kitaro. V prostem času pa smo imeli priložnost za razne športne igre, nekatere od njih z uporabo novih pripomočkov, ki smo jih dobili s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vsi udeleženci, vsa imena Otroci: Bokalič Zofija, Bokalič Mikaela, Brula Matija, Golob Boris, Grohar Aleš, Groznik Matjaž, Hribar Nadja, Hribar Roman, Jakoš Andi, Jakoš Nadja, Jakoš Paula, Jakoš Viktorija, Javoršek Natalija, Kastelic Viktorija, Koželnik Marko, Kržišnik Ivan, Lenarčič Tomaž, Malalan Niko, Malovrh Igor, Malovrh Mati, Malovrh Katja, Marinčič Damjan, Marolt Martin, Mavrič Nadja, Mazieres Magdalena, Mehle Ignacij, Mehle M. Pavla, Porcello Žakelj Gaston, Porcello Žakelj Patricio, Oblak Mikaela, Oblak Valerija, Pavšer Damjan, Petkovšek Cecilija, Petkovšek Lucijana, Podržaj Natalija, Rant Niko, Rode Magdalena, Rode Tomaž, Selan Tomaž, Skubic Zofija, Smole Pavli, Smole Diana, Šenk Kristjan, Šenk Marko, Šmalc Klara, Štrfiček Marjana, Trpin Maksi, Urbančič Natalija, Vombergar Marjan, Zakrajšek Niki, Zella Karina, Žgajnar Danilo. Voditelji: Jure Urbančič, Kristina Skvarča Šenk, Emi Urbančič Marušič, Marjana Jakoš, Erik Oblak, Marjanka Grohar. Imeli smo posebno pripravo na tretji sveti večer, za katerega smo sestavili prizor razmišljanja in petja. Zaigrali smo ga po kropljenju in kajenju našega cordobskega doma. Lepi dnevi so nam omogočili razne sprehode po hribih. Hodili smo do San Estebana, spoznali Capilla del Monte, kjer smo po telefonu govorili z domačimi, spoznali skrivno pot Indijancev v Paso del Indio, plezali po skalah v Zapato, spoznali Los Cocos, Las Gemelas in Agua de Palos, šli do Kristusa - kjer smo zmolili križev pot - in do jezov San Jeronimo in El Cajon. Najbolj navdušeni smo bili, ko smo se spuščali po velikih toboganih kolikorkrat smo si zaželeli. Voditelj Jure je organiziral igre, pri katerih je posebno sodeloval nas disk jockey Erik Oblak. Tudi časa za šport, namizne igre i^n razgovore je bilo dovolj. Še posebno smo se zabavali, ko smo igrali ,,kermes-se", pri kateri smo zbirali točke in z njimi dosegli dobitke, ki smo jih sami prinesli da bi jih delili z drugimi. Posebni in zanimivi večeri so potekali v drugih okoliščinah in pripomogli, da smo se vsak dan bolj spoznavali in tako tudi gojili prijateljstvo. To so bili: večer plesa, gala večer in zadnjo noč kres ob potočku. Osmošolci smo bili GOSPOD JOŽE RAZMIŠLJA Slovenski jezik Samo človek ima možnost in sposobnost govorjenja. Z izgovorjeno besedo izraža svoje misli in jih s svojim razumom medsebojno povezuje. Na podlagi tega pride do pogovora z bližnjim. To je najboljši način razumevanja. Vsak narod ima svoj jezik. Ker je teh veliko, je tudi onih mnogo. Veliko ljudi zna, ne samo svoj materinski jezik ampak, po možnosti, še mnogo drugih. To je vse pohvale vredno. Tako se morejo pogovarjati z mnogimi ljudmi. Lep zgled so nam dali veliki papeži zadnjih časov, ki so se hoteli pogovarjati z mnogimi narodi sveta. Tako in tudi v tem smislu so razumeli Jezusove besede: pojdite po vsem svetu. Vsakdo naj pozna in zna najprej svoj materin jezik, da se z njim in po njem more in zna pogovarjati s svojimi domačimi in znanci istega naroda. Pravijo, da človek nikdar ne pozabi materinskega jezika. Ona ga je naučila in učila že takrat, ko ga je dojila. Naučila ga je prvih molitev, prvih pesmi in prvih besedi. Zelo globoko je pognala korenine njena skrb, da ko bo otrok velik, se bo mogel pogovarjati s svojimi enakimi po jeziku in mišljenju. Gotovo so problem mešani zakoni, v katerih je eden Slovenec ali slovenske krvi, drugi pa je Argentinec. Posebna težava je v tem, če je mati Argentinka. V tem primeru otrok nima okolja v svoj prid. Pa naj zna materin jezik, če je to španščina. Vsi ostali pa naj se potrudijo, da bo otrok govoril in znal povedati tudi po slovensko in če je možno, še v drugih jezikih. Mati Slovenka bi pa morala otroke naučiti slovenskega jezika. Če tega ne stori, je otrok prikrajšan za veliko dobrino, kot je slovenski in drugi pogovorni jezik. Kolikor jezikov človek zna, za toliko mož tudi velja. Zakaj ne bi naši potomci veljali za veliko mož. Pred Bogom smo vsi enaki in tako so tudi jeziki. Ni važno število ljudi. Nihče ni več in nihče ni manj. Argentinci, ki so bili na ex-jugoslovanskem ozemlju kot vojaške edinice miru, so se nekateri naučili tudi nekaj slovenščine ali srbohrvaščine. Radi me pozdravljajo v onem jeziku in so ponosni, da znajo nekaj več in tega nočejo pozabiti. Kolikor bolj se bomo vsi potrudili za znanje slovenskega jezika, toliko bolj bomo pokazali ljubezen do slovenskega naroda in do njih, ki so zanj žrtvovali vse, celo svoje življenje. posebno presenečeni in veseli pisma naših staršev. Vsa poročila, resna in ne toliko, smo zvedeli dnevno po stenčasu, poštarju in tudi po radijski oddaji, pri kateri smo imeli možnost sodelovanja. Da je vse bilo v redu je za naše zdravje, na telesu in na duši, skrbela Emi Urbančič Marušič, ki je tokrat imela kar veliko dela. Poznalo se je, da nam je Cordobski zrak ugajal, vsaj tako so pravile naša kuharica in strežnice. Družini Rant se prav lepo zahvalimo, ker so pripomogli, da smo toliko lepega doživeli. Seveda je zadnji dan bil kar poseben. Poleg pospravljanja naših osebnih reči za odhod, je bila tudi dopoldanska igra ,,Eko Capilla" s kompasom in povečevalnim steklom, ki nam je pomagala pri orientaciji v kraju, v katerem smo toliko lepega preživeli. V popoldanskih urah smo iskali zaklad, ki nas je kot zaključna igra, še bolj povezala. Po večerji smo se poslovili od domačinov in priporočili Bogu za srečno vrnitev. Prispeli smo srečno v nedeljo ob 9 uri. Hitro smo stekli našim domačim v objem, nato smo v krogu zapeli našo himno ter se zahvalili staršem in voditeljem. Zahvalno sveto mašo je daroval g. Dane Vrečar, ki je posebno poudaril važnost slovenstva in prijateljstva z Bogom in med seboj. Res smo doživeli nepozabne trenutke na koloniji. Zahvala mnogim osebam, ki so sodelovale na različne načine. Še enkrat hvala za vse! Kolonija 2009 SAN MARTIN Pevska soba in brošura PRISTAVA Materinska in zaključna proslava Nič več oguljenih fraz in nepomembnih podrobnosti, pa čim manj napak ter dovolj vejic. Na prošnjo g. urednika je letos v trendu poročanje po modelu „J.T.", to se pravi jedrnato-točno (pa brez zamere, dragi ramoški kolega). Torej morava najprej določiti, ali je v nedeljo, 23. novembra, šlo za „normalen ali važnejši dogodek". Pevskih sob pač ne otvarjamo kar tako vsak dan, brošure pa izdajamo le za visoke obletnice. Potemtakem sodita oba dogodka med važnejše in zaslužita temu primerno dolžino pisanja. Pa še nedelja Kristusa kralja je bila. Začeli smo s sveto mašo, ki jo je v kapeli Srca Jezusovega daroval dr. Jure Rode za vse pokojne pevovodje in člane Slovenskega pevskega zbora iz San Martina. Ob spremljavi Lučke Marinček Kastelic so pevci mašnemu bogoslužju dali praznični pečat in s prelepim petjem pomolili za vse rajne. OTVORITEV PEVSKE SOBE Po sv. maši in skupnem zajtrku smo se pomaknili v prvo nadstropje Doma. Poleg dvorane sta bila tu dva šolska razreda, ki so ju preuredili v večji prostor. Prijetna, svetla soba z dvema oknoma ob najinih krošnjah. Odbor jo je namenil pevskemu zboru in tako imamo sedaj pevsko sobo. Vse navzoče je toplo pozdravila pevov-odkinja prof. Lučka Marinček Kastelic in prisrčno spregovorila o zboru in petju. Med drugim je dejala: ,,60 let je minilo, odkar so se Slovenci v San Martinu združili in imeli prve pevske vaje po želji in prošnji svetnika Karla Škulja, in sicer v hiši g. Pavlovčiča. Pozneje so se preselili v Sanmartinsko stolnico, nazadnje in do sedaj pa v Slovenskem domu. Po tolikih letih imamo danes pevsko sobo, ki smo jo imenovali Sv. Cecilija. Bila je mučenka tretjega stoletja ^ Res ni slučajnost, da ima naša soba to ime. Razmišljala sem o zgodovini naših prednikov in primerjala njihovo življenje z življenjem svetnice. V času druge svetovne vojne je bilo v Sloveniji nevarno biti kristjan. Koliko mladih je obljubilo zvestobo narodu in Bogu ter doseglo mučeniško smrt! Gotovo se je marsikdo spreobrnil, ko je videl trdno vero domobrancev. A niso do zadnjega prepevali in še posebno naši materi Mariji? Tudi danes Slovenci v Argentini prepevamo in to ob različnih priložnostih. Že 60 let obstaja pevski zbor. Vidno je, da je seme padlo v plodovito zemljo in to je zasluga naših staršev, učiteljev, prvih dirigentov, pevcev in organistov, ki so z zgledom pokazali pot. Njihov spomin nas spremlja ob vsakem koraku. Sedanjim pevcev in pevkam gre danes moja osebna zahvala za potrpežljivost in vztrajnost, pa tudi za ljubezen do petja. Pokojni Veroniki naš spomin, vsem dobrotnikom pa iskrena zahvala." Nato sta predsednik Doma dr. Viktor Leber in pevovodkinja z razvezanjem slovenskega traku sobo uradno otvorila. Pevski zbor je zapel pesem Marija z Brezij tvoja slika, nakar je g. Jure Rode sobo blagoslovil. Gostje in prijatelji so vanjo vstopili in si pozorno ogledali fotografije, ki pričajo o plodovitem življenju. Sobo krasi tudi slika sv. Cecilije, ki jo je darovala šolska sestra Cesarina, ljubiteljica glasbe in zvesta poslušalka zbora. Vsi navzoči so se napotili v spodnjo dvorano in se posedli k pogrnjenim mizam. Pred kosilom pa je bila na sporedu: PREDSTAVITEV BROŠURE 60 let prve slovenske maše v San Martinu Ob praznovanju bisernega jubileja prve slovenske maše je Slovenski dom izdal brošuro, ki jo je predstavil predsednik Doma. Na naslovnici črno beli fotografiji prve maše in barvasta ob 60. obletnici. Na petinosemdesetih straneh je opisana bogata zgodovina. Pregled kazala nam omogoča razpored vsebine: Uvodni pozdrav, Pozdravi in čestitke, Slovenski vseljenski pritoki v Argentino, odhod v izseljenstvo - ureditev, San Martin, Kronološki pregled pomembnih dogodkov verskega življenja od leta 1948, Vsakoletne verske dejavnosti v San Martinu, Duhovniki in cerkovniki, ki so delovali ali delujejo v okraju San Martin. Na prvem mestu je pozdrav, ki ga je naslovil ,,60 let ljubezni in zvestobe" delegat za Slovensko dušno pastirstvo v Argentini dr. Jure Rode. Sledijo mu sanmartinski škof msgr. Guillermo Rodr^guez^Melgarejo, mariborski pomožni škof Peter Štumpf, nagovor cerkovnika Janeza Filipiča, voščilo šolskih sester zavoda Presvetega Srca Jezusovega, čestitke vseh organizacij. V nadaljevanju je poročanje vseljevanja in naseljevanja v San Martinu. Zanimiv je natančen pregled dogodkov, ki so oblikovali versko življenje slovenske skupnosti. In seveda še kratek življenjepis in fotografija duhovnikov, ki so delovali v okraju: Karel Škulj, Alojzij Starc, Jože Jurak, Gregor Mali, Jure Rode, France Bergant, Franci Šenk. In na zadnjih straneh še predstavitev mežnar-jev. Kar trije so bili: Peter Klobovs, Janko Filipič in Janez Filipič. Prijetno branje popestrijo številne fotografije, ki so jih prispevali Katica Kovač Dimnik, Janez Filipič, Saša Hartmann Golob in Regina Truden Leber. Brošuro, ki je bila natisnjena v tiskarni Baragovega misijonišča, je prikupno oblikovala in opremila Monika Urbanija Koprivnikar. Izdajo je podprl Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Brošuro sta pripravila Viktor Leber in Marta Jenko Škulj, ki sta potrpežljivo in natančno pregledala vrsto navedenih virov in vse podatke primerno uokvirila. Predsednik Doma se je še posebno zahvalil Marti Škulj za vestno in požrtvovalno sodelovanje. Vsaka organizacija je dobila v dar izvod brošure, ki so jo ljudje hiteli kupovat in si jo ogledovali že med kosilom. Računalnik nama poroča, da sva uporabili 5546 znakov in prekoračili dovoljenih 4500. Pa saj sva poročali o dveh pomembnih in med seboj si povezanih dogodkih. Sanmartinski lipi MATERINSKA PROSLAVA V nedeljo, 19. oktobra smo praznovali materinski dan. Najprej smo se pri lepo doživeti sveti maši, ob petju mladcev in mladenk, zahvalili in prosili za vse naše mamice. Takoj po maši pa smo na odru zagledali skrivnosten zaboj, ki naj bi hranil presenečenje za mamice. A kaj, ko je bil zaklenjen, ključa pa nikjer. Otroci so se spraševali: ,,Kdo nam lahko pomaga?" ,,Mi!", so zaklicali pristavski detektivi: mister Luka, inšpektor Filip, profesor Tomaž ter tajni policistki Kristi in Zofi. S profesionalno zagnanostjo so se lotili iskanja ključa in na raznih krajih našli uganke. Reševali so jih tudi s pomočjo publike in se tako bližali cilju. Medtem so nastopili mlajši otroci (vrtec, prvi in drugi razred) in nam povedali katere so lastnosti naših mamic. Otroci tretjega in četrtega razreda so uprizorili pesmico o poklicih. Učenci šestega, sedmega in osmega razreda pa so nas s petjem in plesom popeljali na sončno in peščeno obalo. Kljub vztrajnemu iskanju pa detektivi niso mogli najti ključa. Na pomoč jim je priskočila Luči Ayerbe Rant, ki je na saksofon zaigrala pesem in „slučajno" imela pri sebi tako iskani ključ. Otroci so hitro odprli zaboj in v njem našli vse polno rdečih nageljčkov, ki so jih podarili svojim mamicam. Na koncu pa smo si še ogledali film s slikami nekdanjih punčk, ki so sedaj naše mamice. Zamisel in vodstvo celotne predstave je bila v rokah Monike Kenda. Pomagale pa so ji vse učiteljice Prešernove šole. D.O. ZAKLJUČNA PROSLAVA V soboto, 6. decembra, so pristavski otroci imeli kar dvojni praznik: poleg zaključka šolskega leta in slovesa od enajstih osmošolcev, so skupaj z učitelji proslavili petinpetdeset let odkar je gospodična Mija Markeževa ustanovila šolo dr. Franceta Prešerna. Voditeljica tečaja, gospa Veronika Zurc Boh, je pozdravila vse navzoče in v enoto povezovala posamezne točke. Najmlajši učenci so pod vodstvom Marjanke Ayerbe Rant zapeli nekaj pesmic, nato so malce večji povedali pesmico o Prešernu, potem so učenci tretjega, četrtega in petega razreda recitirali Prešernovo Vrbo, najstarejši pa Memento mori. Zaslugo za lepo izvajanje je imela gospa Nadi Kopač Grohar. Otroci, ki se ob sobotnih popoldnevih učijo slovenske folklorne plese, so nam tudi pokazali svoje uspehe. V zadnji točki programa so učenci višjih razredov pod vodstvom gospe Gabi Bajda Križ in ob spremljavi Luke in Tomaža Klemenčič s pesmijo povedali, da je za prijatelje treba imeti čas in včasih tudi kaj potrpeti, saj je za prijatelje dobro le najboljše. V imenu osmošolcev se je z besedami Nadje Mavrič poslovil Aleš Grohar. Za vsakega od učiteljev, ki so jih skozi deset let spremljali, jim darovali sobotne dopold-neve, jih krepili v slovenstvu in jim lepšali slovenski jezik, je imel lepo besedo zahvale in slovenski šopek. Od njih pa se je z prisrčnimi besedami poslovil njihov razrednik gospod Matjaž Ceč. Z zahvalo se je gospa voditeljica poslovila tudi od gospe Veronike Žagar Petelin, ki se je letos poslovila od naše šole. Iz dvorane smo nato odšli na dvorišče, kjer so nam nekateri otroci pokazali svoj napredek v kotalkanju. Folkloro in kotal-kanje vodita Tatjana Gričar in Majdi Maček. Ko je nastopil mrak, je velik zbor angelov z nežnim plesom (gospa Beti Mavrič) naznanil, da se bliža prihod sv. Miklavža. In res, kmalu je v spremstvu štirih srebrno-lasih angelov in tudi štirih peklenščkov slovesno prišel nebeški dobrotnik. Za vsakega otroka je imel darilo in vzpodbudne besede, sem pa tja pa je tudi koga malo pokaral. Pohvalil pa je učitelje, se jim zahvalil za njihovo delo in jih obdaroval. Tako smo vsi, mladi in starejši, preživeli prav lep večer in obogateni odšli z našega drugega doma — Pristave. A.S. Seminar za učitelje Seminar za učitelje, ki poučujejo slovenščino in druge predmete v slovenščini v Južni Ameriki in Avstraliji se je začel v nedeljo 18. januarja v popoldanskih urah. Zbrali smo se v hotelu Wellness Park Laško ob 14. in se namestili po sobah. Sprejela nas je najprej ga. Dragica Motik iz Zavoda RS za šolstvo in šport in predstavila celotni program ter cilje seminarja. Dobrodošlico nam je podala ga. Melita Steiner, sekretarka Ministrstva za šolstvo in šport v Sloveniji. Ga. Vesna Gornik nam je obrazložila tehnični program naslednjih dni. Seminarja se udeležujemo 17 učiteljev iz Argentine (Buenos Aires, Tucuman, Bariloche in Entre Rios) ter po en učitelj iz Brazilije in Avstralije. Da smo se spoznali, se je vsak izmed nas predstavil. Ob pogovoru in večerji smo zaključi i ta naš prvi dan. Alenka Zupanc Urbančič NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI PLINA JE DOVOLJ Kljub prekinitvi ruskega pošiljanja plina preko Ukrajine in blokade v Ukrajini, Slovenija ni začutila bistvenega pomanjkanja. Zdaj, ko sta se Rusija in Ukrajina uradno podpisali sporazum o dobavi plina, ki sta ga v noči na nedeljo dosegla Vladimir Putin in Julija Timošenko, pa ruski plin še ne bo avtomatično v Sloveniji, je povedal predsednik uprave Geoplina Alojz Stana. Po njegovem bo za to, da se bo vzpostavil normalen transport, potrebno še nekaj časa, saj plin v Slovenijo potuje preko Ukrajine, Slovaške in Avstrije. BREZPOSELNOST V SLOVENIJI Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji se je novembra glede na oktober zvišala za 0,1 odstotne točke in je znašala 6,7 odstotka, je objavil državni statistični urad. "Gre najbrž za prve posledice neugodnih gospodarskih razmer, ki nekoliko z zamudo sledijo svetovni finančni krizi," menijo na uradu. NIČ olajSav za zakonske razveze Evropska komisija je na neformalnem zasedanju pravosodnih ministrov EZ v Pragi nakazala, da ne bo podprla pionirske pobude za okrepljeno sodelovanje na področju razvez z mednarodno razsežnostjo, je povedal minister za pravosodje Aleš Zalar. Pobudo za okrepljeno sodelovanje za olajšanje ločitev parov iz različnih držav EZ, ki sedaj ni mogoče zaradi veta Švedske, je konec julija lani na Bruselj naslovilo devet držav članic, med njimi Slovenija. 20.000 PODJETNIKOV VEČ Podjetniška aktivnost v Sloveniji je v letu 2008 močno porasla in dosegla najvišjo raven, odkar naša država sodeluje v svetovni raziskavi podjetništva Global Entrepre-neurship Monitor (GEM). Po ocenah smo imeli lani v Sloveniji okrog 125.000 podjetnikov, kar je skoraj 20.000 več kot leta 2007. NAPOVEDI Gospodarska rast v Sloveniji bo letos precej nižja od jesenskih napovedi, a še vedno pozitivna, 0,6-odstotna, izhaja iz vmesne gospodarske napovedi, ki jo je objavila Evropska komisija. V prihodnjem letu naj bi se rast okrepila na 2,3 odstotka. Napoved Evropske komisije je zelo slaba za glavne zunanjetrgovinske partnerje Slovenije in s tem se poslabšuje tudi slovenska gospodarska rast, je ob prihodu na evroskupino v Bruslju ocenil finančni minister Franc Križanič. V napovedi je tudi nekaj razloga za optimizem, ker kaže, da sprejeti ukrepi delujejo, je poudaril. - Inflacija v Sloveniji bo letos le 0,9-odstotna, kar je pod povprečjem območja evra, kjer bo 1,0-odstotna, je napovedala Evropska komisija. Komisar Joaquin Almunia je te številke pojasnil z razvojem cen energije in drugih proizvodov, a opozoril, da bo že leta 2010 inflacija v Sloveniji spet za eno odstotno točko nad povprečjem v območju evra. PO SVETU GAZA Nasilju v Gazi ni videti konca. Predstavnik palestinskega gibanja Hamas Osama Hemdan je sporočil, da se bo Hamas še naprej boril, tudi če bo Izrael odredil enostransko prekinitev ognja na območju Gaze. Enostranska prekinitev ognja ne predvideva umika izraelske vojske iz Gaze, je v telefonskem pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnil Hemdan. V tritedenski ofenzivi je bilo po poročanju tujih tiskovnih agencij ubitih 1200 ljudi. Na izraelski strani je bilo žrtev 13, med njimi dva civilista. GOSPODARSKA KRIZA Obseg bruto domačega proizvoda v Evropski uniji se bo letos strmo znižal za 1,8 odstotka, nato pa se bo rast v prihodnjem letu zmerno okrepila in bo znašala pol odstotka, je v vmesni gospodarski napovedi ocenila Evropska komisija. To je posledica okrepljene finančne krize na realni gospod^arski sektor ter upada svetovne trgovine in proizvodnje. Še slabša je napoved za območje evra, saj se bo po oceni Evropske komisije obseg bruto domačega proizvoda v državah z evrom letos zmanjšal za 1,9 odstotka. BUSH SE JE POSLOVIL Predsednik George Bush se je 15. januarja iz Vzhodne sobe v Beli hiši s televizijskim nagovorom poslovil od Američanov in se jim zahvalil za zaupanje, da jim je lahko služil zadnjih 8 let. V nagovoru je predvsem našteval dosežke svoje administracije. OBAMOV SEDEŽ Sedež Baracka Obame v ameriškem zveznem senatu bo zasedel Roland Burris. Prisegel je 15. januarja, teden dni za ostalimi kolegi, saj ga demokrati niso želeli sprejeti. Razlogi niso bili osebni. Kot je znano, ga je imenoval guverner Illinoisa Rod Blagojevich, ki so ga v začetku KOLEDAR AVE MARIA ZA LETO 1959 Slovenski frančiškani v Severni Ameriki izdajajo v Lemontu pri Čikagu že 51 leto versko revijo Ave Maria. Njen ustanovitelj je bil lani umrli p. Kazimir Zakrajšek, večkratni urednik pa tudi p. Aleksander Urankar, ki je prav tako umrl lani sredi najlepših moških let. Poleg verske revije pa slov. frančiškani vsako leto izdajo tudi Koledar Ave Maria. Tudi za leto 1959 so ga izdali ter je že 46, kar so jih poslali med slovenske rojake v Severni Ameriki in drugih državah. (... ) SLOVENCI V ARGENTINI OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Karla Uršiča in njegove žene ge. Mihaele, roj. Drenšek se je v Caserosu rodila hčerka, ki je pri krstu dne 10. januarja dobila ime Silva Suzana. Botra sta bila g. Janez Globokar in ga. Marija Globokar roj. Pajek. Družino g. Jožeta Vidmarja in njegove žene ge. Brigite roj. Cvetko v Berazategui je pa 10. t. m. razveselil sinček. Srečnima družinama naše čestitke. Poroka. V kapeli v Slovenski vasi v Lanusu sta stopila v soboto dne 10. januarja 1959 pred oltar g. Ludvik ©malc iz Ribnice in gdč. Slavka Mehle iz Šmarja pri Ljubljani. Poročno mašo je imel ter mladi par tudi poročil g. Lado Lenček, za priči sta bila: nevesti njen brat Stanko Mehle, ženinu pa g. Jože Prijatelj. Mlademu paru ob vstopu v novo življenje iskreno čestitamo. LANUS KOLEDOVANJE Rojaki, ki žive v kvadri, ki ni strnjena s Slovensko vasjo, so nas za letošnje Tri kralje prijetno presenetili. Čisto na tihem so pripravili umetno izdelane jaslice sv. Treh kraljev in se vadili v potrebnih koledniških pesmih. Pobuda je izšla iz ljudi samih, brez patronata kako organizacije, kar ima svojo posebno ceno. Dalje je omembe vredno, da je bila celotna ceremonija verno pripravljena po starih običajih iz okolice št. Jerneja na Dolenjskem. Ko se je na vigilijo Treh kraljev znočilo, se je pričel obhod. Pri vsaki hiši so se sicer zamudili samo najpotrebnejše, toda - vas je postala že velika in zadnja hiša je bila na vrsti šele ob pol treh zjutraj. Nato so pa naši koledniki hvalevredno prekršili stari običaj kolednikov. Nekdaj so namreč koledniki po izvršenem ,,delu" pojedli klobase in popili žganje, katerega so jim darovali vaščani. To pot pa so se koledniki s celotnim nabranim denarnim zneskom napotili na vikarijo in ga izročili za novo cerkev Marije Kraljice. (... ) Svobodna Slovenija, 15. januarja 1959 - št. 3 OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini Franca Fajfarja in ge. Justine roj. Lukančič se je na Novo leto rodila hčerka, prvorojenka. Čestitamo! Svobodna Slovenija, 22. januarja 1959 - št. 4 RESUMEN DE ESTA EDICION decembra aretirali, med drugim zato, ker je skušal prodati Obamov senatni sedež najboljšemu ponudniku. Burris sedeža ni skušal kupiti in je vseskozi zatrjeval, da je imenovanje legitimno. Senator bo vsaj do volitev leta 2010. PRISTANEK LETALA V HUDSON Letalo ameriškega prevoznika Airways je pretekli četrtek kmalu po vzletu zasilno pristalo na reki Hudson v New Yorku. Na krovu je bilo 155 potnikov in članov posadke. Nesrečo so preživeli vsi, iz vode pa so jim še pred reševalci in policisti pomagali vozniki trajektov. Pilot je pred pristankom sporočil, da se je v letalo zaletela jata ptic, kar je bil najverjetneje vzrok za eksplozijo obeh motorjev. Pristanki potniških letal na vodi so redki, še bolj pa tisti, ki se končajo brez žrtev, zato so vsi najbolj hvaležni pilotu, ki mu je uspelo brez motorjev varno pristati na reki in nato zagotoviti, da so vsi potniki zapustili letalo, ki se je na koncu potopilo. ANIVERSARIO DE UN PATRIARCA El 20 de enero se cumplieron dos decadas de la muerte del Dr. Tine Debeljak. Nacio el 27 de abril del 1903 en Škofja Loka, ciudad amada por el. Estudio en Praga y se graduo en Polonia. Enseno en la universidad y dirigio la revista Dom in Svet. Perseguido por el comunismo, emigro y se radico en la Argentina. Fue fundador, miembro de la comision y presidente de la Accion Cultural Eslovena. Como poeta, so obra maxima es la "Misa de Requiem para los eslovenos asesinados". En su prosa describia las vivencias de los inmigrantes eslovenos en Olavarria. Traductor eximio de literaturas eslavas, tradujo al esloveno tambien el Infierno de Dante y el Martin Fierro de Jose Hernandez. Como ensayista, publicaba sus estudios en la revista Meddobje. Preparo la edicion de numerosas obras literarias, acompanadas de profundos estudios. Por mas de 40 anos fue colaborador de nuestro semanario y de sus anuarios. Ignorado y proscrito por el regimen comunista, fue reivindicado en su patria tras la independencia de Eslovenia. (Pag. 2) COLONIA DE VACACIONES El 3 de enero 50 chicos, que concurren a los cursos de idioma esloveno, se juntaron en el Centro esloveno capita-lino para emprender el viaje que los llevaria a Cordoba. Despues de pedirle a la Virgen que los proteja, se despidie-ron de los padres y subieron al micro junto con seis acompanantes. Cada dia elegian un valor guia de la jornada. Hicieron manualidades, cantaron, caminaron, charlaron y se divirtieron en grupo. Fueron hasta San Esteban, conocieron Capilla del Monte, Paso del Indio, Los Cocos, fueron hasta el Cristo, San Jeronimo, etc. Tambien hubo tiempo para el deporte, el baile y los juegos de mesa. La excursion duro poco, el domingo 11 de enero por la manana arribaron nuevamente a Buenos Aires y se reencontraron con sus familias. (Pag. 3) LA LENGUA Solo el hombre tiene el don del habla. En primer lugar es importante saber comunicarse en la lengua materna con la familia. Dicen, que el hombre nunca olvida el idioma materno. Ella fue la encargada de ensenarlo ya desde los primeros dias de vida. En los matrimonios mixtos, si la madre no sabe el esloveno, es dificil cultivarlo. Pero los demas integrantes de la familia, que si hablan esloveno, se deben esforzar para ensenarselo. En aquellos casos en que la madre es descendiente de eslovenos deberia brindarselo. Si no lo hace, es en perjuicio del nino. Ante Dios todos somos iguales y nuestras lenguas tambien. No es importante el numero de hablantes. (Pag. 3) IMPORTANTES ACTOS EN SAN MART^N En el centro esloveno de San Martin inauguraron una sala especial para los ensayos del coro. En sus palabras, la directora prof. Lučka Marinček Kastelic dijo que han pasado 60 anos desde que los eslovenos en San Martin se reunieron y tuvieron su primeros ensayos por pedido y deseo del padre Karel Škulj. La sala fue bendecida por el padre dr. Jure Rode y lleva el nombre de Santa Cecilia. En la sala hay una imagen de la patrona de la musica (donacion de la hermana Cesarina) y fotografias del coro. El mismo domingo, antes del almuerzo, se presento el libro alusivo a los 60 anos desde la primera misa eslovena en San Martin. En 85 paginas se describe la rica historia religiosa de la colectividad. Se incluyen biografias de los sacerdotes que trabajaron con los eslovenos. La publicacion fue apoyada por la Secretaria de eslovenos por el mundo de Eslovenia. El trabajo de recopi-lacion fue realizado por Viktor Leber y Marta Jenko Škulj. (Pag. 4) RECONOCIMIENTO En la entrega anual de los premios Clarin al deporte, realizada el pasado 15 de diciembre, se entrego la distincion como revelacion en voleibol a Cristian Poglajen, miembro de nuestra colectividad. Recordemos que durante 2008 integro la seleccion argentina sub 18 que participo del torneo sudame-ricano en Brasil y fue elegido como mejor jugador en el partido Argentina-Polonia, disputado en la gira europea del seleccionado juvenil. Tambien fue premiado en el club Velez Sarsfield, donde se desempenaba, como mejor jugador 2008. Actualmente, Cristian Poglajen esta jugando en el club Belgrano de Cordoba, en la Liga Argentina. (Pag. 6) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Marjanka Grohar, Erik Oblak, Vera Breznikar Podržaj, Regina Truden Leber, Anka Savelli Gaser, Dominik Oblak, Matjaž Čeč, Alenka Zupanc Urbančič in Jure Urbančič. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 215, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O