MROD, V torek. F«trtf>k ImVlt i,haj» i» "'J* v Mar> Mn nr« pcwilj»uji M J.>m«»v*f M" l|i< - k ,t pol Mta — ■ ,1 ictrt let« . -i .. -» Po |io*ti: /.» no IMo 10 (1. — k tt pili I tU . M - , ,i ietrt I.-U i „ M , Vreitni»tt» in o^ravništ v w nii stolnem trkni t l>»m plati) kUM M. HI Ar Mariboru 11. avgusta 18(>H. " Prvi slovenski tabor v Ljutomeru 9. avgusta je sklenil to le resolucijo: Tukaj zbrani slovenski narod soglasno izreka, da v para« grafu 19. državnih osnovnih postav ne najde poroštva za ohranitev in gojitev svoje narodnosti, dokler ne bode: 1) Slovenski jezik na Slovenskem izključivo uradni jezik, in dokler se ne bo v ta namen uradnikom na Slovenskem neod-logoma določil obrok, in sicer pol leta, do kterega morajo znati ulovenSČino v besedi in pismu. 2) Dokler ne bode cerkvena vlada na Slovenskem urado-vala v slovenskem jeziku in se ne bodo v bogoslovnicah predmeti, kteri se do zdaj nemški predavajo, odslej slovenski razlagali. 3) Dokler ne bodo ljudske šole čisto slovenske in v srednjih učni jezik slovenski. (Nemški jezik ostane učni predmet.) 4) Dokler se ne združijo Slovenci v sjedinjeno Slovensko z narodno upravo. 5) Dokler se ne bode iz deželnega zaklada štajerskega V razmeri števila Slovencev in njihovih prineskov napravili, podpirali in vzdržavali slovenski zavodi na primer slov. realke, gospodarske šole. 6) Dokler ne bodo dodane temu §. izvršilne postave in djansko vpeljane, in dokler se ne bode posameznim deželam dala veča samoupravna oblast. Dan 0. avgusta jo bil važen, zgodovinsko imeniten dan za štajerske Slovence v prvi vrsti. če pa pomislimo, da se je tu v prvič: javno in narav-nost vrgla med narod velika, za nas edino rešivna misel zedinjena slovenskih dežel; glede na to, da smo tu začeli politične moči iskati, kjer jo imamo, namreč v narodu; da smo važen korak storili na potu, po kterem nam je ljudstvo pripeljati do veče politične zrelosti in živejega udeleževanja pri splošnih, celoto zadevajočih reči; glede nato dalje, da bodo povsod, vzlasti tudi, kakor upamo, po Kranjskem, Slovenci posnemali izgled ljutoinerškik domorodcev: važenje ta dan za vse Slovence. Resolucijo, ktero je 7000 ljudi tako enoglasno in navdušeno sprejelo, postavili smo listu na čelo. Daš zarad važnosti, ktere smo povdarjali, štejemo si v dolžnost, podati svojim bralcem natančen popis prvega slovenskega tabora, kar ne hi smeli tem menj opustiti, ker smo Slovenci po svojem časopisji dozdaj vedno skrbeli, da v kroniki bujenja narodne zavednosti ni bilo nespolnenega prostora. Od juga in zapada z gostim drevjem zasenčen spašnik zunaj Ljutomera, na kterem rasto posamezna drevesa, bil je prav dobro izbran kraj taboro-vanju za prostor, kajti bil jene samo oder za govornike, prvosednika in polit, komisarja v popoldanšnji senci malega loga, temuč tudi glas govornikov se ni zelo razbival. Nekoliko rodoljubov se jo bilo zbralo v ljutomerskem mestioi že se-hoto zvečer. Narasla pa je družba v čitalnici še le nedeljo, dan shoda, in sicer tako, da so bili vsi prostori prepolnjeni. Itazon iiajimoiiitnojih vodite- "TeooJ T. ljov itajerskih Slovencev, stnrejih rodoljubov, bila je jako zastopana odrasla mladina, med ktero smo nekoliko prišlili udov ljubljanskega Sokola sosebno z veseljem pozdravili. Okolo treh popoldne se družba vzdigne in gre za pevajočimi Sokolci na taborišče, kjer je bila večina ljudstva že zbrana. Dve godbi, na dveh zanje napravljenih odrih, sti za vrst jo igrali in med veselimi godbinimi glasovi zbral se jo narod (mnogo kmetov je peš in na vozuh po tri, štiri ure daleč prišlo) hitro okrog glavnega odra, kjer je bila govornišnica, mesto za prvosednika, C. kr. komisarja, taborske odbornike in zapisnikarje. pogovorimo. Pokažimo, da smo narod, da smo Slovenci, da kakor narod ostati hočemo. — Med najvažneje pravice vsacega naroda spada — njegov jezik. Vsak narod ima svoj jezik v uradnijah, Magjari magjarskega. 1'iau-cozje francoskega, Nemci nemškega. Mi znamo dohro, da smo Slovenci, ali naš jezik slovenski še zdaj ni v uradnije vpeljan. To ni prav; ni prav, da slovenski človek, svoje pravice z dragim denarjem gre spraševat od hiše do hiše, da izve, kaj je na listu zapisano! (Gromoviti živioklici) Kedar se slovenskemu narodu ima pravica goditi, godi somu najviša krivica, ker se njegov jezik zametuje. (Klici: resnica!) — Kodar tirjamo svoj slovenski jezik v uradnije, pravi se nam, da ni ljudi, ki bi znali slovenski pitati Kdor ne zna, naj senči; vsak ve, kaj človek stori za ljubi kruhek, da si ga prisluži ali ohrani. Dalje nam očitajo, da smo sami krivi, če se nam slovenski ne uraduje, ker tega ne zahtevamo. Ali je to res? (Mnogo kmetov: „ni res!") — Vsi smo zato da ne bi denarja izdajali nepotrebno, denarja kterega si težko in s krvavimi žuli pridobimo ... Mi ostanemo zmerom zvesti podložni presvitlega cesarja, pa od svojih pravic ne odstopimo, svoje pravice, med ktere v prvo vrsto spada naroden jezik v uradnije, si hočemo priboriti po postavni poti in podlogi . . ." Govornik potem pojasni prvi del znane resolucije. Glasni živio- in klici priznanja od strani ljudstva, govornik odstopi. Prvosednik še enkrat ponovi prvo točko resolucije in pravi med družim: „Tu reč je resna. Toraj kakor možje izrecimo svojo misel. Ako ste za predlog g. Kukovca recite: da!" Ljudstvo viharno kliče: „Smo! da! vsi smo zato!" Prvosednik: „Mi mislimo da smo vsi enih misli. Da pa se nam ne bo reklo, da jih je bilo veliko med nami, ki niso bili naših misli, prosim tisti, ki niso za predlog g. Kukovca, ki so zato, da vse v uradu ostane kakor je, naj roke vzdignejo!" — Nekaj časa tišina, nobena roka se zoper predlog ne vzdigne. Prva točka je bila od 7000 nazočih enoglasno sprejeta. — Zatem je dobil besedo g. dr. Zamik. (Dalje prih.) Rešitev zastavice. VII. Iz Dolenje Kranjske. P. Precej po nesrečnem glasovanji za nesrečno dvalistično adreso so razumni Slovenci enoglasno sodili in rekli: no, zdaj bo gori hvala, doli pa pokora za vsacega Slovana, ki bo kaj več zahteval, ko ravnopravnost na papirji. Da so Slovenci tako sodili, ne smo jim nikdo zameriti, najmanje pa Novice in tisti slovenski poslanci, ki so sami dvalizem poprej tako črno malali. Da njih sodba ni nepremišljena, prenapeta, ali krivična bila, priča nam jasno in glasno dvalizma sad, vsled kterega nam državno edinstvo, moč in veljava Avstrije, dejanska ravnopravnost narodov, obča zadovolj-nostin blagostanje in druge takove reči vedno bolj raje pojemajo, kakor pa se povzdigujejo. Mesto upanja je nastopila nezaupnost. Novico same, hvala Bogu! že spoznavajo ali vsaj tajiti ne morejo, daje vse, kakor nam so njega dni o dualizmu nevšečnega prorokovale, resnica postala, ono ne morejo tajiti, da je dvalizem glede Slovanov osodepoleu in škodljiv, vendar naše Novice, ktere so zmiraj dvalistično slovenske poslance pod svoje krilo jemale mesto da bi že enkrat svojo napako spoznale, s pokornim srcem „mea culpa" rekle in se boljšati začele, raji še zmirej po novi navadi ali razvadi sicer dualizmu saineniu več ne kade, vendar pa slovenske podpornike njegove zagovarjajo, hranijo in hvalijo. Pa naj slovenske „pane oportunske" hvali, komur drugo, pravi narodnjak slovenski jih gotovo v tem oziru hvalil ne bo v kterem zaslužijo grajo, ne pa hvale. Novice, ktere nam očitajo, da dvalistično slovenske poslance nespodobno grajamo, naj pomislijo, kako se drugod po vsem svetu ali politični ali narodni nasprotniki grajajo, naj pomislijo, da tudi Komuni v časopisih in narodnih zborih romunske poslance v peštanskem drž. zboru, ki to vganjajo tam, kar slovenski na Dunaji, sploh le „izdajalce domovine" imenujejo; naj pomislijo, kako so tudi levičniki ogerski prav po krivici celo Deaka in vse Deakovco za „izdajalce domovine" razgla- ^■■■■■■■■nBaBMraisanvjnasoialin mi maim i mm_. j. To so bile zadnje besede, ktere je gospod Jerebica v tej druščini popolnoma razumel. Kar so nadalje vpili čezenj, to je bilo težko ločiti, kajti videl je zastavne mlade in stare može. kako so za mizo zrastli, kako so ga jezno gledali, videl je s strahom in trepetom, kako so se nektere krakovske pesti vzdignile, čutil, čutil kako jih je več po njegovi nedolžni glavi palo, kako so mu očala odletela in naposled kako so ga nekteri popali zaroke, za pod pazduho, za noge in tako dalje, in tako dalje, da se je zunaj precej daleč od veže v zeleni travi znašel pod milim nebom, s pokvečenimi udi, pobitim srcem in potrtim navdušenjem za svojo idejo. In ko se je gospod Jerebica počasi na svoje noge postavljal in klel iz globočinc svoje duše, klel ves svet in samega sebe, sijala je z neba bistra polna luna na gospoda Jerebico. In čeravno gospod Jerebica ni bil tačas še poet, in menda še dandenes ni, pove sam, če ga vprašaš, da je tačas proti nebesom pogledal, z zobmi zaškripal in v trenutku, kjer ga je bilo vse pravo in sentimentalno domoljubje popustilo, govoril: nikdar več no bom šel agiti-rat, če ne bom vedel komu in zakaj. Vendar gospod Jerebica ni popolnoma besede držal. Res je postal c. kr. pokoren uradnik, popustil je delo za narod, pa agitiral je in zabavljal na tihoma še vedno, kjer se je dalo — brez skrbi. Svojo idejo zveze z Lahi je dolgo nosil. Še le letos, kakor slišimo, jo je popolnoma popustil, ko jc čul, da so Lahi v Trstu tako strastno hudobni nasproti Slovencem ter je obupal in zdaj nam je pričakovati kam in kako so bo obrnil. Do lotos krakovskega imena ni mogel slišati, da bi ne bil obmolknil. Še le v poslednji čas so mu dobri prijatelji dopovodali, da so Krakovčanjo denašnjega dne vse drugi in drugačni možje, kakor so bili leta osem in štirdesotega. sili, naj pomislijo, kaj morajo v sedanjem času ministri in vsi velikaši pretrpeti, le Toman Klunski in drugi naši „pani oportunski" hočejo biti cvetlica „noli me tangere", dasiravno se niso sramovali z zatajonjem federalističnega načela, na podlagi kterega so v deželni iboi izvoljeni bili, in z raztrganjem tederal. adrese vsem Slovencem zlasli pa svojim volilcem tako rekoč za vselej hrbet obrniti. Ako oni trdijo, da jih nespodobno grajamo, jim tudi mi v obraz povemo . da so oni še veliko bolj „nespodobno" ravnali, ko so se pustili kot federalisti voliti, in so nas potem dvaliznm izročili in tisti dvalizem za pohvalo zidati pomagali, ki dopuščane samo historično pravo češko, ampak tudi posvečeno češko krono samo, s ktero je bilo že toliko avstrijan-skih cesarjev kronanih, s ktero je bil 1. 1835 tudi še zdaj živeči cesar Ferdinand venčan, po časopisih grdo zasmehovati in nesramno v blato gaziti. G. Svetca pa, ki še zmiraj toži, da je naša graja ne samo nespodobna, ampak tudi krivična, zagotovljam, da bi bil brez dvojbe tudi on te „krivice" so vdeležil, če bi bili na Kranjskem pri drugih volitvah Dcžmanovci zmagali in na Dunaj poslani, dvalizem zidati pomagali, čeravno bi s pripomočjo Dež-manovcev sezidani dvaiizoin Slovencem morda kaj več pravic in blagostanja privoščil, ko sedanji s primočjo Tomana in Kluna sezidani, ki je v vsakem oziru tako reven, da so še celo Novice pohvalile tistega Ljubljančana, ki je pred nekim časom o njem zapel: „Nein, nein, vvir beleuchten nicht, wirsoben unser Elend ohne Licht". Ako gosp. Svetce misli, da smo Slovenci zarad tega kaj srečneji , ker so nas naši slovenski prvaki, ne pa naši nasprotniki neinško-niagjarskenni dvaliznm izročili, se tudi silno, silno moti. Zagotovljam ga, da bi Slovenci sto in stokrat lebče dvalizem prenašali, če bi nas Krom-merji in Pežmani ž njim „osročevali", ne pa Toman , Svetce et cons. , od kterih bi si še v sanjah nikdar mislili ne bili, da so v stanu zavoljo kake železnice ali visoke pohvale iz ministrovih ust narodu svojemu na svojo roko tam sreče, blagostanja in ravnopravnosti iskati, — kjer so z nami vred prav dobro prepričani bili, da je ni in je res ni in jo nikdar ne bo. Zatorej kon-čevaje še enkrat rečem: Naj dvalistično slovenske poslance hvali Peter ali Pavel, pravi rodoljub slovenski, če ima le kolikaj pameti v glavi, jih hvaliti ne more. Od kar so so v „neustavni" državni zbor podali, zanj glasovali in v njem ostali, posnemali so tistega ribniškega modrijana, od kterega se pripoveduje , da je rekel: Prav dobro vem, da je moj zgubljeni konjiček v tej dolini, pa vendar ga grem v onole iskat. Naj pazijo, da jim ne bomo morali v kratkem praviti , kaj se jo med tem z ribničanovim konjičkom dogodilo. I por na Bolgarskem. Iz Bolgarske čudni glasovi dohajajo. „W"and." priobeujc dva privatna pisma iz Sistove in Kuščuka. Naj jih tu podamo v prestavi: Sistov 20. junija (8. julija). V nedeljo 10. ob 4. ali po evropskem računu ob 11. uri jo prišla dobro obložena četa s kacimi 2130 ljudmi v vas Kanajsina, ktera je 5—G ur od Sistove oddaljena. En oddelek tečete je šel v turško pristavo 11 a g i Kinina, kjer so kavo pili ter se razgovarjali. Oni so izrekli, da niso zločinci ali hajduki, in da so se samo za to na upor vzdignili, da bi od vlade izbojevali pravice, ktere gredo njihovi domovini, pravice, ktere bodo po volji tudi onim Turkom, ki med Bolgari stanujejo. Tako je Kmina sam pripovedoval pred mestnim poglavarstvom. Ta Tink prepričan o pravičnosti njihovih tirjatev jim je daroval z največo pripravljenostjo i! konje in 2 voza, ktere so hoteli oni od njega kupiti. Dobri Turčin ni hotel plačila od njih in jim le reče, naj mu konje vrnejo, kader bo stvar dovršena. Ko je tukajšno poglavarstvo čulo o četi, odpravilo je tekoj Salima in Kmina Kfcndi s 150 Turki in blizo 100 vojaki redne vojske, da bi pregnali četo, ktero so okoli 7. ure našli na gori med Batakom in Karajsinom. Iz teh in drugih vasi so si nabrali okoli 1000 Čerkesov in toliko vaščanov in s temi so začeli Turki strašno borbo. Od turške strani je padlo: 2 Milasima, 5 Czan-canov, do 100 Turkov in Cerkesov, med temi tudi Apa iz Sistove in več drugih. Borba je trajala do 9. ure. Četa so je odmaknila za okope, ktere je našla na gori in Turki jo ohležojo. Bolgarom so je vsrečilo, da so Turkom vbežali in Turki so jih popolnoma izpod oči izgubili. Tukajšnji Turki so v velikem nemiru, oni so najeli tisto noč 200 ljudi (Bolgarov), da so stražili po mestu. Telcgralična zveza med Uuščukom in Tirnovo je razdrta. Basi-Beg jc odišel v Buščuk sporočat. Kuščuk 21. jun. (-1. jul.) Včeraj so prišle semkaj žalostne vesti za Turke. Mod Sistovo in Tirnovem, blizo vasi Karajsina, pokazala so jc dobro oborožena četa, ktera jc od Turkov in Cerkesov preganjana slavno z vršila prvo borbo. Mohaincdanci so potolčeni; 200 Cerkesov in 80 Capcijev jfl mrtvih, tudi mnogo vaščanov in vojakov; na bolgarski strani jih jo 15 mrtvih. Borovali so se na polji, kjer je četa našla okope in se utrdila. V ltuščuk so pripeljali enega vjetega in enega mrtvega Prvi je po obrazu, kakor hočejo spoznati, nek pop Štefan, rojen v Ruščuku. Ko je bil ta v boji ubil vodjo Capijev, zasede njegovega konja, zaleti se v turške vrste in ubije ta 15 ljudi. Tako pripovedujejo sami Turci, ki so se borbo vdeležovali. On BO oddali od svoje čete misle, da ni sovražnikov v obližji, ali iz zasede ga na-padeta dva Capija in ga živega ulove in odpeljejo v Uuščuk, kjer so g:i priča francoskega in pruskega konsula izpraševali. Pri njem se jc našlo 100 patronov in 20 ok smodnika. Vprašan, kaj je hotel s smodnikom, Je odgovoril: „To jc stvar upornikov". Pravijo, da so našli pri njemu tudirc-volucijonariiih proklamacij in da se bdrc v njih med drugimi: Bolgari naj ne pričakujejo, da bi jih Rusija rešila, naj se dvignejo sami, računijo na lastne moči". To pač niso posebno ugodni glasovi za Turke, a tudi iz Epira in ''" šalijo ne dohajajo bolja sporočila. Tudi od tukaj se čuje, da je bil IIah"1 Pasa / 800 Albanezi od 150 upornikov v Klakonski soteski potolčen in a" ; .in in Tesaliji upor na vso moč vlada. Bog daj srečo I" I Naša društva. Občnega zbora slov. Matice 5, t. m. sc je udeležilo še precej družabnikov, dasiravno ne toliko, kakor lii tirjala važnost prvega slov. literarie-nega zavoda in pa bi se smelo pričakovati po števila družabnikov. Šteli smo okoli 100 nazočih, mod tonu nekoliko zunaj uib udov. izmed kterih naj imenujemo gg. barona Coisa, dr. Razlaga, tir. Kreka. B. Itaiča. prol. Bradaiko in Tuieka, dek. Ripšlna in Nabrgoja. Obravnavanje jc vodil g. podpredsednik dr. Vonein.a. ker g, predsednika ni bilo v zboru. Tajnik g. Lesar je poročni <> društvenih zadevah in delavnosti odhorovi. Po nasvetu g. tir. Blehveisa »e je izrekla „Matici ilirski" zalivala za prepuščeno zapuščino Vrazovo. Iz tajuikovcga sporočila je razvideti, da so se materijalu e razmere Matične preteklo leto precej povzdignile. Novih udov jc naraslo 225, med temi 25 ustanovnih, lako da Stoje društvo vseh udov zdaj 13G0. Zapisnik kaže sicer številko 1482, vendar pa je 122 udov ali odstopilo :ili pomrlo, ali pa se ne \e zanje, 6g. dr. Palackv in prol'. Pirrkyne sta bila nood letom imenovana za častna uda. Odbor je imel -1 seje. in pogosto dogovore v posameznih odsekih. Letošnje društvene knjige, ki se bodo še tekoči mesce razposlale so: 1. „Slov. Štajar", 1. del. (9 pole 2, „NarodniKoledar", (16- 17 pol.); 8. olikani Slovenec" (8'/, pol). Mogoče da še letos izide „Slovenskogaatlanta" I. vrzek, ki je že v »leht, in pa „Vodnikove pesmi" z životopisom in estetično-lilorarnini-historieiiiiu modom. Koseškega dela se ne bodo izdala. V presoji so sedaj sledeči rokopisi: Stanko Vrazove literarne zapuščine slovenski del, 2. Slov. hitropisjo (pisatelj Hafner); '■'>. SubertOTO „Zem-ijepisje (Cigale) 4. Slov. zidar (Vodopivec); 5. latinsko berilo (Žepic); 0, latinska slovnica (0. Lav, llrovat). Odbor je naprosil g, Cigalc-ta. naj bi spisal slov. propedevtiko, g. Zepiču jo izročil slovnico Blovensko-hrvniko-srhsko. Dogmatika se za zdaj ne ho izdavala: Za druga dela, ktera želi odbor dati na svetlo, ni so nihče oglasil; odbor bo loraj skrbel, tla si drugače pridobi delalcev. Životopisa in pa slike ranjkega prof. M. Debelaka, ki jo jugoslov. znanstvenim zavodom toliko zapustil, odbor ni mogel dohiti, dniiavno si je mnogo prizadeval. Družtvencga premoženja jc zdaj obrestinosno založenega 27,023 gl., k glavnici so še prišteti doplačila ustanovnikov 63825 gl. in 90 gl. darovanih, Iz Dcbelakove zapuščine dobi Matica okoli 5000 gl.; ustauovine je 5e na dolg okoli 1000 gl.; tako da znaša matična zaloga okoli 80.000 gl.; razen tega ima v premoženji še nekoliko pohišnine in pa knjižnico. II koncil se povdarja želja blagajnikova, naj bi se društveni doneski bolj redno doplače-vali in izreka upanje, da bode dosedanji vspeb Matični dušne in materijalne moči naše domovino spodbudil, da bolj in bolj delajo za društveni blago'.'. Iz sporočila tajnikovega izvemo , da je imela Matica preteklo leto vseh dohodkov vkup 8618 gl. 48% kr., stroškov pa 1495 gl, 78*/, kr. Za tekoče društveno leto je pričakovati 6757 gl. dohodkov, kterih se pa po pravilih ne sme izdali več kakor 8000 gl, zatorej zopet naraste matična glavnica. Naslcdovala je obravnavanje <> naučnem slovniku in sprejet je bil odborov nasvet, tla naj BO slovnik izdaja ter naj odbor izvoli k temu potrebni odsek iz Matičnih udov. Poročeval je o tem predlogu g, dr. Oosta povdarjajc potrebo in veliko korist, tacega dela za slov. narod, Proti nasvetu poprime za besedo g. L. Svotec in se postavi V tisto kolo, ktero imenujemo latinski „cireulus vitiosiis", v kterem so so pa tlozdaj vrtili le >'narodni nasprotniki. Po njegovih mislih nimajo Slovenci niti dovoljnih dušnih niti materijalnih moči, niti ni slovnika potrebno, morali bi toraj čakati, tla se vpelje slov. jezik v šole, potom bomo dobili potrebnih delalcev, hlevih zdaj še nimamo. To in enako je g, Sveteo nekdaj spodbijal proti narodnim nasprotnikom, pa: ^Poslanec L. Sveteo ni več: stari Svotec" je nekdo nekdaj rekel v kavarni. Koliko lel bi morali potem čakati po Svetem i pa meti, volji in delu, predao bi se začelo le pripravljati za naučni slovnik, ker vemo, da je državni poslanec Svotec v drž. zboru le tirjnl, da se vpelje slov. jc/.ik v ljudske šole, 6 drugih pa molčal. Ali morebiti misli g. matičar Svetce, da bodo odgojenci ljudskih šol dovoljno moči za tako delo V - Svet ep nadalje trdi, da bi delal slovnik veliko težave, kakor jih je imelo enako početje tudi na Češkem, in pa da hi napravilo več stroškov, (i. Bpodbijnlec naj hi vedel, da: „zastonj jo smrt!" Če ne moreš pomagati, vsaj no zaviraj ! — ti. dr. Krek podpira odborov predlog in pravi, kakor je bilo ŽO tudi v „Slov, Nar." dokazano, da bi lahko pogrešali marsiktero knjigo, kukoršne ju dqzdaj Matica izdajala, posebno naj so opusti „dogmatika" in tudi „Koledar" bi brez škode ostal neizdan. Čakati in le čakati ne volja, napredovati je treba Tudi g. B. ltaio je za predlog, dušnih moči ne bo poman j U valu. Co se izda 12 vezkov po 50 pol, ni treba več kakor DO mož, ki bi vsako loto le po 2 poli spisali. Tudi terminologija, ktero zdaj še nimamo, bi se pri praktičnem delu dovršila, potomcem pa zapustilo vodilo, v kterem bi marsikaj koristnega našli, če bi pa manjkalo denarja, naj bi so poseglo celo nekoliko po glavnici. G. dr. Jan. lllevveis jc s srcem in prepričanjem za slovnik, nikdar ne bi so pridružil kritiki, ktera naše pisateljske moči tako pod nič stavi. Neresnično je po njegovem, mnenji, da nimamo terminologije, naša zgodovinska, goograliška, zdravilska dela imajo vsa svojo terminologijo. Nekaj toraj vendar žo imamo; tako natančnih spisov pa itak no obravnava slovnik, ki se drži lo bolj splošnega. Sramota bi bila za nas, ko bi morali reči, da nima kdo delati. Moči nam ne bo pomanjkovalo, slovnik pa je tako važno delo, da se — dola ne sinemo ustrašiti. Itak pa bo treba toliko pripravljanja, da sc pred 2 lotoma z izdolavanjcm ne bo dalo začeti. Le krepko no poprimimo dela, in dosegli bomo svoj namen, kakor so ga dosegli tudi čelu. G, Svetcu ugovori proti njegovo misel ne grotlo v glavo, 0JJ ostani torej pri svoji, čes: ta je prava! Še govorita g. Močnik za in g. Šolar proti predlogu. (Kon, piili.J I) o p i s j. Iz Ljubljane. 8. avgusta. A. [Izv. dop.] (Politično narodno društvo; nemško k o n s l i t u t i j O u a 1 n n društvo.) Pravila narodnega političnega društva je vlada potrdila in hode to tedaj skoraj stopilo v življenje ter pričelo svojo delavnost. Nadjanio se, tla bodo pristopali V prav obilnem številu rodoljubi ne samo po Kranjskem timveč ludi po vsem Slovenskem. Kakor sem že omenil ima to društvo preveliko važnost za naše politično življenje, samo tla bode krepko stopilo na nogo in energično delalo, kar hočemo pričakovati. Prvo česar bode treba pO naši misli jo. da se tudi v okolici Iju bij aii-ki skliče tabor, kterega l»i se gotovo vdeležilo mnogo ljudstva, ker je posebno okolica naša pokazala, tla narodno črni in spoštuje ter čisla sveto domačo stvar. Kn sam tabor ako je dobro obiskan in govore besede zmožni možaki zbranemu ljudstvu, da ono izreče potem svoje mnenje, svoje želje iu britkosti, en sam tak tabor je za olerepčanje naradue zavesti neizmirno važen in koristi več ko cela kopa časniških številk. Zatorej naj narodno politično društvo nikakor ne prezira velike važnosti tacib ljudskih shodov ter je sklicuje kolikor in kjer je le mogoče. Popularnjo-pkonc knjižice o političnih vprašanjih je druga važna naloga, ktera naj hode na srce položena društvu za varstvo narodnih pravic. Treba bode tem krepkeje stopiti nn noge in dela pode dosti, ker obstoji tudi nemško društvo, ktero nosi ime konstitucija!no in misli narodnemu nasproti delati. Ako ravno bo naše društvo ravno ne ime-nitje z lioinbantieiiini imenom in 1:0 jemlje v stani samo za sebe vse ustavnosti, vendar bode na postavni poti delalo, kar bode treba, da se brani narodnost slovenska v vsakem oziru. Vedno naznanja se v .. Laibacheriei" z nekim ponosom koliko je pristopilo konstituoijolneiiiu društvu novih udov in da jili bode skoraj 800. Koliko vmes uradnikov in birokratov? Tega nam tetka ne pove in dobro ve zakaj ne. Slovenci pristopajmo obilno novemu društvu, v kratkem moramo daleč preseči Število udov nemškega društva, pokazati kje je prava večina, kdo je gospodar v slovenski zemlji. Pristopajmo prav obilo dragi rojaki, podpirajmo društvo, od kterega pa moramo tudi zahtevati izdatno delovanje na polji naše žalibog tako zavoženo politike, krepko in brezozirno postopanje za varstvo narodnih pravic. Bog daj da skoraj enkrat pripeljemo Zabredli voz naše politike na pravo trdno in stalno pot. ktero so zgrešili za zdaj njegovi vozniki na veliko škodo našemu narodu. Iz Dunaja 7. avg. [Izv. dop.| ;; Tu je zdaj zelo zaslužno početje, potezati se za edino Nemčijo, Da se prilika ni malo rabila in možje, ki so že kaj in bi radi še kaj postali, niso bili varčni z besedami, je znano. Pri vsej dobri volji, kar so jo pokazali prihodnji državljani nemške — republike ali monarhije, tO ni še določeno — jelo se je proti koncu kazati, da ima ne le Nemčija sama, ampak tudi misli, kako naj se napravi, še več lukenj, kakor so jih napravili vsi nemški streljci v nemške tarče; lako da jo po govoru Načeta Kurande celo „Augsburg. A. /Ig.". 0 kleri pravijo, da ima precej osko zvezo z dunajski 111 niinisterstvom . spoznala, tla jo marsiktori nemški streljec moril tudi v srce države Avstrije, iu da v svojem dunajskem dopisu od 5. t. m. že pišei Od dnč do dne* smo pričakovali, da bo šel kak avstrijski govornik na lečo iu svečano protestoval proti govoru poslanca Ku-rondo, I>a bi pa ne mislil kdo, daje ,.A. A. Z." vsej svoji ministerski zvezi vkljiih dosledno tako pošteno avstrijsko govorila, naj navedemo Iu št; besedo drugega dunajskega dopisnika V istem številu: „ln tako, pravi, dozoruje v prateiskeni strelišči za nemške Avstrijane (samo geogralično ime) ue le nepričakovana, ampak tudi Želo bogata žetev. Ta žetev kaže; žo tako velik blagoslov, da so jeli tudi najnepogumnejši glave vzdigovati in samosvestno in zmagonosno pričakovati bojev, ktere nam bo prihodnost brž ko no pred prinesla, kakor se jih bojimo". Komur hi bilo to besede pivveč povite in diplomatične, morajo sc oči mil odpreti, čo bero V istem sestavku besede: ,.('<• BoDunajčani 5o pred enim tednom Bvoje Avstrijstvo pov? darjali, stavijo zdaj brž ko ne že BVOJC ueinštvo nad Avstrij-slvo." l'o vsom tem skoraj mislimo, dn se jc z izrekom, tla mora kteri Avstrijanec protestovati proti Kurandovomu zdihovnnju po Nemčiji čroz praško pomirje, bolj oficijelno hapovodal govornik, kakor pa da so je žo ž njim pt'otestovalo, In oficijelni govornik jo prišel naravnost iz Gaatein-a. G. bar. Beust, ki se ni mogel kol državni kancelar s početka vdeleževati svečanosti, ktero Prusija proti njej obrnenn demonstracijo imenuje, prišel jo h koncu 110 le kot lastnik imenitnega „nemškcgn srca", ampak tudi kakor nekaj višega, česar pa ni določno zaznamoval, kt r jc govoril v imenu „nenazočih članov vlade". Dasiravno se ne ve. v kleri lastnosti jc govoril g. Beust celi svoj govor, vendar izvemo to pri posameznih Btavkih, kajti g. Beust govori zelo dramatično. V saški ministerski uniformi ga vidimo, ko pripoveduje, „daje žo v deželi, klera jo bila popretl njegova domovina, praznoval dve veliki irečanosti, in dn je bilo tudi tedaj vse polno najblaže navdušenosti in da soje skladala harmonija petju s harmonijo misli, čutov in prepričanja, da je pa komaj pretekelo leto, ko je ljudska vojska z največim plamenom gorela". Ta črtica je gotovo zgodovinska, negotovo pa jc, ali je hotel g. Rent z njo le tedanjo ali tudi sedanjo nemško harmonijo ilustrovati, kakor jc zopet gotovo, da jo imel zelo radoverue poslušalce, kterim si je upal v obraz trditi. — „da se dandanes no bijejo več kabinelsko vojske", kteri so si pa pustili na ta izrek v brzopisni zapisnik zapisati: stiirmisehor Beifall! Ogromna pohvala! — lu g, Jleust pozorišče hitro spremeni iu se pokaže z nemško čino-rudočo-zlato zastavo, v duhu vidimo na njegovi desni podobo matere Gormanije, ktero je strelskemu odboru v dar poklonil, on pa diplomatične govori, kakor je prod njim nediplumntično govoril Nace Kuranda in pravi: ..Mila jo lepa, povzdigujoča Bvečnnost, ktero smo tu praznovali. Spomin na njo ho živel v srcih, jaz mislim, živel bo tudi v glavah" —- mi mislimo še na nekoga, ki zdaj na svojih po-e.-.tvih počiva, ki si bo pa spomin na to vsaj v glavi ohranil. — Komaj smo si ogledali moža v tej obliki, že sc .spremeni iu govori kot avstrijski minister zviiiinjnih zadev: „Avstrija se ne vtika teč v nemško politiko, in misli maščevanja ho nam neznniie." Se ve tla si 1 pusti pot odprto in nedaljujo; „:i noben« pogodba no bo Avstrije motila, da bi si ne pridobivala ipoštovanja, zaupanja in ljubezni s tem, kar itoriU ljudstvo iu vlada". Kako bi se bilo tu dalo idilieno govoriti 0 novem približevanji in prijateljstvu, in kako lepo mesto bi bile imele v ravno tem govoru izrečeno besede tukaj: če sem tudi že prileten, morem se vendar še navdušiti za to, kar je že bilo in še priti ima". Ker pa je vidik diplomat, pravi le: Moj poklic mi nalaga, da moram pomirjajočo skušenost pustiti vladati nad svojimi čutili. Tako g. Beust pride, ko mu kaže, pa zopet odide, ko se mu pokaže. Pa ne mislite, da so mu oder le nevglajene deske. V svojem dramatičnem govoru se res mnogokrat pregreši proti Aristotelovi tirjatvi po trojni jedno-sti; časa, kraja in dejanja in skače sem in tje in niti moderne jednosti nemške si ne upa naravnost imenovati, ker jej daje le diplom, ime: Fiihlung mit Deutscbland, kar bi mi morebiti v svojem nediplomatičneui jeziku, dotip imenovali. Zato pa skrbi g. Deust za lepo dekoracijo in scenerijo. Najprvo nam na steno namala velikanske hribe tirolske, s kterih se je ravno vrnil; pušča nas poslušati bobnenje in groruenje bistrih voda, pa nas zopet v dolino popelje, kjer vodice sicer le mirno šuniljujo, pa se gibčno, pridno in stanovitno vale — no kam drugam, kakor v morje. Zaziblje nas v sladko spanje, v kterem slišimo — vodeno harmonijo in nam zopet pokaže sanjano — no menda Nemčijo. In da je glediščni prizor celoten, zbere v naglici nekoliko megle, jo pošlje v visoke oblake, kjer se spremene v nevihto, in se razlije na nezaupno zemljo, ki noče verovati, da je diplomacija v veliko srečo, za boreči se svet. — Ko je vsa scenerija v najlepšem redu, stopi pred nas g. državni kancelar in navdušeno in navdušenost zbujaje govori: „In zdaj mi gospoda, še dovolite dovršiti svojo misel in izreči ne kot Nemec, ampak kakor pravi Avstrijanec,: Dotip (Fiihlung) Avstrije z Nemčijo to jo nekaj, česar nobena strauka v Nemčiji — in smel bi drzno reči — tudi nobena narod nost v avstrijanski skupni monarhiji ne odbija", (1. Ilenst nam je bil še kot državni minister obljubil, da se bo prizadeval spoznati želje in potrebe nepoznanih avstrijskih narodov. Slednji njegov izrek kaže, da dozdaj ni bil mož beseda, kajti ko bi so bil količkaj ozrl po Avstriji, moral bi bil poznati, da so vsi nemški narodi veseli, da je praško pomirje postavilo krepke mejnike med avstrijske narode in Nemčijo, ktere bodo branili, dokler bodo gibati mogli. Prva njegova obljuba je toraj ostala neizpolnjena, toraj naj ostane tudi papir, na kteri hoče g. Beust v zahvalo za dozdevne ljudske simpatije pisati dolžno pismo za prihodnjost, — za zdaj še bel in naj nas tudi kdo nebvaležneže imenuje, če se nas niti konečne besede g. Beusta niso navdušile, kjer pravi: Nazdravljam miru in pomirbi, kot nosilcema rednega napredka, kot čuvajema zdrave svobode, kot temelju stalnega in zanesljivega reda; mi imamo pred očmi tri stvari t. j. hrepenenje Nemcev po „dotipu" z Nemčijo, ali kakor nediplomati pravijo: po nemški jednoti; praško pomirje, ki je Avstrijo iz Nemčije vrglo, kar — jest taktum in pa besedo, ktere je govoril sedanji minister notrajnih zadev g. dr. Giskra — in to je gotovo zanesljv mož — 19. oktobra 1848 v 09. seji nemškega nacijonalnega zbora rekoč: ko hi kedaj prišle nemške provincije (avstrijske) iz zveze z Nemčijo, ne ostaja jim druga pot proti slovanski večini nego pot revolucije, da se zopet pridružijo drugi Nemčiji — in upanje po miru nam noče ni v srce ni v glavo. Politični razgled. „Wien. Ztg." je razglašala tc dni imena novoimenovanih političnih uradnikov, kterih pa ne bomo priobčevali, dokler se ne izve, v kteri okraj bo kdo postavljen. Nadalje je prinesla ,,W. Z." dve naredbi ministerstva notranjih zadev, prvo veljavno za Češko, kjer bodo nektera namestnijska posla opravljali okrajni glavarji v imenu c. kr. namestnika in drugo veljavno za laške Tirolc, za ktere bo v Trientu nameščen namestnijski svetnik opravljal politična posla v imenu c. kr. namestnika za Tirole in Vorarlberg. To naredbo naj si posebno zapazijo štirski deželni poslanci slovenski, da skušajo po ravno istem načelu za zdaj pridobiti štirskim Slovencem poseben namestnijski oddelek. Homo videli, koliko resnice ima razupita avstrijska beseda: „Gleiches Recht fiir alle!" Sicer pa je v uradnem življenji precej tiho, ker so oni, ki delajo veliko politiko večidel na odpustu, in si po kopelib nabirajo novih moči. Stara „Presse" je v strahu, da bi pri nadomestilnih volitvah za deželni zbor češki ne zmagalo narodno plemstvo, in pravi, da se to zelo giblje in dela „vertasungstreue" plemstvo pa mirno po deželi „procul negotiis" volitve prepušča dobri sreči. Solze jej stopajo že zdaj na prodanem obrazu, če le na to misli, da bi vtegnili narodnjaki zmagati, češ v deželni zbor jih itak ne bo, ker bi sicer nič no škodovali — ali deželni zbor bi sklepati ne mogel. Tudi „Gaz. N." piše: Pokazalo se je, da nemška večina v drž. zboru nemško manjščino preupiti hoče, ali na taki podlagi ni mogoče mogočne države zidati. Enaka z enako se je pogajala Ogerska z Cislajtanijo, enaka z enako se je pogajala Hrvaška z Ogersko. Na istoj poti sc mora postopati s Češko in Galicijo. Sedanje ministerstvo pa tej nalogi ni kos. K besedam Deustovim, s kterimi hvali „svobodni razvoj vseh dušnih in materijalnih moči zložnih in združenih avstrijskih narodov, pravi po pravici „Corresp.", da so v vpijočem protislovji proti dejanskim razmeram zapadno avstrijskim. Vlada išče zdaj namestnika deželnemu poglavarju na Češkem, pa ga ne more najti, ki bi češki govoriti znal. Čemu to, Čehov itak ne bo v zbor. Vlada se je menda odločila za Banhansa. 8, t, m. se sporoča iz Pošte: Peštanska kazenska sodnija jo zaukn-zala mestnemu glavarstvu, da mora knjeza Aleksandra Karažorževič 1 zapreti. To se je ob uri popoldne zgodilo in knjeza se peljali v Karl-novo kavarno. „l\ M. G." si (hi iz Rima pisati, da so sv. oče prepričani, da se bo vnela evropska vojska, ktero bo Francija pričela in ktera se bo Kimu v korist končala. V zadevah bolgarskega upora sc hoče turška vlada obrniti do nek-terib držav, naj bi ž njo vred postopali proti romunski vladi, ktera naj bi prevzela poroštvo, da ne bode več oborožene čete iz romunske dežele napadale turško. Pravijo, da so nekteri bolgarski jetniki izpovedali, da se dela bolgarski upor s pomočjo romunske vlade in princa Karlna, in prido pritožba o tej zadevi pred evropsko diplomacijo. Celo Bavarci si ne marajo Avstrije v nemško zvezo, ktero si žele naši avstrijski Nemci za zdaj le južno-nemško. „Sd. Fr." piše: Nemogoče je, da bi Avstrija stopila v to zvezo, ker bi se ponovila stara zavidnost med Brusijo in Avstrijo, ktera bi zopet krvavega boja tir jala, ko bi se južna zveza v družbi avstrijski napravila in potem pojedinila z severno zvezo. Turški vojni minister seje pogodil s podvzetniki, damu imajo v kratkem 2 milj. ok rajža nakupiti, turškemu poslancu v London pa, naj mu pošlje 21.000 sniderskih pušk. Kretski prvaki so v posebnem pismu anglijsko kraljico prosili, naj hi jim pomagala, da bi zainogli doseči svoje narodne namene. „Napio" protestu je proti velikonemškeniu značaju streljske svečanosti na Dunaji, in pravi, da simpatije za Nemčijo pri svečanosti izrečene žalijo Ogersko. Pa g. Beust vendar le drzno trdi, da noben narod avstrijski nima nič proti „dotipu" z Nemčijo. V ogerskem deželnem zboru je zdaj sprejeta vsa brambovska postava brez spremembe, tako tudi postava o ljudski ali črni vojski in o letošnjem novačenji (rekrutbi). Iz vseh govorov 30 je pri tej priliki videlo, daOgri ua sedanji mir nikakor ne zaupajo, zarad česar so hoteli svojo vojsko hitro v red deti. „P. L." prinaša povrh še glas, da sc bodo češke trdnjave do decembra v vojni stan postavile in kakor za vojsko z vsemi potrebščinami preskrbele. „Dz. Poz." iskreno besoduje, naj bi se Galicija in Češka porazumele in v politiki isto pot hodile: Za Galicijo, pišo, ne odstaja druge poti, kakor odkritosrčno in do dobrega podati svojo roko Čehom; v zvezi s Češko naj Galicija posvetuje sedanjemu ministerstvu, ktero je za cesarstvo tako osode-polno in deželni zbor naj, ako noče sam zaostati, pogumno rezvije zastavo federalizma in autonomije, da se Čehi prepričajo, da so smejo na nas zanašati. „Moniteur" je oklical navadno okrožnico franc. ministerstva notrajnih zadev do profektov, v kterem se jim priporoča, naj skrbe, da se bo 15. avgust tako. praznoval, kakor se spodobi narodnemu svetemu dnevu, da se bo ljudstvo pri pobožni molitvi za deželnega gospodarja spominjalo preteklih dni narodove slave iu domačega miru. Posebno za reveže se ima ta dan skrbeti. 15. avgust naj bi bil po želji cesarja Napoleona svečani dan vseh revežov. Prebrisanemu diplomatu se jc menda nehote nekaj človeškega primerilo, ko je stavil „reveže" in „narod" v tako ozko zvezo. Francoski vladi v notrajni politiki marsikaj po sreči izide; tako jej je zadnje dni obveljalo, daje svojimi sredstvi spodbila opozicijonalnega kandidata in zrinila svojega, tam je vzela pošteni opoziciji glas v kupčijski sodniji, in jej s svojim privržencem glas zadušila itd. Opozicijonalua stranka takega uspehu ne prezira, ali ustrašiti se ne da, in nezadovoljnost v Franciji, posebno v Parizu je zdaj tolika, kakor že dolgo ne. Najnovejše vesti. Ravnokar smo zvedeli, da so rodoljubi savinske doline sklenili sklicati drugi slovenski tabor na (1. dan septembra meseca v Žalec (Sachsenleld) pri Celji. Slovenski študentje! Konečno je po dogovoru graškega in dunajskega odbora dan študentovskega zbora določen na 14. avgusta. S tem preklicujeino vset nasprotne/ privatna in oficijelna naznanila, Zborovalo se bode v dvorani ljubljanske čitalnice. Vsled programa, kterega smo denes vložili vladi v pregled, bodetno se posvetovali in sklepali 1) o vpeljavi slov. jezika v ljudske iu srednje šole; 2) o napravi slov. pravniške akademije v Ljubljani, 3) o do vršenj i jugoslovanskega vseučiliša v Zagrebu, 4) o osnovi literarnega društva slov. omladine. K temu zboru vabijo se razen slov. študentov viših učilišč tudi vsi slov. abiturijentje. Bratje, vdeležite se tega silo važnega shoda v najvišem številu. Tu gre za našo čast, za čast slovenske mladine, tu gre za korist in blagost milega naroda našega. V Ljubljani 7. avgusta 1868. M. Samec, medicinar, R. Krištof, medicinar, A. Poznik jurist, Cebular filozof, L. Gorenec medicinar, Fr. Mani filozof, Fr. Oblak, jurist; A. GregoriČ, doktorand; J, Zele nik, abs. filozof; J. Jurčič, filozof, Fr. Tomšič, tehnikar. DunaJMliA borza od io. nvgustn. 5% metaliko 68 H. 85 kr. Kreditno akcije 219 d. 40kr. 5% metalike /. obrcBti t ninji in nov. 58 tt. 50 Ijondon 118 U. C0 kr. 5% narod, posojilo 02