23
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. V soboto se je zopet pričel državni ^bor. V zbornico poslancev so prišli še nekteri Poljaki in Slovenci: grof Barbo, dr. Poklukar, Rudež in Ju g o vi c. Začela se je danes razprava o tem, kaj naj zbornica poslancev odgovori na cesarjev govor v pismu, ki se navadno a dres a imenuje in ktero je načrtal ar. Herbst. Ta načrt se giblje v tistih frazah, kakor jih vsak^ dan slišimo iz ust ustavovercev. Polno zaupanje do ministerstva, ki je meso iz mesa njihovega in duh  iz   duha   njihovega, —  direktne volitve v
državni zbor, — košček pogače Poljakom, če bodo vbogali, — brca državnopravni opoziciji in federa-listom: to je jedro tega načrta.
Prvi je Poljak Cerkavski besedo poprijel in ostro govoril proti temu načrtu, rekši, da Galicija zahteva že davno jej obljubljeno samostojnost, — da Poljaki nikdar n e bodo pritrdili direktnim volitvam, — da mi-nisterstvo Hohenwartovo je pošteno pot nastopilo za poravnavo avstrijskih Jaomatij, — da so adresni napadi na drage Slovane hudobni, — da šolske postave so nepostavne in ne veljajo nič, in da cerkev pod jarm državni djati, žali večino Avstrijanov. — Se ve, da so „ustajoverci" kričali hudo proti temu govoru.
Se bolj in deloma humoristično je Herbstov načrt mlatil Greuter, slavnoznani tirolski poslanec, tako-le:
Prestolni (cesarjev) govor izreka obžalovanje, da en del državljanov ne nastopi onih tal, na kterih je edino mogoče porazumeti se. Adresa Vaša pa molči o tem. Toda zakaj molči? Ko bi oni gospodje, ki so osnovali ta načrt, s krono vred obžalovali to, da oni poslanci, kteri vkljub vsemu mogočemu pritiskanju so vendar izvoljeni bili, ne pripoznavajo ustave, obžalovali bi potem tudi, da se v tem trenutku ne odpr6 vsa četvera vrata v zbornico našo, in da ekscelenca grof C lam* Martinic s svojim zgodovinskim plemstvom in Rieger s svojimi zvestimi tovarši ne stopijo v dvorano. In če, gospoda moja, v resnici obžalujete, da se to ne zgodi, potem pa tudi s tem obžalujete to, da danes pri glasovanji o Vaši adresi ministerstvo, kteremu ste ravnokar dali zaupnico, ne dobi nezaupnice. (Dobro, dobro! na desnici!); kajti to je vendar očitno — vsaj to si seštejete na prste — da, če bi bili danestukaj vsi, ki imajo pravico tukaj biti, bi Vaša adresa bila pokopana. (Veselost! dobro! dobro ! na desnici.)
Danes sem že mnogokrat slišal govoriti: „M i s m o ustavo ver ci!" — Jaz pa rečem: To ni res! — Cehi, ti so ustavoverni. (Splosnja veselost.) Kajti, ako bi bili v državni zbor vstopili Cehi, že zdavno bili bi Vi z ustavo na cedilu. (Živa veselost na levici. Dobro! na desnici.)
Toda ne le to; še nekaj druzega me tolaži. Vi ne živite le od milosti Cehov, ampak Vi živite tudi od milosti onih, ki sedč na tej (desni) strani. Kajti ako danes mi nismo dobre volje, in ako se nam danes stoži po domu, gotovo bode gospod vodja stenografov moral na stran položiti svoj svinčnik, ker po naši postavi ne bi več mogel v stenografiški zapisnik sprejeti ne enega ustavovernega govora. (Splošna veselost.)
Toraj le počasi, le počasi, gospoda moja! In ker smo, žali bog, dandanes prišli do tega, da se pravica več ne spozna in spoštuje za pravico, ako ob enem ne grd za silo, zato ravno v tem spoznajte, kam ste zašli s svojo silo. Moja gospoda, Vi tako daleč pridete, da Vas, ako hočete še dalje živeti, najdemo pri prav pa-triotičnem delu; to pa obstoji v tem, da bodete morali z svojimi lastnimi rokami podirati obzidje, s kterim je ugraj ena ustava, in to zato, da vsaj Poljaki s svojo utrjeno deželno pravico va-njo stopijo skozi narejeni predor. Ko se enkrat odpre ta vrzel, potem 11. §. postavite na stražo, in mi vsi o svojem času drug za drugimi gotovo pridemo za njimi, a državo uravnamo tako, kakor mora biti osnovana, da enkrat zadobi mir Avstrija.   (Dobro! na desnici!)
Vlada v svojem programu izreka, da so se narodi naveličali državnopravnega prepira. Rad ver-jamem, da je dobro mislila s temi besedami. Toda Vi, gospoda moja, teh besedi ne morete govoriti, zato jih pa tudi niste izrekli v adresinem načrtu. Ko bi 1861. leta  v tej zbornici   ne   bilo  državnopravnega prepira z
Ogri in Hrvati, padli bi bili takrat tudi Vi. Mislite si le 84 Ogrov, 9 Hrvatov in še 20 Lahov, in kje potem bila bi Vaša veČina? In danes pride vsa državopravna opozicija, kje potem je Vaša večina? Toraj vidite, da Vam, ako hočete še naprej gospodovati, je res nemogoče misliti na to, da poneha državnopravni princip, vsaj Vi živite le od tega prepira. (Dobro! na desnici.)
O tirolskih razmerah govoreč iz svojega življenja pripoveduje Greuter to-le: Leta J848. pride nadvojvoda Joan v deželo našo, da bi uredil deželno brambo. V znanem pismu se obrne tudi do duhovščine, da bi s prižnice delala politiko, ker je bila politika popolnoma ohromela v pisarnicah. Tudi jaz sem s prižnice delal politiko. Pri tej priči pa iz srede stopi mož, rekoč : Grospoda moja! vse to je prav. Jez sem bil 1800. leta šel na vojsko, in zdaj zopet se razlega klic do mene in mojih sinov, naj gremo na vojsko. Al kolikorkrat smo Šli, tolikokrat nismo dobili druzega, nego to, da so se nam podaljšali obroki (brišti) za plačevanje davkov. Leta 1795. so nam obetali, da se spolnijo obljube cesarja Leopolda, češ, da se prekličejo vse postave cesarja Jožefa, ktere so na škoao bile deželi. Ta obljuba ni se nam spolnila; — 1809. leta je nadvojvoda Joan razglasil proklomacijo z izrecno obljubo, da se povrne stara ustava. Ali se je to zgodilo? Eavno nasproti se je zgodilo, — „iz pisem starodavnih deželnih pravic so nam vili patrone za deželno brambo". Prav te besede je govoril mož, ki se mu častne svetinje svetijo na prsih. Težavno mu je bilo spolniti to dolžnost, al spolnil jo je vendar-le. Načrt Vaše adrese žali tirolsko ljudstvo na najobčutljiviši strani — ker žali njegovo vero. Sto in sto prošenj o šolskem vprašanji leži v cesarjevi pisarni in pri ministerstvu. Kako naj se rešijo, povč nam načrt Vaše adrese — brezobzirno in ostro! Jaz nikakor ne morem verjeti, da se vlada vjema s takim adresnim načrtom; kajti kaj druzega je, če stranka dela, in kaj druzega je, če dela vlada.
O zboljšanji plače duhovščini pravi Greuter to-le: Duhovščina je revna, v nekterih deželah j ako revna! To je res; toda jaz Vam v imenu te revne duhovščine rečem, da se vendar motite v njej; ta duhovščina, kakor pravite, je niža duhovščina; al ponižati se duhovščina vendar ne bode dala s tem, da bi iz Vaših rok sprejela to Danaidno darilo. (Oho! na levici.) To naravnost Vam rečem v imenu niže duhovščine. Raj še bode stradala kakor od Vas sprejela tak dar. Ona bi si le košček kruha kupila s tem, da prodd cerkveno svobodo? ona bi li pomagala, da bi škofje pravico, po Božji naredbi jim podeljeno, zgubili in več ne smeli svojih duhovnov v Božjem imenu razpošiljati? Ali s tem nasvetom mislite dotakniti se cerkvenega premoženja? Nas s tem ne pridobite, toda Vi se strašite te besede. Velika stranka jo bode prav z velikim veseljem slišala, in to je stranka „internacionalska"; tudi med njo so lačni delalci, in če bogatim samostanom in ustavom hočete vzeti lastnino, da od nje podelite ubogim, potem je pa še druzih lačnih, ki se morajo nasititi; za ušesa si zapišete to besedo! (Dobro, dobro! na desnici.) Jaz mislim, da mi v s a zvesta duhovščina v Avstriji pritrdi, ako določno rečem: z vso odločnostjo zavržemo tak dar, kajti hočete ga dati, ker ga vzamete drugim; hočete ga vzeti drugim, da cerkveno svobodo zopet vkujete v spone in da škofe denete v verige, ki ste jih vzeli državnim hudodelcem. (Všečnost na desnici.)
Ako je res, da so tukaj tla porazumenja, hočem počakati, ali nas Tirolce zopet kakor pepeluho pošljete
domii. Potem pa imamo vso pravico reči našemu ljudstvu: „Mi smo ubogali ministerstvo, mi smo semkaj prišli na tla porazumenja, toda ne da bi se bili porazumeli z ljudstvom tirolskim, ampak dali so nam takole pismo (adreso)". Potem pa vemo, gospoda moja, kaj nam je storiti* (Všečnost na desnici.)
Ko je v občni debati par govornikov s puhlimi besedami zagovarjalo Hrbstov načrt,   se je v pondeljek začela nadrobna razprava posameznih stavkov te adrese. Proti stavkom 2. 4. 5. 7 in 8 so glasovali Poljaki, za druge stavke so bili. Tirolci in Slovenci so glasovali proti vsem stavkom (pravo!). Pri 9. stavku je Čer-kavski nasvetoval premembo, ki meri nato, da se na Galicijo poseben ozir jemlje o postavodajstvu in uprav-ništvu.  Za ta predlog so glasovali Poljaki, Tirolci, Slovenci  in Dalmatinci.    Pred  glasovanjem pa je dr. Poklukar v imenu druzih federalistov (med kterimi so bili vsi poprejšnji — razun Bukovincev, Tr-žačanov, Coronini-a in Istrijanov! —) besedo poprijel in sledečo deklaracijo izrekel:   „Poblaščen  sem v lastnem imenu in v imenu svojih prijateljev te (desne) strani zbornice izreči: da mi, vpirajoči se na v nravnem pravu vtemeljeno enakost vseh narodov in dežel avstrijske države,   za po poljskih  poslancih  stavljeno  premembo le s tem pridržkom  glasujemo,  da  se   enakomerna tudi drugim narodom  in  deželam   z ozirom   na njihove posebne razmere njenim n&rodom in  historičnim posebnostim primerne  pravice privolijo.    (Dobro  tako!  kajti s tem naši niso nasprotovali Poljakom,   svojega stališča pa ven-der niso zapustili, temveč po eni strani svoja načela markantno izrekli, na drugi strani pa solidarnost opozicije okrepčali.) — Konečno je bila adresa z 90 glasovi proti 50 sprejeta. Iz teh številk vendar ves svet vidi, da ustava na tako slabih nogah ne more se zdržati in da je živa potreba, da kmalu   sopet   pride Hohenwart   z   oljiko  mini  in sprave. —   Kakor se sliši,   prestane   zborovanje spet za 14  dni,  da  odbori za proračun  državni dobijo čas za delo.   —   Zbornica  gosposka je   enako   adreso v enem dnevu dognala.
— Njih Veličanstvo je imenovalo 15. dne t. m. se-dajnega finančnega ministra cizlajtanskega, barona Holz-vgethan-a, za državnega finančnega ministra ter mu podelilo priznavši njegovo izvrstno službovanje red železne krone prve vrste, na njegovo mesto pa barona Pretis-a, cesarjevega namestnika v Trstu.
Hrvaško. Iz Zagreba 15. jan. Danes se je začel deželni zbor. Velike važnosti je, kar se boae tukaj godilo.
24