1,10t sa koristi delav-fk«|kl|u4*lva. Delav« si »o opravičeni do kar produclra|o. This paper is devoted to tha Intereeta of tha working claaa. Work. 9rm sra entitled to all what they produce. Štev. (No.) 234. Milionska stavka. 1,049,407 ANGLEŠKIH RUDARJEV USTAVILO DELO. London, 2. marca. — Vsa upanja na mirno poravnavo nasprotij med angleškimi rudarji in rudniškimi baroni so »plavala po vodi Konferenca, ki se je vršila včera, meti zastopniki rudarjev, zastop rnki angleškega rainisterstva in odsekom rudniških baronov, se je končala brez uspeha. Pogajanja se imajo nadaljevati prihodnji to»-rek. Vse prizadevanje vladnih za ttopnikov, '/bližati nasprotnike, so bala brezuspešna. Delavski zastop niki nočejo niti za las od je« jat i * Posledica tega veleobse/.nega štrajku so se pokazale takoj prv dan. Skoro vsa večja podjetja so nsznanila, da bodo v kratkem pri siljena prenehati z obratom, ako se štrajk v najkrajšem času ne poravna, ker jim primanjkuje kurjave. Med temi so tudi največ je železniške družbe, ki bodo pri siljene ustaviti ves promet. Na ta način se l>o število brezposelnih delavcev pomnožilo na pet miiio nov. Splošno se sodi. tla bo zavladalo —največje pomanjkanje živeža, kar bo imelo brezdvojbe dalekosežne poslediee. Vlada sama je v naj hujših škripcih zaradi tega in sa ma ne ve kaj naj stori. Tudi pri parobrodnih družbah je že opažati pomanjkanje premo ga. Iz Liverpoolake luke ni včera, ©dpi ul not) en parnik, raz ven osob-nih. ki so po kontraktu vezani re»ino voziti. Sicer so zadnje čase zelo varčevali s premogom, a njih zaloj^ bodo zadostovale k večjem par tednov za najnujnejše vožnje. Kakor se iz glavnega urada poroča. je 1.04!).407 rudarjev na štrajku. Vsa dosedanja pogajanja so bila brezuspešna in nekateri dobro pocuani faktorji trdijo, da se štrajk ne !>o tako hitro končal Ministerski predsednik se za radi t^ga tako vznemirja, da namerava v najkrajšem času pred lagati v zbornici predlog, ki določuje najmanjšo (minimalno) plačo za rudniške delavce. Po njegovem mnenju bi se dalo to izvršiti, predno bi sedanja kriza •prikipela do vrhunca. Oovori se tudi, da namerava vlada prevzeti nekaj rudnikov ter jih toliko časa operirati, da se bo štrajk poravnal. Vojno ministerstvo je izdalo ukaz. da mora biti vse vojaštvrt vedno pripravljeno za nastop v slučaju izgredov in nemirov. Po-vo dtemu ukazu je dalo to. da je truma rudarjev v provinciji Wa les napadla osohni vlak s kamen jem ter vse šipe pobila. Več oseb je bilo ranjsnih. To je edini slu čaj nemira. Iz vseh po štrajku prizadetih krajih pa prihajajo vesti, da se štrajkarji obnašajo popolnoma mirno kot ob neideljah. Voditelji štrajka trdijo, da se bodo štrajknjoči delavci obnašali mirno in da ni pričakovati sile, dokler ne bodo oblasti izzivale. London, 1. marca. — Sedanji velikanski štrajk ni drugega kakor odločen protest proti neznosnim razmeram, v katerih živi angleški delavec, kakor se je izrazil poslanec Ramsav Mc Donald. Po njegovi izpovedbi je danes na Angleškem nad dva miliona družin. 'kojih letni dohodek znaša 1220 ali manj aLi $4.25 ali manj na teden. Ako upoštevamo sedanjo draginjo življenjih potrebščin, moramo sprevideti opravičenost frtrajka. aetuw, Dm. 1,1907, ti lb. peu offic "IhioMo 111. a Ud«! tbc Act of Congre»« of Mftrolt lfd. 1X78. Office: 2146 Blue Island Ave. "Delavci vseh dežela, združite se". 81 PAZITE! na številko v oklepaju-ki aa i»eha|a polog ve* šega naslova* prilepi)«, nega «podal ali na ovitku. Ako (235) ta Atevllka . ' teda| vam • prihodn|o številko našega lista po-teše narošnina. Pro«U mo ponovite |o tako). Chicago» III., 5. marca (March) 1012. Leto (Vol.) VIL Nov socialistični dom. Hancock, Mich. Tukajšnji socialisti so otvorifi svoj krasen dom z imenom Socialistični Temelj. Glavni slavnostni govornik je toil Edmund T. MeJms. predsednik občinskega sveta v Milwaukee. Wis. DESET MESECEV V PREISKOVALNEM ZAPORU PO NE. DOLŽNEM, Angeles, Cal. — A. H. Map-le«, član tukajšnje unije, ki je bi v ječi od zadnjega maja, je bi danes brez obravnave izpuščen. M a ples je bil obdolžen sokrivde pri neki namišljeni zaroti, ki je imela namen spustiti v zrak poslopje» Hali of Records. Sodmik Ca ban i ss je izrazi mnenje sodišča: "Ko je distriktni pravdnik predlagal, da se obto ženec izpusti brez obravnave, mora sodišče smatrati jetnika za popolnoma nedolžnega pri obtožbi. Pač lep slučaj ameriške svobode in pravičnosti. Na ta način ni danes nihče varen pred temi vampirji. Kogar bi se radi znebili, ga hor in ko pride nazadnje do obravnave, se jwt sodišče izrazi, da nima zadostnih dokazov za obdolžitev. Kaj take ga se danes samo še v Rusiji dogaja. Štrajkujoči peki nameravajo usta novi ti zadružno pekarijo. New Vork. Kot posiedica pekovskega štrajka se bo gotovo v najkrajšem"čaRir~ ustanovita zadružna pekarija na Uoehdaleski podlagi. Taka pekarija bo na eni strani znižala visoke cene k niha. na dru gi strani bo pa ostro orožje proti pekovskim kompanijam, ki svoje delavce sramotno nizko plačujejo V ta namen se je imenoval od sek šestnajst mož. ki ¡ma namen izdelati potrebne priprave za to pekarijo. Delnice bodo jh» $."».00. Vsak de i nič« r bii imel samo en glas ne oziraje se na to,* koliko dehti« ima. Marsikateri drugi rokodelci bi si iahko tudi pomagali na ta način. Dobro gospodarstvo. Billings. Mont. — Mavor Duu can. Botte. Mont.. je imel tu go vor o socialistični upravi v svojem mestu. Navedel je več slučajev, v katerih so socialisti prihra nili mestu lepo število tisočakov z dobrim gospodarstvom. (ločim so prejšnje kapitalistične administracije lahkomiselno zapravljali mestno premoženje. Najboljši pri mer izmed vseh točk pa je ta: Predno so socialisti dobili v roke mestno upravo, je mesto vedno najemalo voznike, a socialistična uprava je kupila potrehne konje in vozove, za kar je izdala $3.700, in že se vidi velikanska razlika. V kratkem času svoje uprave so socialisti samo na ta način prihranili mestu nad $25.000. Soc. alderman izključen iz stranke. Ncw Castle, Pa. — Socialistični alderman četrtega warda A. .T. Drusehel je bil pred kratkem izključen iz tukajšnje soc. organizacije, ker se ni hotel ravnati po navodilih lokalne podružnice. Dobil je več pozivov, da naj se pride zagovarjat za svoje samo-ohlastno postopanje v občinskem svetu, a on tega ni hotel storiti; nakar je bila f>odružniea prisiljena izključiti ga. Kakor hitro je bil izvoljen se ni brigal več za socialiste, marveč se je začel bratiti republikanci in demokrati. sv Pennsylvania najbolj socialistična. Readimg, Pa. — Država Penn-Ivania pošlje med vsemi dTŽa-ami največ delegatov na nacionalno konvencijo socialistične stranke, katera se bo najbrŽc vršila v Indianapolis-u. Delegacija države znaša 28 mož. Socializem v Meksiki. Mexico Oitv, Me*. — Te dni je1 izšla prva številka prvega so-sicalističnega lists v Meksiki "El Socialista", ki ima namen m/riti se za koristi delavstva in propagando socializma. Policija in milica v službi osebnih koristi. BARBARSKO POSTOPANJE MILICE IN POLICIJE Z ŠTRAJKARJI IN NJIH DRUŽINAMI. Lawrence, Mass. — Sicer smo ameriški delavci že vajeni največ- | je brezobzirnosti, največjih lum-parij od strani kapitalistične vlade, a da sega lopovščina n barbarstvo k letih naših nasprotnikov! tako daleč, tega si ni mogel nihče misliti. Podivjanost od kapitalistov zahlapčene milice in policije je ikosegla rekord v našem mestu, ko je poLcija na ukaz republikanskega župana in milica na ukaz demokratičnega guvernerja napadla št raj kar je, njih žene iti otroke s koli in bajoneti, jih pretepene do krvi, iztrgala materam iz naročij nedolžno deeo ter jo naložila na policijski voz kot največje zločince, jih odvedla na policijske postaje ter jih zaprla v ječe? Vse to se je izvršilo na komando demokratičnih in republikanskih lastnikov tukajšnjih predilnic. In zakaj vse to? Zato ker so se stradajoč i m šttajkarjem smilili •njih otroci. ki od lakote počasi umirali, ter so jih zato hoteli |H>slati v drugo mesto, kjer so se oglasili usmiljeni ljudje, «la bodo skrbeli dljub mu svojemu i>o-manjkanju za otroke toliko^časa. da se štrajk konča in razmere zbol.jšajo. Zato in nič druzega! In kapitalističnim lastnikom to seveda ni bilo jm) volji, ker so vi deli. da bi bil položaj štrajkarjev nekoliko izboljšan, ker bi bili njih jttroci v**š za silo preskrbljeni. Da to preprečijo so naščuvali svoji» hlapec, ki so kot profesionalni roparji in pretepači napadli mirne ljudi na železniški postaji, o< koder so se hoteli odpeljati. Kje je bila ta čas ameriška konstitucija. ki garantira vsakemu osebno svobodo? Ali ne znači tako [»očetje višek kapitalistične a narhije? Ali ne znači tako počet je po|»olno zlorabo oblasti za privatno koristolovstvo? Kje so bili tedaj zakoni, napram katerim smo vsi enaki, saj pravijo tako? Ali mislite, da bi bilo kaj ta ke^a mogoče v Milwaukee? Ali mislite, (k bi bilo to mogoče v Lawrence, ako bi imeli tam Emil Keidel-a za župana? Na ta vpra šanja najodgovore naši čitatelji sami in odgovore naj jih tudi nasprotniki socializma! V začetku zanjega tedna je med štrajkarji in policijo ter milico prišlo, parkrat do ostrih pojavov, pri katerih »o se brez usmiljenja rabili policijski koli in bajoneti milice. Celo otrokom se ni prizanašalo in tudi ne ženskam, po katerih so brezobzirno udrihali, ne oziraje se kam prileti. V teh napadih je policija par oseb usmrtila, veliko ranila in nad sto aretirala. Ohicago, 111., 28. febr. — Tajnik osrednja odbora soc. stranke John M. Work je odposlal danes v sporazumu z osrednim odborom tri brzojavke in sicer na predsednika Tafta. na guvernerja države Massachusetts in župana mesta liawrence, Mass. V teh brzojavkah se poživljajo adresanti. da naj vendar store svojo dolžnost ter preprečijo barbarsko postopanje policije in milice proti štrajkujočim tkalcem, napram katerim se krši konstitucija naših Iržav. Washington, D. C 28. JM*. -- \« zaslišno živinsko postopanje ,awrence-skih oblasti napram štrajkujočim tkalcem je tako barbarsko in tako krivično, da se ves ameriški narod zgraža nad njim. V kongresu je bilo vloženih več resolucij, v katerih se zahteva, da kongres prepreči nova groz/v lejstva. Med temi je tudi Berger-jeva resolucija, ki zahteva, da se (ongres izvoli posebno komisijo, d bo vse razmere od kraja do konca preiskala. , Tudi v zvezinem senatu se je razpravljalo o teh razmerah. Na predsednika Tafta |>a prihajajo prošnje, «)a stori potrebne kora ke zoper ljudi, ki kršijo temeljne zakone nasse ustave. Lawrence, 28. febr. — Vrhovni zveani pravdnik Wiekershatii je ukazal distriktnemu pravilniku v Massachusetts, da razmere natanko preišče in o uspehu poroča. Lawrence, 29. febr. — Kakor se splošno sodi, je kmalu pričakovati poravnavo štrajka s popolno zmago delavcev. Danes se je odpeljal mayor Sc au Lim v Boston k predsedniku volnenega trusta Wooduf da mu poroča, da je zadnji čas, da delodajalci dovolijo zahteve delavcev. Kakor se poroča iz Bostona je predsednik Wood zelo bolan na živcih kot posledica zadnjih dogodkov v dolgem štrajku. kateri zanj niso bili posebno ugodui. Lawrence, 1. marca. Oil kar se je vlada zavzela za štrajkarje, je prejšnja surova brutalnost poli-eije in milice do cela izginila. Ista policija, ki je pred nekaj časa z z največ jo podivjanostjo napadla može, žene in otroke, ista policija je danes z največjo uljudnostjo pomagala istim ženam in otrokom pri odhodu iz Lawrence. Zastopniki štrajknjočih tkalcev v Washingtonu. VVashinjrton, D. C., 2. marca. — Danes se je tzačelo zasliševanje mož, žen in otrok, ki so prišli iz Lawrriwc. Mass.. kot zastopniki ;trajknjo£h delaveev. Zasliševanje visffta socialistični kongresni k Berger in kongresnik WiNon. Otrocij 13 po številu, zastopajo osem različnih narodnosti. Trpljenje in pnrni an j kanje jim je zarezalo ua obrazih neizbrisne sledove bede. Njih obrazi so bledi, njih oči brez leska in postave sključene; človeku se zdi. da so vstali iz grobov. Zasliševanje se vrši v prostorih, kjer se jc pred nekaj tedni vrši lo zasliševanje članov jeklenega trusta: Carnegie-a. llilla, Gary-a in drugih multimilionarjev, ki so z največjo mirnostjo govorili o milionih in bilionih. ki jih je ome njeni trust izprešal v teku zadnjih 20 let. Ozračje istih prostorov pa danes napolnjujejo vzdihi nedolžnih otrok in sestradanih mož in žen, ki si z napornim delom od zore do mraka niti toliko nemo-rejo prislužiti, da bi se vsak dan trikrat do sitega najedli. POSNEMANJA VREDNA ZA VEDNOST. Kvansville, Ind. — (Poročilo predavatelja W. llicherja): Ena najštevilnejših vdeležb, kar sem jih imel na svojem predavateljskem potovanju, je bila v tem mestu, dasi je neki tukajšnji duhovnik uapenjal vse sile, da bi njegove "ovčice" ne šle poslušat soc. naukov. Poslušalci, nad tisoč po številu, so z največjim zanimanjem sledili predavanju in kakor vsa znamenja kažejo, l>o izid jesenskih volitev za socialiste po-voljen. Omenjeni duhovnik je trdil, da bodo socialisti omejili moč in oblast papeža in da zato svari svoje farane pred " krivičnim" naukom. Kden izmed njegovih faranov mu je odgovoril, da se papež nič ne briga, kaj bodo njegovi verniki jedli, s kom se oblačili in kje stanovali in da se ravno tako nič ne briga za reveže te fare. Dokler pa so katoliki živi, morajo jesti in imeti druge življenjske potrebščine, za katere se briga socializem in nihče drug. Omenjeni delavec se je dalje izrazil, ako bi imel voliti med papežem in svojo družino, da bi na vsak način volil svojo družino, katera je njet-mu prva na svetu. Potemtakem je jasno, da se mora delavec v .prvi vrsti brigati za take reči, od katerih je odvisen dobrobit njegove družine, vse drugo pride šele po zneje, ko je družini zagotovljeno dostojno življenje. Ta ugovor je bil tako temeljit, da duhovnik ni vedel kaj odgo voriti. Naznanilo. Čitateljem in prijateljem Pro-letarca po vzhodnih državah naznanjamo, da jih v kratkem obiš-če sodrug in nas zastopnik FRANK PODBOJ, ki je pooblaščen pobirati naročnino, sprejemati oglase, prodajati knjige i. t. d. Rojakom ga kar najtopleje priporočamo. Najprvo obišče naselbine v Pennsylvaniji. Upravn "Proletarca". Kako izdajajo mestni očetje koristi svojih volilcev, Ponudba delodajalcev zavrnjena. Lawrence. Mass., 2. marca. — Štrajknjoči tkalci so zavrnili ponudbo, ki so jo stavili lastniki predilnic, ker njih ponudba ne pomeni petodstotnega zvišanja, slabih plač. zaradi katerih se je štrajk pričel. Lastniki se se naj-brže zanesli na nevednost delavcev. Štrajkarji vstrajajo pri prvotni zahtevi, namreč, da se njih plače zvišajo za 15%. ILLINOI&KI PREMOGARJI ZA STAVKO. Springfield, 111., 2. marca. Vai premogarji v Združenih Državah morajo iti na stavko, ako ^-emo-govni baroni ne »godijo njih opravičenim zahte\ atn. lo mnenje je splošno oif znKljučku tu vršeče se konvencije Illinoiskih premoga rje v. To stališče zavznemajo tiuii ostali člani organizacije: Združeni rudniški delavci v Ameriki, katerim pripadajo tudi isti Uli-noiški organizirani rudarji. Kakor poroča predsednik White, se vršijo prihodnja pogajanja med zastopniki rudarjev in premogovnimi baroni prihodnji orek v. Chicagi, Tli. Socialisti prišli na sled goljufiji svojih prednikov — demokratov. Tvvo llarbors, Minn. — Vse prizadevanje uplivnih politikov starih strank ni moglo preprečiti, «la bi njih "prijatelj" in nekdanji mestni klerk .1. P. Mc Alpine ne prejel zasluženega plavila v ječi. Mc Alpine je bil neestni klerk in kolektor za mestno svetljavo skozi osem let. Ves ta čas njegove knjige niso bile pregledane. Sicer je knjige pregledal parkrat neki njegov sorodnik in jih dobil v redu. Ko pa so socialisti prišli v mestne urade z novim betoni, so začeli pregledovati knjige in našli, da je imel njih demokratični prednik dolge prste ter opeharil mesto za nič manj kot $37.000, kar je za tako mesto, kot je naše. zelo veliko. Socialistični mayor Alex Hal-lidav je takoj izposloval aretacijo goljufivega klerka. To je pa politike starih strank spravilo skoro ob pamet, češ, kako si upajo socialisti aretirati moža, ki je mestu toliko časa in tako "zvesto" služil? Temu se pa ni čuditi, kajti socialisti so dalje odkrili, da so bili vodilni meščani tudi zapleteni v to goljufijo in da niso po več let plačali nobenega davka za vodo in svetljavo. Te neplačane svote , znašajo v nekaterih slučajih do $800. Mc Alpine je bil obsojen na več let zaradi goljufije. Vsi poskusi, da bi bil pomilosčen niso nič za- Ipgli. ! * Z goljufijami te vrste imajo socialisti skoro v vsakem mestu opraviti, kjerkoli pridejo do oblasti. To jasno kaže, koliko goljufij*» se danes godi med upravami in bogatini, dflčim se reveže za vsak cent tira pred sodišča. Je pač zadnji čas, da se delavstvo spametuje in oprosti kapitalističnih pijavk. Dayton, O. — Zopet enkrat so [>okazali republikanski in demokratski mestni očetje v jasni luči svojo pravo barvo in skrb za svoje volilee. Kakor že poročamo, se vrši v Col unibus. O., posebna konvencija, ki ima namen sestaviti novo konstitucijo za državo Ohio. Kakor se je do sedaj izkazalo, bo 110-va konstitucija dosti bolj radikalna in pravičnejša za prolctari-jat, kar pa gre na škodo velikega biznesa. In to lastniki tukajšnje pocestne železnice tudi dobro vedo; zato delajo z vsemi silami, da dobijo kakor hitro mogoče od mesta novo pogodbo kar za 25 let. Ti ljudski izkoriščevalci pač dobro vedo. a bodo pri prihodnjih volitvah socialisti dobili toliko moči in da bodo varovali koristi mesta ter da ni upati na tako ugodno pogodbo. Dva socialistična člana mestnega sveta, sta se uprla temu krivičnemu postopanju ter zahteva- ia. da se meščanom da odločiti za koliko č&sa in kakšno pogodbo se naredi z omenjeno konipanijo. A nasprotna veČina se zato ni zmenila. Nato so socialisti nabrali zadosti podpisov pri'volilcih, ki se ne strinjajo s podlim početjem mestnih očetov, toda mestni klerk ni hotel sprejeti teh podpisov, na kar so ga socialisti hoteli prisiliti, a sodišče je zahtevo odvrnilo. Socialisti so pač storili vse, kar je bilo v njih moči, zato so si pa pridobili zaupanje in simpatije tudi pri nesocialistih. Vsled tega se splošno upa. da bodo pri prihodnjih volitvah socialisti pomed-li mesto, kajti ljudstvo sedaj uvi-deva. da so edino socialisti zastopniki ljudstva, dočim republikanski in demokratski politiki niso drugega kot tropa koristolov-eev. Ako kdo ljubi svojo domovino, še ni rečeno, da druge sovraži. Primerne volitve v Seattle, Seat t le, Wash. — Kakor izid primernih volitev kaže, imajo socialisti možnost izvoliti dva alder-msna pri prihodnjih občinskih volitvah. Socialisti imajo postavljene kandidnte tudi za druge urade. Socialisti prihranili mestu en mi-lion dolarjev. Milwaukee, Wis. — Tukajšnja socialistična me»tna uprava je prihranila mestu zopet skoro en milion dolarjev pri dviganju železniških prog v mestu. Po sporazumu s prejsno demokratično administracijo, bi imelo mesto plačati vse stroške za dvi-gnenje železniških prog, v zne«kii nad en milion dolarjev. Ko so socialisti prišli na krmilo mestne uprave, so se temu načrtu odločno uprli Zadeva je prišla pred tozadevno državno komisijo, kjer so socialisti dokazali, da so druga mesta plačala samo 25—50% takih stroškov. Komi-sija je socialistom ugodila. Tako ho mesto plačalo samo kakih $200.000 t. j. samo ena šestina vseh stroškov. Tako malo ni plačalo nobeno drugo mesto za dvignenje železniških pro*. Ulinoiški kongresnik H. T. Rainey nam pošilja svoj rekord, ki ga je izvršil v kongremi. Vse njegovo delo obseza okrog 50 besed in še te nimajo za delavca nobenega pomena, da si so ga delavci izvolili. Berger izgovori desetkrat toliko besed vsak dan in vse v korist delavcev. Ali je kaj razlike med starima strankama in socialisti t PROLETAREC 'ust za interes h delavskega ljudstva. :XHAJA VSAKI TOREK. Laataik in ladajatelj. «oroalovaatka delavtka tiskovna dru/ba v Ckkafo. III. Jtarocniaa: Za Amtrico ti SO *a celo leto. 7Sc s« pol i«ta. Za Evropo 13 ta calo l«to. $1 «a pol leta. *MMMt po dno—oru Pri tpr*m*»mbi biralii.'* - «m>l*o movga *<*»*aniti tudi STARI mcsivt. PROLETARIAN Owned and pubhahed Evbky Tuesday bj to« I h Slavic Workmen's Publishinf Com pa ay Chicafo. MinoU. Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistične Zveze ▼ Ameriki._ - wns-riptiow mates: United Stat«* and Canada. .4.50 t year, 7Sc lor half year. Foreign countriea $2 a year, $1 (or ball year. i«*a«riftlNO rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): MPROLEU REC" 4146 Blue Island ave. Chicago, 111. ZDRUŽENE DR. V KREMPLJI H ORGANIZIRANEGA OVA-DUÔTVA. Pri nas v Ameriki se gode prav čudne stvari. Dostikrat tako čudne, da se zde človeku nejasne in neverjetne, a kljub temu so popolnoma resnične. V tem oziru ni nobene razlike med dobrim in slabim; vsega imamo dovolj. Ti ameriški "čudeži" so prišli že pregor: "amerikanska hitrost", "amerikanska 1 urn pari j a", ame-rikanska plemenitost". Skoro brezmejno slavo pa žanjejo še posebno naši ameriški detektivi, o katerih so spisane cele knjigi samih 1 čudeževopletenih z neusahljivimi lavorikami. To je sieer vse dobro, samo. ko bi bilo tudi vse resnično in tudi tako lepo. Ko bi pa naši izven ameriški občudovalci poznali poleg vrlin naših detektivskih agentur tudi njih slabo stran, njih gnusobo in podlost in revnost na duhu, bi se ta brezmejna slava precej omejila. Povedano naj bo tudi, da se je vsako delo in vsak uspeh, ki so ga dosegli naši detektivi, začel in končal z dolarjem. In ako bi danes naš dolar pustil na cedilu "brihtnost" teh po sili ovenčanih glav, opravičeno dvomimo, da bi bil njih "nepopisni talent" v stanu zaslužiti neza beljene ga kropa. Iz tega je ra*viOčetje teh se koncentrira v "preganjanju" prostitucije. Te vrste detektivi izsledujejo vse slaboglasne hiše. ki nimajo javne pravice. Od lastnikov teh zahtevajo za varstvo največkrat sramotno visoke svote. Za slučaj pa. da bi se jim kateri teh "grešnikov" uprl, tedaj ga brez usmiljenja ovadijo. Tretje vrste agenture te vrste se pečajo s tem, da pazijo, ako bartendenrji registrirajo vse in pravilno zneske. Dolžnost teh detektivov jtv-priti v salon ob vsakem času in paziti ondi na vslui-bence. Večina salonarjev plača zahtevano svoto, a ne morda zato, ker dvomi o poštenosti bartenderja, ampak zato, ker ve. da bi bil sicer naznanjen oblastem za vsak najmanjši prestopek. Oni vedo, da se je Indje vragu zapisati kot pa zameriti tem detektivom, zato gledajo, da se jih znebijo na najcenejši način. Toda kljub podlemu početju posameznikov. skoro ne moremo obsojati fHisameznikov v službi teh agentur; kajti vsak tak človek je brez dela, a živeti mora. a živeti ne more, ako ne dela. Potemtakem je tak človek le žrtev našega "sijajnega" sistema, ki zagovarja privatno lastnino dela, žrtev kapitalizma. Taka žrtev stopi v službo teh agentur, ki jo rabijo za poizved-vo gotovih dejstev o gotovi osebi ali osebah za onega, ki ima (Vnar in to poizvedovanje lahko plača. Nenasitna kapitalistična dru-hal, ki lastnje javne naprave, zaposluje kapitalistične parasite druge vrste, ki sc pečajo s tem, da zaposlujejo brezposelne delavce z namenom, da ti delavci vohunijo med delavci in to za sramotno nizko ceno, dočim njih "bosi" dobivajo ogromno visoko ceno za njih nečastno delo. In kiVo plača sedaj visoki račun za ostudno gonjo proti delavstvu? Delavstvo in nihče drug! In sedanjo dobo imenujemo kulturno? O bože mili! ven to, da je nas ts nečuveni sistem tako degeneriral, da nismo drugega kot človeški slabiči, da ostanemo minii in brezbrižni ter vse mirno in ponižno prenašamo kot nema živina! • • Vse poulične družbe špendajo tisoče in tisoče dolarjev vsako l*e-to za vzdržavanje tajirih detektivov. ki pazijo na njih uslužbence. Velike trgovine delajo ravno tako. Telefonske družbe imajo zaposlene ženske špione. železniške družfhe imajo te človeške pse povsod nastavljene. Istotako premogovne in druge večje družbe. Vsi ti ogromni stroški se računajo kot poslovni stroški. Te stroške plačajo delavci, da morejo posamezna podjetja vzdržati "vzoren" red in prejemati masten profit. In kaoj robil socialiste. ki so ta lnij pokazali v pravi luči ter na ta način privedli zatirane- mase do razredne zavesti. Pravzaprav bi ne bilo |>otreba učiti razredne zavednosti; kajti zgodovina kaže, da je vsak razred prišel do zavesti, ko je bil priti-sek nanj dovolj silen, talko bi prišel tudi današnji proletarijat do zavesti ob svojem času. Toda s tem. tla učimo razredni boj, pospešujemo splošni kulturni napredek in obenem prihranimo milijone žrtev, ki bi podlegle v tem besnem boju. Iz tega je torej razvidno, da je bujenje proletarjata k zavesti opravičeno in neobhodno potrebno. Ako se sedaj čudimo nepričakovanim pojavom napredku svetovne olitike, tedaj je potrebno, da iščemo prave vzroke teh dogodkov. In ako na podlagi tega iskanja naredimo sodbo, moramo resnici na ljubo priznati, da je ta raz« redna zavednost rodila kljub svoji mladosti že najlepše sadove. Iz tega sledi, tla ima ta razredna zavednost oziroma razredni boj v sebi velikansko življensko silo, ki neprestano niste in se jači; to bo trajalo tako dolgo da bo razredna zavednost tako splošna in njena odporna sila tako močna, da bo zdrobila kapitalistično silo v prah i 11 s tem končala razredni boj za vedno. Pravičen namen 1evga boja. korenito spoznanje njegove zgodovine in sedanjosti ter dale-kovideti razvoj tega boja v bodočnosti, je najboljše zagotovilo, da suio na pravi poti in da je naša končna zmaga zagotovljena. Razredni boj je eden najbolj praktičnih naukov socializma. Kdor hoče stopiti v to stranko mora pripoznati vero v razredni boj, se odpovedati vsaki nadaljni zvezi z kapitalističnimi strankami in priseči zvestobo delavskemu razredu i 11 socialistični stranki. Kazredna zavednost je sodelovanje v razrednem boju, je nepremagljiv princip socialističnih iniljo-nov, ki zahtevajo, da je treba strmoglaviti kapitalizem. To veliko (Ho ima /vršiti politična moč delavskega razreda in nihče drugi. V tem boju ne pripor.namo nobenega kompromisa in nobene miloščine. Velika socialistična armada mora v prvi vrsti obstojati iz proletarjata in mezdnrih delavcev. Ti največ trpijo in ne morejo nič zgubiti, a lahko pridobe največ s socialno revolucijo. Ako se tem pridružijo izobraženci, ljudje s poklici, posestniki, mali produoentje in kapitalisti, so ravno toliko kakor najpriprostej^i delavci. Nek socialistični govornik sc je izrazil, da je težko opaziti razredni boj skozi okna razkošne katedrale, ali skozi očala advokatov, a človek, ki se nahaja v bojnih vrstah ga vidi z lahkoto. Ta boj se je začel ob istem času ^kot naša kultura in ni ves čas za moment pojenjal ter se še danes nadaljuje. Ta boj je najdaljši v zgodovini in največji, kajti ta boj je zgodovina sama. Iveri. Socializem med farmarji. Lima, O. — V Criderville, O. j> nad dvesto farmerjev prisostvovalo predavanju socialističnega mavorja v Marys. O., Scott Wil-kensa. IVed predavanjem se je videlo na udeležencih da imajo strah pred socializmom .Govor sod m ga Wilkensa jih je razočaral docela in jih tako navdušil za socializem, da se je takoj po zborovanju vršil ustanovni shod za^socialistrčni klub. Tudi med farmerji se je za« čelo svitati. Patriotizem je taka "zver", ki marsikaterega za nos potegne. • • Pravijo, du pomlad prihaja v deželo; za delavca je še vedno zima. • • Kadar kapitalisti žele vojno, kar patriotizem na pomoč pokličejo, in vojna je takoj tu. • • Zvišanje plač po »odanjem sistemu pomeni zvišanje izdatkov za življenjske potrebščine. • • Kar je v naših verah dobrega, bo ostalo na dnu. ker je tehtno, a pleve bodo splavale po votli, ker so lahke. • • Komur sedanji položaj ni po volji, naj voli za socialiste, kajti socialistom tudi ni. Se gremo lahko skupaj pritožit. • • Oglas: "Rabimo 1000 ovaduhov za zasledovanje slov. socialistov "Clevelandski Pup" Spy agency. Kdor ima talent naj se oglasi. • • Kadar začne komu v grlo vodo teči, se proglasi za neodvisnega ali nestrankarskega; posebno v časnikarstvu jc dosti te ''bolezni". • • Andrej Carnegie in kardinal Gibbons želita še za naprej Tafia za predsednika. Potem takem so koristi t rust a za jeklo in kardinala enake. Denarni trusP v New Vorku grozi s krizo, ako bo kongres sklenil, da krivično poslovanje tega trtrsta preišče. -- Grožnje so vedru» znamenje greha! Zarota zoper delavske unije od strani organiziranih kapitalistov je bila ob pravem času razkrita. Delavci lahko prihranijo nekoliko dela detektivom in sami izsledijo vohunske pasjedlakce. • • Telegram: "Za zasluge, ki si jih je urednik "Amerike v Cle-vehindu" iztekel pri preganjanju socialistov, je dobil danes od načelnika ovaduške konrpanije "Ga-šperl", zlat križec Rooseveltove-ga reda. Čestitamo! Bravo. Le tako naprej in napredek olev. Slovencev je zagotovljen!! Kakor imajo katoličani svoje po cerkvi zapovedane molitve, tako jih imajo tudi kapitalisti, pijavke naše krvi in izkoriščevalci našega truda in znoja; oni vsak dan molijo verno sledečo molitev: "Kapital naš, kateri si na zemlji vsemogočen, ki spreminjaš tek in smer voda. in sekaš hribovje, ki j. In temu ne-dostatku je bilo treba od pomočil. 1'stanovil se je prvi slovenski ženski list "SLOVENSKA ŽENA" — list, brez katerega bi ne smela biti nobena slovenska žena. nobeno sol vensko dekle. "SLOVENSKA ŽENA" hoče ustrezati vsem željam in zahtevam slovenskega ženstva. Ka/.en povesti in pesem izpod peres naših slovenskih pisateljic bo objavljala članke, ki se tičejo vseh strok ženskega dela in mišljenja. Da bo pa "SLOVENSKA ŽENA" mogla vršiti svojo nalogo, je predvsem potrebno, da jo «podpira slovensko ženstvo ter se naroča. Posebno slovenske žene in slovenska dekleta v Ameriki. torej daleč od domovine, po-zivljemo. da sc naroče na ta list, da izvedo, kaj delajo njihove sestre v domovini. Že prva številka ima jako lepo in raznovrstno vsebino. Kot prilogo prinaša sliko ljubljanske županje, gospe Franje dr. Tavčerjeve. List izhaja enkrat na mesec in stane za celo leto za Ameriko samo dva dolarja. Naročnina naj se v pošlje vnaprej na naslov: I pravništvo "Slovenske Žene" v Spodnji Sišl^i štev. 208. pri Ljubljani. Slovenke v Ameriki — delajte in agitujte med seboj, da se ta edini slovenski ženski list razširi tudi v Ameriki, in pokažite, da nočete zaostajati za svojimi sestrami v domovini. laselbin. Vse pritožbe glede nerodnosti pošiljanja lista in druge stvari ti-čoče se "Proletarea" je poslati na sodr. Frank Podlipca, 604 N. Cur-tis 8t. Chicago, 111. Herminie, Pa, 36T febr _ ^ druf urednik ! — Že dolga nkm nič poročali iz na*« naselbine, k», ko se nain pre in o gar jem #odi v Herminie in aploti v celem west morelandskem okrajL. Ker bratje, delavci, kakor vam znano, smo štrajkali tukaj 16 n». sccev in po tej grozni bitki je bil št raj k odpovedan zavoljo nezido-stilih odrov premoga in zato. ker nas ni mogla dalje oiganiztcijt 1 finaneielno podpirati. Ta štrajk ni bil zgubljen, ampak "odoo\> d*Q"' »9 Doki er bomo imeli privatao lastnino strojev, tovarn, železnic, rudnikov, premogokopov jn dokler botlo posamezni kapitalisti last ova I i sploh vsa produktivni in izmenjevalna sre^Utva, bo tri-jafc boj med delavci in kapitalisti. Kapitalisti ne sejejo in ne žanj* jo, a —pa le vživajo. Naobratno pa delavci delajo z umom in rokami, izdelujejo nmet-ne stroje, gradijo palače, žele», nice, mostove globoko doli pod zemljo pa kopljejo zemeljske za-klade in jih v življenski nevarnosti spravljajo na dan. Vsak dan va ga jo delavci (posebno rudarji) svoje zdrave title in celo svoje življenje za kapitaliste — krvopivce Za vse dobrote, ki jih kapitalisti prejemajo od delavcev, pa da-jajo njim dokler so ponižni in pokorni majhno plačo (procente), ki je premajhna za življenske in prevelika za smrt. Kakor hitro pa delavci niso zadovoljni z miloščino, ki jim jo dajejo kapitali-listi za njih trndapolno tlelo, najamejo kapitalisti oborožene morilce. da s samokresi in koli" privedejo delavec zopet k pokorščini in poženejo naza j, v sužnost. V zadnjem štrajku je bilo razvidno, kako «o nas metali oboroženi kompanijski hlapci iz kom-pani jskih ba.jt na ceste, kako so nas tepli in zapirali po ne dolžnem in jih celo umorili 16 iz naše srede in 300 težko }*>Škodi!i, ene so za celo življenje naredili za kri-pelne. Ali se morda v Rusiji postopa slabejše z delavci kot v ameriški republiki, o kteri nekateri trdijo, da je dežela svobode? Ne! Za delavce je celi svet Rusija, za de-'avea ni svobode nikjer, delavec je povsod tlačen in izmozgan; izkoriščan — svoboden je le kapitalist! Informirani in nenniformi-rani morilci, katere imajo konupa-nije še danes najete in pripravljene za prihodnji štrajk. nam še danes ne dajo miru. Za vlioge premogarje tukaj v Ameriki sploh ni zakona, zlasti pa tu v Westmoreland Co.. ki bi jim bil v prid, za nje ni pravice nikjer! Vsi zakoni so tako prikrojeni. da koristijo le preinogarskim družbam: saj ni čudo: — delali so jih plačani hlafx-i premogar-skih družb v korist kapitalistom in v škodo delavcem. Bratje delavci! Bliža se nam nova bitka, katero skoro gotovo nastopimo 1. aprila t. I. ali tega l>i nam ne bilo treba, ako bi mi porabili svoj razum ž«* preje, da M kapitalistom zakonitim potom vzeli tisto oblast, ki iiin daje moč. da postopajo z nami še grše kot z nekdanjimi črnimi sužnji. Mi imamo dobro orožje, s katerim kapitalistom lahko zasekamo hude rs ne. In to orožje je volilni listek — "glasovnica": kadar so volitve moramo glasovati za sebe in ne za kapitaliste — ne za demokrate in republikance, ki so lil apei kapitalistov in ki izdelujejo postave, ki škodujejo delavcem Kedar so volitve glasujte za .«•ebe — to jc za socialistične kandidate, ker je socialistična stranka edina prava delavska -stninka, ki se resno bojuje za strmoglav- Vabllo na » Slavnost Pariške Komune % — ki jo prirrttijfi JUGOSLOVANSKI SOCIALISTIČNI KLUBI V CHICAGI DNE 17. MARCA 1112. v Pilsen Auditorium, Hm Island hi., med 17. is II. esst« Začetek točno ob 2. url popoldne Vstopnina 25c za osebo. W,a jerririi oclbor. Jugoslovanska socijalistiCna Zveza -v Ameriki. --- EKSEKUTIVA: «avsrtnU «t., Tomo Beáentt, M. Luèiè, frank Podli»»«- v 8 Bojjoaavljevič, B. B. Savicfa. 0 j« »o vHiiko 2. nedeljo pouol ur, „>,]. v ,, ' , Bo143-~:Kedne ZH ''" s"m «■<*"« »viiall Hrama T U «»H-. Ill .lu^l. ...... ,„,<., taialk John H,«.l !•.!«_, .m. , ' ""•! "" "s,"n'"'" llllrili »' - Coneniauich, P». - Jugo.l. »e. .kupiim, tajaik J.ck KoHan n». l>«W)hnin| i«, naprej, ko vidim... 41 SSTa»"' ~ Jtt*°"- ~ u,lrui""Jl-: vm I »»» W,.ko. da nan ^.„jev^ko " -c^dsH?^^ t^ 0T Sn T? *{aMOy' H ko ,K) konN% ^ Toliko se mi je zdelo potrebno i nasprotnik pripravlja na odlomil- konec tudi ' ■ I njego\iega zanimanja pojasniti, ker nekateri ne znajo bury Street. in nikakor ne ! se moramo pripravivti ilipovich, 1407 Balis. I na ta boj na življenje in smrt. £ i» rj~JUr1' r- fjnlk M i jo Zvonar, Blair 8,a. «k« zmagati, ako hočemo Krn ¡1 \ T. "T,1 ,7> &°s udruženje' 11541 samopašnim kapitalistom ,>okaza- M ° L \, iT ""V.---------- 18. K. VoungZrTo.^ugo-l. udruionje, taj. Jos. Kilipan b 5, struthers " 8V°j° V'* P» »"> štraik , o, C k«k^ kam,llški "šnelzug Ohio. r---------'-"»«^»fboj napel, morajo biti naše moči " <*111' 8t ',n pustil samca. Sieer ie n in Ijubezui do delavcev. In taki «Ii pa nočejo vedeti koliko je ta so vsi ti kapitalistični kandidati ali oni list vreden, brez izjeme. cj po^ravom Predzadnjo nedeljo so sklieali I John Blažič. tukajšnji «odrugi v "Dreamlaml Ring" protestni «hod proti bar-1 Franklin — Cgh., Pa. pač smola no,- pust jo je od- go- lin mene pustil samca. Sicer je pa IS' Pa' Í7.ÍT*1, tt?ruî:' taj.' 0eo Popovich» 1016 Hamilton av. organizirane da bodo na«tiM«U vor,lik(>y ^ živo Pesnilo podiv- zakonski janeni itak težak ir t R; Clybeurn av. | \Ts\Jl ^a Z' nuni '^ ^^ ki * ' Posebnih skominov zani m ni- posebnih .skominov zanj, če- 0. Chisholm, Minn.—Jugosl. soc. udruionje, tajnik Joe Drobni* ho* «70° I ""i"— ••« >»wiiu rmua. ud rami i : • • i • . I * --------------------» — r Peadri^8tp0,l,,' lud" ~ Jug°81' ^ 8kupina' tajnik ^dinn, »09 w. | »<<>» mož, k,dar pride naša vr-1i0D. L niti | prav sem že Im>1j v križih. Pa naj M. 8teel, O. m n. . ^ J"«0!1- lupina, tajnik Jos. Dernad, Box 26. I .. tleveland, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik M. Petrovčič, 5436 Stanard av Obudite se torej, stopite v na- 4-nede,jo vo- i:r -,,o,,aj,e nam rok"in hajd na l,kuoNobr«> napreduje in ki bo. kakor S VoT^' ~ luS^}' sk4upina' ujnik }MuiM 8t rekel j, b. 139. upamo, storil veliko za prebujenje 33 Plaee (8thJugosl. soc. uiiruienje, taj. Josip Peršak, 89 St. Mark» j tukajšnih Slovenec,' na politi! gove načrte. Bodi mu tuja zemlja lahka! Socialistični pozdrav — J. 8. Kenosha, Wis. — Cenjeni so-drug! — Dne 25 febr. smo imeli dobro obiskan volilni shod. So-drug Žerove je odprl shod na kar je bil izvoljen predsednikom sodi ug Savn. ki je v kratkih in je-dcmatih besedah obrazložil pomen shoda. Prvi je dobil besedo sodr. Zavertnik, ki je v enournem govoru pojasneval, zakaj morajo «iohiti delavci občinsko upravo v svoje roke in zidati od zdolaj gor, na občino, ki je temelj države. Za njim sta govorila sodruga Šavs in Santek. «hod se je soglasno izrekel, da bo pri občinskih volitvah glasoval za socialistične kandidate. Na zahtevo sodr. Žerovca. je sodr. Zavertnik govoril tudi o položaju štrajkujočih tkalcev v Lavvfence, Mass. Pri drugi točki dnevnega reda je shod sprejel ostro resolucijo proti ru«ki vladi, ker noče izpustiti socialističnih poslancev druge dume iz ječe, dasi so kazen prestali. Ž—c. nedoHnl deei. Gk>vofaRci «o apeli- Im že križev ali kljuk kolikor ho- ____ rali na navzoče, d« naj ¡x) možno- če, a jaz sem se vseeno počutil IXXXXVVXVVVVVVVVVVVVXVVVVVVV^ st, pomagajo nedolžnim in pre- srečnega, ko sem videl na skup- u ^vvvvxxxxxxx ganjanim sirotam v Laurence, ni maškaradni veselici Franklin-1 -p j^v «f*^. Mass. \ par minutah je bila na- skih društev elegantno maskira- brana sjvota $.'100.16, ki je bila no gospieo Anko Pillot. Njena ob poslana takoj drugi dan na pri-1 leka je bila rdeča v pravem po 43 Jugosl. soc. skjcpiua, tajnik Frank Alsnt, box 67. 40. Oregou City, Oregon.—Jugosl. soc. skupina, tajnik John Kurnik, box 326 JI glfftfftt. ludr. zavednega ! 4«. Panama. 111. — Jugosl. soc. klub,"tajnik Joe Ferjančič, box 10. Bratje! Berite "Proletarea" in 47. Portland, Ore.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik J. Obad, 1088 8«. Front 8t. «gitirajte zanj. Pridobite mu ko- f »W veliko novih „a,-o.- 50. V irden, UK—Jugowl. soi. klub, tajnik 8im. Kauiii. nikov. kajti ta list »e bori z na-Seje so vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob osmi uri zjutraj-v Union Hali. mi. on čuti z nami. on živi in 51. Monessen. Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik John Aetek Bar 8«> • • , i V . 13. Gary, Ind. - Jugo?l. .oc. udruienjs' tajiii G^o ¿^arich 21ö3 Waeh. Z m,mi (1elawi' iz f ington Street. | di. v*» da «e nam slal>o «7 Springfield, III. — Jugosl. eoc. klub. tajnik Joe Kampoeh, 414 8o. 8th 8t 40th St teh dveh strank presega že vse |in med (ielavcem naravnost v temu ni tako! Kdor po-Vuroro, Ih> meni ra^l verjel, ejo meščanom na I Ma l l0vek tolitičnem polju proti ^^Halistom, Bratje delavci! Tu- kíasi poufičnih bitk in barikad ■g mmuli. Danes se borimo delav- Proti kapitalistom z "uma svit- mečem" in glasovnico. Kapi- ♦»liste hujše zadene socialistična ''**>vniea, kot kroglja iz puške i^-i 11 i purt« II ' Il II. >111 lin ...... Ilr'ö vsak način vsiliti. Skoro vsak ako sedanjega zgubi. Hesje, da je|SK1 ^aTneB (Vvfi|j }uU k(morft, bj vedel. tančnejše o nesreči se še ni rn^nih stranl< „amreč zato, ker ta list. noče in ( e'kovm. bl ,mel (,elati ^ ckie-1 Vogal lst Ave. in Mineral Street. in zborujejo mirno. Brez vsake ne sme pisati takih čenč; kajti vu' » ^otično soboto je imel o- večje reklame lw> jutri, t. j. 20.1"Proletarec" ima «lruge tvarine febr. si>ciaHstična stranka dosegla dovolj, od katere imajo delavci praviti po dnevu v uradu, ker je Milwaukee — Wisconsin dobil pri zadnji "pedi" 12 dolar | BOPOliaPClt BrOS. sijajen uspe-h v Seattle-u. I kaj koristi. \ Premalo. To d>kazuje. da so Krojačnica, zaloga oblek in druge Republikanska stranka je letos | Kadar pa kdo dopis piše. n»j' * 5wkrivi,i n^govo smrt. | moškft nnrftV. Ill i/uixiniiiinnn nil il 11 rv n jr IT71 Vs I .»I...... I'.. mni uui/in ■>'•11 /Vi I"" 1 • , i . , pri ,.»« r««Wj™,ft v Av. tabora. U misli. .1« no rk?hw'l"": 1(1 "'"lajajo vr. ta n^ V enem so,takozvani konservativ- i" ne samo tisti, ki so uposleni. srečni »lučaj so jako sumljive in moške oprave. 347—349 O ROVE STREET. izrazi kompaniji nasprotno, ga koimpanije brez ozira odslove. Tu so odslovili že več zavednih de lavceV. največ Slovencev, ter jih |M>gnali iz kompanijskih hiš kakor na Etni l. Tlerminie, Kvston. Rilton, Yukon, Blackborn i. t. d. i , ....... ,,,,..,«,„,11 nvwn l mili' | • ■»«•< ril .-iu II |r\fni rut, I ( -i Lopovščina in brezprim^rnaiLi v drugem pe "ustaši". Oba Ve naj tudi, da je " Proletarec" S™!11 f0^0 }*m ,n ^^ I Kadar pridete ^Ut Av«„. krivičnost teh pijavk človeške kr- taborn ^ bijrta in obdeljujeta pravi delavki list; z^to je potre- hl 1 ^ Ju?l ( eJj0V\Ii f hlj „7 pozabite obiskati ss^i, vi pa gre še dlje. Nekatere kom- Ll seboj, da je le veselic. UstJbno. da ga delavci čitajo ter ga Proatl čas je Po^bite obiskat, saloon i>anije so pozvale delavce, da do- 5em jP naveč do tega, da porazijo podpirajo! l>7VP(al. «ku- I G. KUŠ LJAN-A bi vsak en dolar, ako podpiše iz- <;{])„. zahteva za mesto -open Nekateri imajo ta izirovor dak , ^J^8 krJ,ha' .a . 229 -1st Ay. javo, da ne bode vee štrajkal. V town" za prostitucijo. ima "Proletarec" premalo bran Kruta usoda mu je prekrižala nje MILWAUKEE, WIS pogodbi pa je t.,ko narejeno, da „ r m je v za,inipTTl ja. To si,Pr rpR R Mmo .........................111 o o o o o o«> dot,čin delavec, ki >e portia,UtP: to Utevilka Proletarca prinese za dei «™ ™ V " izjavo, ne dob, nobene plače za | pfl ZHtj0. Uer vp< M m rRvm> | lavo« več podučnega in koristne-|| FUZOK BRATJE SLOVENCI! " Ali ie reste kje je dobiti najbolj!« mes po najniltl ceni? — flMom i v novi prvi Slorenakl moderno urejeni meanid ^^ J ° o Fcpko Bros., 27#—.1st Ave. !■ Park St ;; w^wd(>bjjl «veže in prekajene KRANJSKE KLO- ° in /a svobodno ameriško repub-l yjHrn(\\ j0 bote! s socia-1 dolžnost, da ¿a po etnah kakor tudi o kmkovostl Hko? j listi narediti nekak kompromis, naroči nanj iti .• > J Hrana in apanje. To dvoje sta najbolja zdravila na svetu. Brez hrane iti spanja ni življenja. Najvažnejše od teh dveh je hrana, ker. ako telo sprejme dovolj hranilnih snovi in docela prebavi, se zamoremo razveseliti naravnega, okrepčujočega spanja. To dokazuje potrebo zdravega teka in dobre prebave. Kakor hitro se pokaže kaka ne-rednost v navadni slasti in v prebavi, morate takoj rabiti Triner-jevo zdravilno grenko vino. Se-stavljenoje iz rdečega vina in izbranih zelišč ter ne vsebuje nika-kih škodljivih snovi j. Polsfrko bodri in zeli* ojačuje prebavne organe, pomnožuje tek, pomaga k prebavi ter preskrbi zdravo spanje. Takoj bo odpravilo zabasanost in njene posledice, želodčne in črevesne Imlezni. V lekarnah — Jos. Triner, 1333 —1339 S. Ashland Ave. Chicago, 111. DOBRA, DOMAČA GOSTILNA v Clevelandu, Ohio J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clalrave toil vino, pivo in i«anje prve vrat*. Smodke prve kvalitete w> n« prodaj. Za fnnoffobrojon poaet m priporoma rojakom v Clevelandu, pa potnikom Laatnik. Prehlajenja se lahko ianebite in bolečine r vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s "Pain Expel-ler", kakor je popisano v knjižici. v kteri je zavrta steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka s «idrom na kartonu in na steklenici. Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje. Im portirane cigare in cigarete. Vaf pristno in po zmernih cenah. VAC. KROUPA, 1245 W. 18th St., Chicago, m. M, A. Weisskopf, M. D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 8—11 predpoldo« in od 6—9 zvečer. 1842 So. Aahland Ave. Tel. Canal 476 Chicago. IIj Polletni račun Avstrijsko-Slovenskega bolniško podpornega društva v Frontenac, Kansas. od 30. junija I9II do 31. decembra I9II. K i ■■!■ ■ Z Kraj in 'itavika druAtva DOHODKI Î II 6000.50 35.00 11.50 3.5 0 24.75 11.75 11.25 9.25 9.25 13.25 17.00 3.751 3.50 12.00 4.75 12.25 3.75 3.00 194.00 63.50 34.50 163.75 44.75 82.50 58.75 77.25 81.00 131.00 16.00 35.25 36.50 16.50 42.75 87 <50 33.50 13.75 .50 .40 .30 .50 .25 2.40 .75 1.25 .25 15.75 .25 .63 5.00 3.60 75.00 60.00 1408.55 473.75 288.00 1109.00 579.37 618.75 456.75 458.10 553.50 STSJ4 148.60 888.00 251.44 260.65 388.83 331.92 801 JO 203.85 867 205 277 499 334 412 249 216 439 508, 29 135. 112. 100. 393. 126. 15. .00 .00 00 00 .00 .00 .00 .00 ,00 00 ,00 00 00 00 50 00 00 11 5=5 JS 5b 450.00 236.50 592.00 106.50 289.50 94.25 207.75 242.10 95.75 364.04 20.00 98.00 124.00 92.00 231.42 118.75 152.85 14.15 189.5011162.751 5.10| 6.75| 19.98| 135.00|98.90|4916.50|3515.4~1 33.40 19.25 1.7511318.75 I 441.50 291.15 2.00'1085.40 440.50 506.25 456.75 458.10 554.00 872.04 49.00 233.00 236.00 192.00 393.50 231.42 245.40 167.85 3.75 149.80 32.25 16.00 138.87 112.50 1.50 99.60 100.00 15.44 68.65 100.50 55.90 36.00 3.15 7972.611 927.01 .50 4.67 8.32 158 48 27 139 56 87 65 46 56 65 116 44 32 26 34 68 30 28 29 17 1 3 1 DOHODKI GLAVNEGA ODBORA. Prenos od 30. junija 1911.................................... Krajevna druAtva poslala................................... Obresti od posojenega denarja............................... Posojeni denar vrnjen...................................... Razni dohodki......................................!!!!!!!. Skupaj . , . .................................... IZDATKI O LAVNEGA ODBORA. Izplačana smrtnlna za umrlim članom in članicam. Za Karolino Geich od druitva 'kt. 1.............. Za Martin Baloh od druAtva At. 9.............. Za Frank Močnik ©d druAtva *t. 3..................i!!!!. Za Jernoj Oblak od drnžtva H. 18...................!!!.'!!!.'. Za Ludvik Peie od druAtva it. 14....................!.!....!! Za Anton Htromlan od druAtva At. 16.................! Pogrebni stroAki za John Hcherkel.............!!.!!!!!!!!!!!! Pogrebni stroAki za John Hribar.....................!.!,!!!.. Doposlani primankljaj druAt. it. 3........................!!!! Doposlarni primankljaj druAt. At. 10...........,./...., '.!'.!!! Doposlani primankljaj druAt. At. 16.......................!..!! Hsutava novih pravil................................ . Tiskovina in pravila .........................\........ . V.. Konvencija stroAki ................................ StroAki glavnih sej......................... Nove knjige glav. urada .................! Krpres in poAtnin*.................. Kapital ux............................!! .'!!!!.'i i Odnos......................... $ 475.60 3,515.41 105.00 , 1,249.00 6.00 $5,351.01 .$ 300.00 . 300.00 . 300.00 . 300.00 300.00 . 300.00 . 100.00 70.00 75.00 60.00 50.00 30.00 160.84 777.70 97.90 24.25 22.93 81.78 $3,301.40 Prenos............... Dnevnice in stroAki ZastavanoAa..... Dnevnice in stroAki gl. tajnika........ Pla^a glavnega tajnika............. Pliu^a in stroAki glav. blagajnika...... Plaia glav. predsednika............. Plača glav. zapisnikarja............. Plača in stroAke pregledovaloenn knjig Potre bič i ne glavnega urada......... 1153| 37 I 13 ... $3,301,40 .... 17.30 7.65 89.17 ____ 20.97 ---- 3.75 ---- 6.00 ---- 37.40 3.20 za cleveland in okolico je saatopnik Proletarca a. Gradi-aher, 1158 E. 61. 8tr. Pooblaščen je pobirati naročnino, kolektati oglaae in urediti aploh vse poale tičoče se Proletarca. * ROJAKI T VVaukeganu! - Ce kočete piti dobre pijače in ae zabaviti po domače pojdite k B. Mahnich-ii, 714 Markel Street, Waukegaa. Pri njemn je vee najbolje. Kdor ne vrjame, naj ae prepiča. Vae konzularne in notarske zadeve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev Ivan Kakerj*02OV2 Grove 8t.. MILWAUKEE, WIS. CARL STROVER Attorney at Law Zastopa ni vsili sodiščih St. sobe 1009 133 E. WASHINGTON STREET, CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 POZOR! SLOVENCI! POZOR! S A L O O N a modernim keglji&en Sv«fe pivo v sodčkih in buUlJkai ia druga raanomtM pijač« Ur uaijak* amodk«. Potniki dob« ¿«dno iitt« u Bilko Dr. W. C Ohlendorf, n% % Zdravnik sa notranja ln ranocelnik. IrdravniSka preigkava brezpi, iati je le /.Iras.ii, IWi few Ave., Chicago. t'rr,illje 00 aaJogo or, verltu, pj? in drugih dragotin. ItrrHjt lü vsakovrstna popravila v Uj ati«U H Mio mtki -T^^^l Postrežba totem la lalMcua. Vestn Slovanesm i« drugim SlovawM M toplo priporoéa MARTIN POTOKAR, 1626 So. Centra At«. Cbicaft Valentin Potisek gostilničar 1237-lst St., Là Salle. Ill To4i TM, gostilni podrejena pijaft* priporoéa rojakov aa oUha PRVA SLOVENSKA Vinarna in Gostilna v Kaliforniji, kj*r h« toif dobra vin» in inportirmno pilz«nako pivo. Prodaja vina na salon« in na drobno. Ant Schnabl, eor. Tnmbull in. ii 26. Str., Ckicigi, III AVSTRO-AMERIKANSU Črta. Najpripravnejia in najceuejia ma, "i b rodna ¿rta aa Slovence in Hrfit«. Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reka. Brai poštni in novi parobrodi na dva vijaka: . Ceaar Franc Jožef I, odpluje prvii iz New Yorka 15. June 1912. Martha Washington, Laora, Alice, Argentina in Oceania Parniki odplujejo iz New Yorka ofc ¡»redih ob 1 poj.olduu iu iz Trata ofc aobotih ob 2 poldan proti New Yorki. — Vsi parniki imajo brezžični brzojav električno razavetjavo in so modem«, urejeni. —Hrana je domača. — Moraa-riji in zdravnik govorijo «lovenako ia hrvatsko. Za nadalne informacije obrnite k aa naše zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & CO 6eiTI Agt's, 2 Washington St., New Yirt. Zaetopnik za Zapad: K. W. Kempf, 120 N. La Salle St., Chi. cago, HI. LOUIS RABSEL moderno urejen salun NA 460 6RAID AVE., KENOSHA, VIS Telefon 1199. Dobra domača kuhinja. Odprto po dnevi in po noči. "BALKAN" KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE- M. Poldrugač ••• 1816 So. Centre Ave. ZDRAVLJENJE V 5 DNEH Varicocele , Hydrocele BRK/. NOŽA _ - IN BOLKCOI Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, 8trueturi; dalje ozdravi« nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tiio ih ae moAkih. Ta prilika je dana zlasti tistim, ki so izdali ie velike svote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bih zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuspešno, da poeedujem le jaa edino sredstvo, a katerim zdravim vspešno. Popravite Vade zdravje Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili boste najboljše nasvete in prednosti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letai praksi kot specialist v boleznih pri moških. Osdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in neprilike v jetrih. (Za neuapešno zdravljenje ni treba plačati). TAJNE moške bolezni zfuba na/tona, f* lezm v ledicah ia Jetrih zdravim hitro za stalno in tajno, iivčene onemoglosti, slabost, napor, zastrupljenje in zguba vode. PLJUČA naduho, Bronchitia, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najno-vejii metodi Zastrupl|en|e krvi in vseh drugih kožnih I bolezni, kakor priM«t| lucije. onemoglost itd. Ženske bolezni I beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, po-dju in druge organske[ bolezni zdravim za stalno. (PriitklTinjl brezplačno ) (Nasveti zastonj.) DR. ZINS, 183 N c,"rh str I I med Randolph in Clark Odprto: 8 «Jutraj do 8 av«e«r. Ob nodoljah od 8 sjutr. do 4 pop. Chicago f*k i»pa j Doho