XVI. Iitnlk.
V Gorici, 17. decembra 1908.
51. številka.
ladajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt t Gorici.	Tiska	»Narodna	Tiskarna"	(odgov.	L.	Lukežič)	t	Gorici.
Naročnino in ra -manila s pr ej c m a upravniSlvo, Gorica Semeni 8kn ulica at.
16. Posamezne Številke ii> prodajajo t tobakaniah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem lo-kaliičti nasproti me-ilnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in nq Korenjskem bregu'' * (Hira Cofn^iti 14' po 8 vin. ;	\	,	-	}	'
Oglasi iivpgslai^s« , ■e računij o' pa ptiUt a tah in-sicer:.
r .	*
ie tiska enkrat Mr v.,	•
dvakrat 12 v., .tri- .
jr. Večkrat po pogodbi.
lišaja vsak totrtak sb 4L turi popolina Sakcpisi N as vrn taj*. Mafnuihovani
)lma n u spri
SumJo.
Caaa liita «n*fa
■■ sah Uto * krone, ■a p *l Uta I taoni la Manj pnaoini HI gel« Mo S kione,
a pol Uta K 1'bO. la HtMtijo j« cena ttata k K, sa Inf« tslaU Uvoa Ati tri j* E.
■skopila ipisjoma .(aioilua liskama"
t floriei, oliea Vit-
Glas sv. Očeta.
Ko so bili dne 17. nov. t. I. avstrijski škofje — mej njimi tudi slovenski pri sv. Očeta Piju X., sl: šali so iz nit Petrovega naslednika te-le znamenite besede: .Povejte vsem duhovnikom, da jih ljnbim iz srca ter jih blagoslavljam; recite vernikom, naj neprestano molijo in prosijo za me; „recite jim, da naj bodo eno (nt sint a n n m“). To so res apostolske besede, ki naj bi si jih globoko zapomnili avstrijski narodje, v prvi‘‘vrsti katoliiki slovenski narod, ki Bo-gs f/ed sv. Očetom zastopali Blovenski škofje. O vseh mogočih priložnostih povdarjajo rimski papeži vedno le edinost in slogo mej katoličani? Skoraj da nam ne prihaja iz Rima zadnja leta druga beseda ko beseda: Sloga. Mej Ijndmi enega ter istega katoliškega naziranja so bile sicer, so in bodo vedno različnost', a vse te različnosti mora združevati eu dnh ljubezni. Mej katoličani ki so edini v naukih in načelih, ne sme biti razkola in nasprotstva.
Dt sint unum: Naj bodo eno I Ta glas naj Be raziiri mej vse katoličane, zlasti pa mej Slovane in v prvi vrBti mej Slovence, ki imamo sicer vse droge lastnosti, ki nas nspoBabljajo za boljio bodočnost, le prave edinosti in sloge nimamo I Iz neprestanih opominov rimskih papežev, da naj bomo edini in složni, moramo Bpoznati, da je sloga zelo važna in dragocena in da seje ne sme z v s ak o p re t v e z o ruiiti in vničevati. Elini vzrok, ki opravičuje ruiitev edinosti je needi-nost v naukih in načelih ter v spoznavanju teh načel.
Bodi nam glaB sv. Očeta drig in Ijnb I Ne dajmo nasprotnikom orožja v roke I Kakor je razvidno iz nam nasprotnih glasil, ni naiim nasprotnikom nobena reč bolj po godu ko naša ne-edinost. To izrabljajo za svoje namene, s tem agitirajo proti nam. Dčimo se iz tega in združimo bojne vrste proti skupnemu sovražniku 1
Premeščenje slov. učiteljišča v Gorico.
Znano je, da Bi prizadevajo poslanci
S.	L. S., da bi vlada premestila slovensko učiteljišče iz Kopra v Gorico. Pre-meičenje učiteljišča v Gjrico je opravičena zahteva gorišk h Slovencev. 0 tem so naši liati že večkrat pisali in pojasnjevali razloge. Vlada se je bila ie popolnoma sprijaznila s to mislijo in dala našim poslancem zagotovilo. A čujte 1 V
zadnjem trenotku je začel t< mu nasprotovati obsojeni prošt Faidutti in njega Btranka. Tako-lo piše t’ .Eco del Litcrale“, glasilo Faidatti-jeve stranke, z dne 14. t. m.: „Z veseljem naznanjamo, da so naši poslanci doseg 1 i, da je vlada odgodila premeščenje slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico, na dragi strani pa da so priborili VBtanovitev novega ital. učiteljišča v Gradišči neglede na to, ali dosežejo Slovenci premeščenje ali ne. Ko bi Gorica imela drugačne zastopnike (namreč F a i d u 11 i j e v c e), „bi se gotovo slov. učiteljišče nikdar ne premestilo v Gorico". Teda, kje bo zastopniki go riškega mesta, da bi se uprli?... Veseleč Be s ijajne pridobitve za GradiSče, .želimo, naj bi naši poslanci obvarovali tudi.' posestrimo Gorico preteče nevarnost i“.
Tako delaje Faidatti-jeva stranka. Glasilo Faiduttijeve stranke samo pravi, da liberalni Italijani niso tako nasprotni Slovencem to Faidnttijevci in da ne znajo tako škedovati Slovencem, ko oni.
Iz tega sledi, da so Faidnttijevci, kar tudi sami priznavajo, najcdločnejši in najnevarnejši nasprotniki Slovencem.
Rojaki, čitajte in premišljujte tebe-Bedel Zapomnite Bi jih in povejte na vseh shodih liberalcem in „agrarcemu v obraz, da so v deželnem zboru zvezani s tisto ital. stranko, ki se javno baha, da zna mej vsemi ital. strankami najbolje škodovati Slovencem ter vničevati njih prizadevanja.
Politični pregled.
Državni zbor.
V petek je zbornica nadaljevala razpravo o proračunskem provizorija.
Govoril je tadi posl. Hribar. Zanikal ! je trditev pos1. Ma yka in Mirkla, da j bi se bilo v Ljubljani klicalo : „Živela 1 Srbija I" kakor tudi, da bi se bila dne 2. ( decembra razsvetlila podoba srbskega predstolonaslednika v izložnem okna j .Slov. Nar.“ Pritoževal seje o zapostav- J i ljenju slovenskega šolstva zlasti na Ko- ; 1 roškem, Štajerskem in v Trstu, kjer se s pomočjo vlade kolikor se da ponemčoje ' in polaščaje; zahteval je slovensko vi- | soko šolo v Ljubljani.
Glede aneksije Bosne in Hercegovine je rekel, da so Slovenci ž njo zadovoljni, ker se je jugoslovansko prebi-: valstvo v Avstriji za par milijonov pomnožilo; ali ako bode avstrijska vlada tako postopala, kakor do sedaj, ter tirala v
anektiranih deželah protislovansko politiko, jo bode tamošnje prebivalstvo zapodilo, kakor so to svoječasno storili Italijani.
Poslanska zbornica je v pond. nadaljevala razpravo o proračunskem provi-zoriju. —
Pivi govornik je bil dalmatinski poslanec Ivaniševč. Pritoževal se je, da se vlada premalo briga za gospodarski in knltarni razvoj hrvatskega prebivalstva. O pomožni akciji, katero je vlada pred tremi leti obljubila, ni danes ne daha ne sluha. Govornik je urgiral ureditev notranjega uradnega jezika v Dalmaciji ; pritoževal se je, da se hrvatikemu prebivalstvu, ki tvori 97 odstotkov, usiljuje italijanski jezik. Dokler se bo bolj upoštevalo italijanske pritožbe iz „Mcnte-citorija“, nego pa pritožbe hrvatskega prebivalstva, dotlej ne morejo Hrvatje zaupati iY3trijski vladi.
Glede vprašanja ustanovitve ital. vseučilišča v Trstn, je govornik izjavil, da se to vprašanje ne 8me pod nobenim pogojem rešiti brez sodelovanja Hrvatov in Slovencev. Govornik se je pridružil izjavam, ki jih je proti ustanovitvi ital. vseučilišča že podal posl. dr. Fon ter je objavil, da spada Trst v področje slovenskih mest, tako da se mora ustanovitev ital. vseučilišča smatrati kakor zapreka razvoja hrvatsko-slcvenskega elementa. —
Za njim je govoril furlanski krščan-sko-aocijalec in zaveznik Gabršček-ov posl. Bugatto. Njegov govor je bil obrnjen v prvi vrsti proti Jugoslovanom. Svaril je ramreč, naj se Jugoslovanom vsega ne verjame ter protestiral proti imeno-; vanju jugoslovanskega ministra - rojaka.
Zahteval je Beveda ustanovitev ital. vse-| učilišča v TrBtu.
j Češki pob). Myslivec je med dragim
■ rekel, da so kat. Čehi za aneksijo Bosne in Hercegovine, zahteval je, naj se obe
■ deželi izroči Ilrvatski, kateri naj se pri-j draži še Dalmacija. Vse te dežele naj se : potem združijo v eno kraljestvo.
V	torek je poslanska zbornica re-
1	šila zakonski načrt glede proračunskega provizorja nuje im potom vsprejemši istega v vseh treh branjih.
Včeraj je pričela poslanska zbornica razpravo o nujnih predlogih glede aneksije Bosne in Hercegovine. Prvi je govoril princ Liechtenstein, ki je zagovarjal jugoslovanske zahteve glede teh dežel. Zahteval je, da se vse jugoslovanske dežele, združijo v eno celoto pod žezlom Habsburške dinastije, ker so v narodnem oziru vseskozi enotne.
Nato je poal. dr. Šušteršič med splošno pozornostjo utemeljeval nujni | predlog „Nar. zveze- naj ae v Boani in Hercegovini lemudoraa uvede konstitucija.
Dr. Šušteršič je izjavil v imena vseh ja . goslovanskih klubov, da stopajo Jugoslovani prvič v debato po aneksiji v tem predmetu, a tako, da izjavljajo, da to nima nikakfga prejudica na državne-pravno stališče Jugoslovanov, ki stoje na stališču, da bb mora tudi Bosna in Hercegovina združiti v eno državno C9loto z dragimi jugoslovanskimi deželami pod krono Habsburžanov.
Čeiki Bccijalec Nemec je na koncu svojega dolgrgi govora, v katerem je med drugim tudi ostro ožigosal ponem-čevalni namen naše vlade v Bosni in Hercegovini, izjavil, da bodo Bccialci glasovali proti aneksiji. — Vsenemec Ma!yk je označil aneksijo Bosne in Hercegovine za zločin in je rekel, da bodo Vsenemci istotako glasovali proti aneksiji.
Volitve na Kranjskem.
Pri ponedeljkovih deželaozborskih volitvah na Kranjskem za splošno kurijo na doželi ja S. L. S. v vseh volilnih okrajih sijajno zmagala. Njeni kandidatje in sicer za sodni okraj ljubljanska okolica Mihael Dimnik; za sodne okraje Litija-Rideče-Višnja Gora dr. lian Zajc; za sodne okraje Kranjska Gort-Radovljica-Tržič župnik Janez Plber; za sodna okraja Kranj Škcfja Loka Evgen Jarc; za sodne okraje Kostanjevica-Krško-Mo-kronog-Trebnje Janez Hladnik; za aodna okraja Kamnik-Brdo dekan Ivan Lavrenčič; za sodne okraje Kočevje-Ribnica-Velike Lašče-Žaženberk dr. Vladialav Pegan; za sodne okraje Cirknica Idrija-Lgatec-Vrhnika Anton Kobi; za sodne okraje Črnomelj-Metlika-Novomesto Martin Matjašič — so dobili ogromne večine.
V mestu Ljubljana pa je potrebna med kandidatom narodno • napredne stranke Turkom in soc. meddem. Kristanom cžja volitev, ki ae bode vršila 19. t. m.
Dogodki na Balkanu.
Srbija se zelo hitro oborožuje. Pričakuje napad proti Bosni že čez par tednov (I). Večina arbskih čet nima popolnega vojnega števila. Urijo hitro prostovoljce. Agitatorji potujejo po Srbiji in trde, da avstrijski vojaki po zimi uiso sposobni za vojsko.
Srbski vohuni na Ogrskem.
Policija v Szegedinu je prijela dva moža, ki sta člana srbske čete ter sta imela namen razstreliti moat čez Donavo. Eden teh se imenuje Stojanovič, drugi pa Tehe, ki je bil v Siegediuu magistralni uradnik. V stanovanju zadnjega so našli mnogo dinamita, a ne dovolj za tako nameravano razatrelbo.
Kri v Boin*.
Zadnjo nedeljo je bilo v Uitiprači, Medjedji, Kodoma in Nahiji v Boani ustreljenih U Srbov in Mobamedancev.
V Višegradu ao bili 6. t. m. ustreljeni štirje Srbi, med temi 70-letni Mohamedanec.
Novice.
Veselica „Slov. sirotišča** se bo vršila prihodnjo nedeljo ob 47a pop. v dvorani „Pri zlatem jelena" v Gorici.
O	namena .Slov. sirotišča" smo ate mnogo pisali. Vsaki goriški Slovenec je prepričan o potrebi takega zavoda za Slovenstvo na Goriškem. V zadnjih 20. letih se je gotovo na stotine slovenskih otrok poitalijančilo in to edino iz vzroka, ker Slovenci do sedaj nismo imeli takega zavoda za nboge in zipaičene sirote. Unogo sedanjih rokodelskih pomočnikov in tndi malih obrtnikov v Gorici, ki so se kot sirote vzgojili v laškem mestnem sirotišča, bi bili sedaj lahko ponos goričkega slovenstva, ako bi imeli te takrat svoje sirotiiče, kjer so se vzgojili kot najhnjii nasprotniki Slovencev. To imejmo zmerom pred očmi, ko mislimo o namena bodočega sirotišča. Naša sveta doltnost je torej pedpirati vsaki korak, ki stremi za tem, da se čim prej otvori tako potrebni in prekoristni zavod.
V	nedeljo torej vsi pravi rodoljubi moramo obiskati veselico .Slov. Sirotišča", ki se bo vršila „Pri jelena" in da tako pripomoremo s skromnimi sredstvi velikemu podjetja do hitrejše otvoritve.
Draštvo razpošilja sledeča vabila:
Vabilo k slavnosti, ki jo priredi draštvo .Slovensko sirotišče" v Gorici, dne 20. decembra 1908. ob 4% pop. pri .Zlatem jelena", v proslavo šestdesetletnice slavnega vladanja Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. — Vspored: 1. Slavnostni govor. 2. „K šestdesetletnici", P. Angelik Hribar, mešan zbor. 3. „Ob šestdesetletnici cesarja Fr. Jožefa 1", deklamacija. 4. .Ztpnščena sirotica", A. Bichler in T. Dernjač. 6. .Taji pevec", Miha Zega, bariton solo s spremljevanjem.
6.	.Bog skrbi za vse", A. Slomšek, deklamacija. 7. .Na slavo Avstriji", A. For-ster, mešan zbor. 8. .Pri gospodi", šaloigra v dveh dejanjih, priredil A. Ca-deš. 9. .Siroti", Weiss in Aljaž, mešan zbor. 10. .Graničar", Fr. Cegnar, deklamacija. 11. .Cesarska pesem", Jožef H*y Jen. — Vstopnina in sedež 1 E; vstopnina brez sedeža 60 vin. — Vstopnice se prodajajo v prostorih .Slovenskega katol. del. draštva" v Semeniških nlicah 16, na dan veselice popolndne pa pred vhodom v dvorano. — Ves čisti dobiček bo za .Slovensko sirotišče".
Dokazovanje Gabr&čekovega kalibra. — Naši članki o deželnem gospodarstva so .velikega računarja" v Gosposki alici tako pritisnila k zida, da ne more več do sspe. V četrtkovi .Soči" je izjecljal komaj svojo stereotipno zadnjo forma'o, s katero skuša prikrivati svoj vsakokratni poraz in pobeg z bojišča. Čnjmo, kako hoče braniti svojo blamažo I Cel zagovor ima 14 besed, lo so: .Proti tema, kar je napisal in podpisal (11) posl. Gabršček, se pač ne da nič reči." — Joj I Sapralot vendarI To je že manstram dokazovanje, kaj ne?
—	Ubcgi Drejček, mičken si, mičken! —
.Nobenega odlikovanja v deželni Jiifii". — V tako naslovljeni notici se zadira prepirač v .Soči" v dež. glavarja, podglavarja in prof. Berbnča, da niso dobili nobenega odlikovanja zaradi — čujte otročaja I — obstrukcije. V nasprotnem slučaja bi pa bil kričal: Glejte jih, vladne prodance, z odlikovanji se dajo podkupili od vlade zoper ljudstvo I No, mačka pade tudi vselej na noge, vrzi jo, kakor hočtš. —
Zaprisega tajnih svetnikov. — Cesar je v četrtek zaprisegel novoimenovane tajne svetnike, med njimi tndi našega prevzv. knezonadškofa dr. Sedej-a.
Novi brigadir. — Poveljnikom 55. pehotne brigade v Trsta je imenovan GM Ivan baron Kirchbach, doslej poveljnik 13. pehotne brigade v Celovcu.
Nove knjige. — Ušel je 9. snopič .Zbirke ljudskih iger“ in igra: Andrej Ilofer, tirolski jnnak. Cena za vsako knjigo je 80 v. Kupi se v .Katol. Bak-varni* v Ljubljani.
.Poezij" 11. del. — Niš pesnik-mislec, ljubljenec vseh, ki iščejo v poeziji globljih misli Anton Medved, čigar .Poezije" (I. del, 1905) so zaslnle po vsi naši domovini in našle prijateljev in častilcev, je izdal .Poezij" II. del. Ioib in veljava A. Medvedova sta tolika, da je odveč posebno priporočati proizvode njegovega neizčrpnega pesniškega daha ; kakor je prva zb:rka njegovih pesmi za-divila sodobnike po globokomiselnosti in markantnostl oblike, ki daje A. Medveda med slovenskimi poeti čisto posebno mesto, tako bo dragi del njegovih .Poezij" gotovo še bolj poglobil in povzdignil vrednost in velikost njegovo. Založništvo je poskrbelo, da bo zunanja oprema vredna notranje lepote dela. Cena broširani knjigi K 4, vezani knjigi E 5*40. Enjige se dobi v .Katoliški Bnkvarni* v Ljubljani.
Osebna vest — Gospoda Gustava Novaka, profesorja na tukajšnji gimnaziji, je podeljen naslov šolskega svetnika.
— Nove delavske hiše v Strači-cah. Dne 8. t. m. so se otvorile nove delavske hiše v Stračicah, katere je zgradila tvrdka Ritter & Rittmayer in dr., ki je lastnica tovarne za svilo. Ob
12.	ari dopoldne se je pripeljal v Stračice tržaški namestnik princ Hohenlohe, ki je otvoritvi prisostoval. Ob tej priliki se je odkrila tndi spominska plošča. Govorilo je več govornikov. Pri otvoritvi je bilo navzoče vse delavstvo, okoli 700 oseb. Svirala je vojaška godba. Po odkritja spominske plošče se je podalo delavstvo v tovarno na kratko delo, da so si povabljeni gostje ogledali tovarno in njeno fankcijo.
Italijansko učiteljišče v Gradišču. — V državnem proračuna za leto 1909 ‘ se nahaja tndi postavka za ustanovitev italijanskega učiteljišča v Gradišči.
— mandatu sta bo odrekla, tako poročajo razni listi, istrska deželna poslanca župnika Šime Červar v Zrenju in Anton Z;darič v Keršann, in sicer baje po naloga tržaškega škofijskega ordina-rijata.
— 50.000 kron za slovenske dijaške ustanove je daroval gospod Josip Gorup vitez Slavinski.
Mesine novice.
I) A >T E S zvečer predava v »Slov. kršč. socialni zvezi« č. g. dr. Ujčič. Začelek ob 8h zvečer. — Siovenci so vabljeni, da se udeleže predavanja v obilnem številu. Predavanje bo v društvenih prostorih Gosposke ulice 6, drugo dvorišče.
m Sv. misijon v župni cerkvi sv. Ignacija v Gorici je končal v torek zvečer med ogromno vdeležbo ljudstva. Prostorna cerkev je bila v pravem pomena besede natlačeno od allarja do vrat. Pri blagoslova z zahvalno pesmijo je ponli-ficiral msgr. Jož. Pavletič, stolni župnik. Med misijonom je bilo 3000 obhajancev
— teh bi bilo lehko več, a zadovoljni bodemo popolnoma, ako si bodo poslušalci stalno zapomnili opomine 66. gg. misijonarjev, ter se ravnali po njih. Ob-čadovanja vredni so možje, ki se tolikega truda ne plašijo — od enega dela do drugega, od enega misijona na drngi
— iz ene cerkve v drngo — brez odmora, brez počitka delovati od prvega jutra do pozne noči — od teh bi se lehko vsi učili požrtovalnega dela za srečo bližnjega — res za ljudski blagor. Ako Bog, da se zopet vidimojše kedaj v
isti cerkvi — za sedaj Big jim plati njihov tradl
m Goriški mestai svet. — G iriški mestni svet je imel v petek sejo, v kateri se je razpravljal, mestni proračun za I. 1909, ki je bil tadi vsprejet.
m Nov kapelnik mestne godbe. — Za kapelnika mestne godbe je mestai svet imenoval nekega Vitaliano Bianchi iz Rimini. Torej iz blažene dežele, iz katere pričakujejo naši mestni očetjp dan na dan rešitve izpod tujega jarma.
m« Laški razgrajači obsojeni. — Pred časom so nekateri goriiki laški vročekrvneži preprečili v tak. gledališča nemško gledališko predstavo, pri kateri je imela nastopiti neka berolinska igralna družba „Ibsen“. Ko se je imela igra začeti, so začeli Lahi v gledališča žvižgati in opiti. Igra se ni mogla vršiti. To so storili zarr.di tega, ker so nemški bnrši na Dnnajn natepli laške študente. Policija pa je proti laškim razgrajačem v gledališča napravila tožbo in te dni ao bili obsojeni na 14 dni zapora in sicer: Karol Htaptmann, Hagon Dalmestri, Mihor Marcazzi, Alfred Ortali in znani tržni komisar Resen, katerega naše ženice predobro poznajo zbog svoje arogantnosti. V časa, ko bo v zapora, se bodo malo oddahnile.
m Na poštnem uradu je od 21. t. m. do vštetega 23. t. m. oddelek za oddajo vožnjih pošiljatev (paketov in denarnih pisem) od 7. are zjutraj do 7. are zvečer odprt.
m Zalivala. — Podpisana družina se zahvaljuje vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da so spremili njenega dragega strica Janeza Terčič, ki je dne
7.	grudna t. I. previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospoda zaspal, k večnemu počitka.
Družina Terčič.
Iz goriške okolice.
g Iz Podgore. Javljamo slavnemu občinstvu, da bodeta imela tamošnja otroška vrtca 20. t. m. svojo ^Božičnico" v dvorani g. Breganta. Otroci obeh vrtcev bodo deklamovali in igrali. Razivetljeralo pa bode dvorano krasno božično drevo. Matere, prilika se Vam nudi, da razveselite svoje otročičke. Ob enem razveselilo se bode tndi vaše srce, in pomagate z vašim obiskom, da bode naša .Božičnica* tim bolj animirana. Ne zamudite te prilike I Vdeležite se vsi te .Božičnice". Pokažite, da se zanimate zs našo mladino. Program .Božičnice" je sledeči:
1.	Govor. 2. Molitev. 3. Pozdrav. I. 4. Petje. II. 5. Božičnemu drevesa (deklamacija) II. 6. Smetana, (prizorček) I. 7. Njega veličanstva (deklamacija) I. 8. Božična (deklamacija). I. 9. Štirje letni časi. (prizor) I. 10. Živa slika, II. 11. Tonček, (deklamacija) II. 12. Sirota, (prizor) II.
13.	Mala kuharica. II. 14. Ztspančak, (prizor) II. 15. Igra. Sirotek v 2. dejanjih. 16. Zahvala. II. 17. Živa slika. Razdelitev daril.jMed posamezni točkami sviratamba-raški zbor društva MPodgora“. Začetek točno ob 3. pop. Vstopnina 40 vin,
g Obsojen „naprednjak“. V četrtek je stal pred okrajnim sodiščem v G orici Iran C i b i č, zet trgovca Kodermaca iz Sovodenj. Ta C bič, ki je uilužben v Trsta pri pomorski vladi, je prišel v So-vodnje razsajat na znani sgrarno-libe-ralni shod, katerega je sklical posl. Sau-nik v meseca oktobra t. I. Na shoda je bil navzoč tudi naš somišljenik Lake ž i č ml., ki je Saanika ugovarjal na razne neresnične trditve. To je Gibiča tako razgrelo, da je z medklicem, ko je LnkežiČ govoril, slednjega razžalil. Zaradi tega je bil v četrtek obsojen na en dan zapora in v plačilo vseh pravdnih stroškov. Doma v Trstu je imel ostati, ne pa g9 vtikati v stvari, katere ga v Savodnjah nič ne brigajo.
g Grgar. — Veselica „K. sl. izobra~ ževalnega društv" dne 6. t. m. v proslavitev jubilejev Nj. Sretosti papeža Pija X. in Nj. Veličanstra cesarja Franca Jožefa I., vršila se je ob velikanski udeležbi. Z odra se.je videlo kar glavo pri glavi. Prišlo je največ domačinov, t pa tudi naši sosedje Ravničanje so nas obiskali v lepem števila. Ni manjkalo tadi gostov iz Rtvnice in Bit; prišli ao tadi posamezniki iz Solkana, celo iz Podgore in iz Št. Andreži. Vsem bodi izrečena na tem mestu najlepša zahvala.
Veselica se je pričela točno ob 4. ari in trajala skoraj 3 are. Ljudstvo je pazno sledilo vsporedu in vsem točkam borno odobravanlo. Posebno lep je bil slavnostni govor našega predastitega g. karata Josipa Godniča.
Dne 26. L m. t. j. na dragi božični praznik priredi .Slovensko-krščanska socialna zveza" pri nas skioptiško predavanje. Člani udeleže se v obilem števila ter pripeljejo s seboj tadi one pošteq^ mladeniče in može, kateri niso še vpisani in bi ee morda vpisali. Kraj in čas se naznani pozneje.
g Iz Čepovana. — Kakor drugod, smo tadi mi slovesno praznovali cesarjev jubilej. Že prejšnji dan opoldne čalo se je slovesno pritrkovanje. Zvečer pa, ko je odzvonilo „Ave Marija", začeli so pokati topiči, po zraka švigali soametni ognji, vmes pa se je ves čas pritrkovalo. Bil je slovesen večer. Daši je bilo mrzlo, vendar je vBak občudoval krasno slavlje.
Na dan jubileja bila je slovesna sv. maša. Cerkev bila je polna, kakor o praznikih. Starašinstvo se je skupno vdele-žilo sr. maše. Rizan šolske mladine prišla je celošterilna k službi božji tadi tukajšnja požarna bramba in sicer v uniformi: Lepo je bilo videti mladeniče korenjake.
Po sv. maši bila je v c. kr. čipkarski šoli prav lepa šolska veselica. Ob tej priliki poročam, da smo začeli delati cesto iz Čepovana do Sr. Lucije. Bog daj, da bi zima ne ovirala dela. Gesta bo aa nas velikega pomena. Pomladi dobili bomo tndi brzojav.
g Izpred sodišča. — V soboto se je vršila pred goriško okrožno sodnijo usklicna razprava proti obsojenemu predsedniku „Kat. del. društva" v Mirnu L. Špacapanu in sicer radi znanih dogodkov na Gradu. — Dne 30. oktobra je bil goriimenovani pred goriško okrajno sodnijo obsojen na 10 kron globe, češ da je s pestjo udaril in z nogo sunil Teodora Faganel iz Mirna. Današnja razprava pa je dokazala nekrivdo tega od mirenskih magnatov predbacivanega obdolženja, nakar je sodni dvor oprostil L. Špacapana prej odmerjene mu kazni. — Zopet nova blamaža za mirenske magnate!
g Smrtna kosa. — V torek popo-poludne je umrl po kratki bolezni v
Podgori gosp. Andrej Kocjančič, veleposestnik in bivši dež. poslanec v starosti 77 let.
Iz ajdovskega okraja.
Regulacija Branice. — Znano je še cenj. čitateljem, kako velikansko škodo je napravila Branica minulo poletje po celi braniški dolini. Naši poslanci in županstva v braniški dolini so storili pri vladi odločne korake za regulacijo Branice. Po dolgem časa je sedaj vlada sklenila začeti z nujno potrebnimi deli. C. k. okrajno glavarstvo je poslalo županstva v Rihemberg dne 4. L m. sledeče obvestilo:
„VaIed povodnji meseca avgusta t.
I.	se je pokazala potreba urediti vsaj mestoma potok Branica, da ae preprečijo daljne škode po preplavljanja.
C. kr. namestništvo je se svojim odlokom z dne 14. novembra t. I. štev.
II.	1313 semkaj naznanilo, da namerava ukreniti, da izdela o. k. sekcija za ureditev hudournikov v Beljaka načrt za □reditev in zajezenje Branice.
To pa bi se moglo zgoditi le pod pogojem, da se prizadeti faktorji (cestni odbor in občine) r principa zarežejo s pravomočnim sklepom, da bodo pokrili se svojimi sredstvi del stroikov in sicer kakih 30 od sto, potrebščine za ona dela, ki Bpadajo r njih področje in bi se izvršile r njih korist.
Vabim torej županstvo, naj zadevo obravnava čimpreje, gotovo pa ie t teka tega meseca v veji in predloži po tem nemudoma semkaj dotični sklep, pred koncem tek. leta.
O	tem ao obveičeni cestni odbor za ajdovski okraj in županstva: Rihen-berg, Gabrje in Šmarje potom tak. urada, interesenti okraja sežanskega pa potom c. kr. okr. glavarstva ▼ Sežani.
C. kr. dvorni svetovalec: Attems, L r.
a Iz Kamenj. „Soča“ pripoveduje v it. 143. pod poglavjem „klerikala divjaštvo", da je tukajšnji žnpan, znan zagrizen klerikalec, napadel v družbi z nekim dragim, Dominka Vodopivca, ki je močno poškodovan, ter ima zlomljeno kost ključnico med ramenom in vratom, da je bil zdravnik takoj ponoči poklican. Da pa polteni svet zve resnico in spozna hinavsko lažnjivost liberalne bande, katera ima k sreči v kamenski občini le malo zastopnikov, ki se pa aramojejo svojega duhovnega sorodstva in se bojijo luči, naj opišem dogodek, kakor odgovarja resnici.
Dne 6. t. m. zvečer je Dominik Vodopivec odkopaval vodo v potoku in jo odvajal proti domačemu mlinu. S tem je zblodil že tako valed suše malenkostno vodo, katero rabi 25 hiš za napajanje živine in celo za hišne potrebe. Ljudje, ki so ob istem času napajali živino, so ugovarjali tema početju, ker živina ni mogla pit zblojeno vodo. Ker Dominik ni hotel odnehati, so poslali po župana. Žapan je Dominka opozoril naj tega ne dela zdaj, ko se živina napaja, ampak naj odloži delo za pozneje. Fant pa je začel župana sramotiti. Ker ae župan ni maral prepirati s pijanim razgrajačem, je odšel na svoje delo. Čez kakih 10 minut pa pride Dominik k župana, ki je pri gospodarskem poslopju ne daleč od potoka 4rva pripravljal in ga začne vnovič zmerjati. Žapan mu prigovarja, naj gre mirno domov, ker je najbrže preveč pil. Ta Dominik je mladenič, ki je bil zaradi izgredov že večkrat kaznovan, ie lani je bil kaznovan, ker je čisto mirnemu človeka v gostilni z nožem ranil trebah. S takim človekom se prepirati, se je zdelo žapanu sramotno. Dominik pa se vedno hoje togoti in gre nad župana z dvignjenim pikonom. Zdaj prižene Franc Vodopivec vole k vodi, in ko vidi Dominka s pikonom, skoči k njemu in ga pahne proč. Dominik pade in se udari. Kako močno se je adaril, ne tem. Sam je šel domov ia bi tudi sam Sol k zdravniku v Ajdovščino; pa „So-činemu“ dopisniku zelo znana oseba mu je prigovarjala, naj nikar ne hodi osebno k zdravniku, ampak naj poilje po zdravnika, da bodo nasprotniki več plačali in hajie kaznovani. Zdravnik ko je prišel, je koj rekel, da ni nič hudega in bo kmalu bolje ter pristavil .alkohol, alkohol* I Da se ie bolj spozna tička Dominika in liberalno bando, ki ga podpira, omenim, da je mati Dominkova nedavno * razbito glavo prišla k žnpanu tožit nadobudnega sinka in prosit župana pomoči proti sinku, ki jo hoče ubit ; zdaj pa hodi ista mati regljat po vasi, naj ji vrnejo ljubega ainka, ki ga je tako lepo izgojila.
Dobro poznamo načelnika kmetske liberalne bande, ki komaj čaka priložnost,
da vrže kamen na poštene Občinarje in pošilja nrprej razne pijančke in nezna-čajneže kakor je sam. Da je sodni oblasti ta dogodek znan, ne dvomimo, ker liberalci že poskrbijo, da našim možem delajo brezpotrebne sitnosti. Mi pa bomo tudi poskrbeli, da zdražbar obmolkne. Eikrat more biti konec vednega zdraž-barttra v kamenski ftri. Občna korist terja, d« javnost spozna liberalne kolovodje, da ljudje spoznajo svojo zaslepljenost in se začnejo sramovati svojih zapeljivcev.	I.	K.
a Vel. Žablje. — Dae 13. t. m. je predaval v našem bralnem društvu g. dr. Brecelj. Predmet predavanju je bil : „Prva pomoč v nezgodah". Gospodu doktorju ae na tem meBta najiskreneje zahvaljujemo v nadi da nas v prihodnjem letu spet katerikrat obišče. — Kličemo mu: Bog ga živi I
Iz kanalskega okraja.
ki Anhovo. — Dne 8. deo. je predaval v našem izobraževalnem društvu preč. g. kurat JoBip Vidmar. Pred&val je o cesarjevem jubileju ter o starostnem zavarovanju. Nad 1 in pol uro dolgo predavanje, iz katerega smo se marsikaj naučili, je bilo zanimivo. Odbor izreka preč. g. kuratu svojo iskreno zahvalo za njegov trud.	Odbor.
ki „Kat. slov. izobraževalno društvo* v Avčah se najtopleje zahvaljuje odposlancu goriške S. K. S. Z. za po-nčno predavanje o pogodbah, ki se je J vriilo v nedeljo dne 13. decembra 1908. *
Odbor. t
ki \ Deskljah so slovesno praznovati cesarski jabilej. Ni predvečer — tako čitamo v dopisa, kateri nam je bil poslan — je bila razsvetljava in velika množica pevcev je pela po občini narodne pesmi. Dragi dan se je zbralo 51 atarih in mladih bivših vojakov pred gostilno Martina Berlota, katere je vodil Blaž Marinič, ki je bil vojak I. 1848. pod Radeckijem. Starček je jahal na osedlanem konju in pel pesmi, katere so peli slovenski vojaki, ko so v vojsko šli. Pred cerkvijo so g. žapana pozdravili ter se podali k bv. maši. Potem pa je pevski zbor krasno zapel par pesmi. Pozneje se , e vršil skupen obed, katerega ata vojakom preskrbela g. župan in g. podžupan Ivančič, za kar jima na tem mestu izrekajo doslužni vojaki svojo iskreno zahvalo. Popoludne se je vršila krasna veselica v Plaveh, katere so se udeležili starešini, g. vikar, učiteljsko 080bje ter več občinstvom.
Iz tolminskega okraja.
t Grahovo. — Shod novopečene slovenske kmetijske, ali bolj imenitno rečeno : agrarne stranke, se je vršil 8. t. m. pri našemu „agrarcu“, bivšem žapana „dobrega“ spomina. Na shoda je govoril g. Mermolja o že znanih stvareh, kakor jih opiaaje „Naš glaa“. Na-jralo se je bilo precej radovednežev, katerim je razkazoval govornik svoje žu-ljave roke. To bi si bil lahko prihranil, žulje imamo mi večje kot on. Dosegel pa je ^velikanski vspeh", vse nsše liberalce je pridobil za njegovo „kmetskoM stranko. Naši krčmarji so poatali na mah navdu-ieni agrarci. Res, pravi Čadež I Mi se celi komedji smejemo; vemo, da je to čaden nestvor, kojega noge ao agrarne, roke narodno napredne, trup je soc. de-mokraški, glava pa avobodomiselna. Tak nestvor naj ai oblečo kakoršno-koli obleko, če hoče tudi kmečko, mi vemo, da je za nič. Kmetje pa se tem zvesteje oklenemo naie S. L. S., ker ona edina je naia opora. E len iimed navzočih
I	t Koritnica. — V torek na praznik Marijnega početja, se je vršil pri nas, v hiši našega vrlega podžnpana g. I. Č q r v-a, nKaieli;skega bralnega druitva" ustanovni ehod. Društvo stoj na podlagi, kakor naša bratska draštva po deželi. — Na vatanovnem shodu je govoril prekrasno proč. g. župnik Ir. Kovačič iz Podmelca. K drultvu je pristoplo častno število članov, Led je prebit, nevBtra-šsno naprej I
t Nemški Rut. — Na tem mestu izrekam iskreno zahvalo podpisani v imenn vseh posestnikov, ki so naročili pri deželnem odboru sezamove pogače, veleč. g. dr. Antonu Gregorčiču, ki je poskrbel, da bo tuk. posestniki dobili po znižani ceni omenjeno |živinsko krmo, nekateri celo brezplačno. Zagotavljamo veleč. g. doktorja, da se mn bomo hvaležne izkazali.	Kos	Alojzij,
podžupan.
Iz cerkljanskega okraja.
c Cerkno-Šebrelje. — V št. 50. „Prim. lista1* z dne 10. dec. 1908 pod naslovom: „lz Štviškogorske planote" čitamo: .Žapana iz Cerkna in Šebrelj prevzela ata na postaji pri Sr. Lucji vsak eden vagon preš za svojo občino, koje je nabavil deželni odbor z državno podporo in jih oddal občinam po znižani ceni, občinama Cerkno in Šabrelje pa vsled letošnjega velikega pomankanja krme in valed velike oddaljenosti popolnoma brezplačno11.
To pa ni resnično — ampak deželni odbor je podelil občinama Cerkno in Šebrelje le 3450 kg olnjatih preš brezplačno, ostale množina pa po 12 K za 100 kg, t. j. po znižani ceni.
To je iatinito in se vsak lahko o tem prepriča pri deželnem odboru v Goiici.
Cerkno-Šebrelje, 12. dec. 1908.
Rajec Anton,	Anton	Kosmač,
župan šebreljaki. žapan cerkljanski.
j Iz kobariškega okraja.
kd Kobariško.— (Strašen zločin v Staremsela.) — O takem zločina, o kikorinem Vam moram sedaj poročati, moja roka ni še pisala. Groza speletava človeka, ko pomisli na dogodek, ki se je odigral dne 10. t. m. v Staremsela pri Kobarida. Onenjenega dne je prišel finančni respicijent v Staroselo in ae podal v krčmo k znanemu gostilničarju „Burču“. Nakrat so čuli sosedje is gostilne streljanje. Prihiteli so pogledat, kaj se pri „Barčuu godi. Ia glejte. Nadii ae jim je grozen prizor: Gostilničar Barču, star 80 let, jeježal mrtev v krvi na tleh, zraven njega je tudi v krvi ležal mrtev fiaačui respicijent. Ni treba poročati, da je napravil ta krvavi dogodek strašen utis na prebivalstvo. Za pravi vzrok tej tragediji ae ne ve. Vsa stvar je v neko temo zavita, je misterijozns, posebno pa ie zaradi tega, ker se jo na f nančni postaji v Kredu dne 2. t. m. ustrelil neki d r n g i
f.nančni nadstražnik. Ljndje komentirajo na razve načine ta dva dogodka.
kd Z Livka. — OJ več krajev poroča časopisje, kako se je obhajal jubilej. Le iz naie visoko v hribih jugo-zapadno ležeče bolj proti italijanskemu kraljestvu obrnjene občine ae ničeaar ne zve. Zato izvolite, g. nrednik, objaviti v cenjenem „Primorskem Listu1*, kako tadi mi ob meji na Livka spoštujemo in ljubimo častitljivega vladarja.
Na predvečer cesarjevega jubileja je zažarelo na livški planjavi, na Matajurju, na Kaka, nad Jevičekom in na Ravneh pet velikih kresov, katerih od-svit je bilo videti daleč pe Beneškem, Goriškem in celo po daljni Lombardiji. Poslopja so bila okrašena a cesarskimi,
slovenskimi in papeževimi zastavami. Med slovesnim pritrkovanjem in veličastno razsvetljavo so pokali topiči in švigale pri kresovih visoko rakete v raznovrstnih barvah. Čez deveto uro so bila mnoga okusno okrašena poslopja razsvetljena z raznoličnimi in raznobarvnimi lampijoni. Srčni in pogumni mladeniči so vže poprej po strmi in naporni stez: znosili suhljadi in drva, da ao potem dolgo časa v noč goreli kresovi in naznanjali Benečanom nenavadno slavnost našega, a pred leti tudi njih milega in častitljivega vladarja.
Na jubilejni dan se je aže ob šestih zjutraj razlegalo ubrano pritrkovanje, pokanje topičev je pretreaovalo matajur-sko pogorje tako, do so nekateri bliiaji sosedi onkraj meje a strahom vstajali misleč, da je vojska, češ: „ Nemec je udaril čez mejo“.
(Nemec pomeni pri Benečanih toliko kot Avstrijec. Benečani v slovenskem hribovitem delu se smatrajo za prave Slovence, kar ti naznanjajo z razliko, ki jo delajo med nami Avstrijci in Italijani rekoč : „Gor na Nemškem) dol v Lihih". Žal, da je slovenski jeaik radi vladnega zistema pregnan iz šol in drugih zastopstev, svoje pravice uživa le ie v cerkvah, kjer ao slovenščine zmožni duhovniki, katerih pa vedno primanjkuje. Steber slovenskega življa in vzgojitelj narodnB duhovščine je znani slovenski pisatelj ia pesnik preč. g. Trinko, profesor in kanonik v Vidmu. Ko slovenska duhovščina izmrje, izginil bo tudi slovenski jezik na Beneškem.	Opomba dopisnika.)
Ob deveti nri je bila slovesna av. maia, katere so se udeležili vsi tukajšnji c. kr. uradi ter ogromno itevilo vernikov. Priili so celo bližnji Beaečani, med katerimi smo opazili tudi starčka, ki je bil v onih viharnih latib, ko je bili Benečija pod avstrijskim žezlom, dvakrat v vojaki za naiega ceBarja. Blag spomin na dobrega in milega vladarja ga je izvabil, da se je udeležil naše cerkvene slovesnosti. Po av. maši je bila lepa slovesnost v ioli. Mladeniči so pritrkovali tadi popoldne in zvečer, skoraj cel dan se je razlegalo ubrano pritrkovanje, ki je odmevalo tndi v bližnjih vaseh in vasicah onkraj meje beneškim sosedom v trajen spomin, kdaj in kako smo proslavili šestdesetletnico vladanja svojega po vsem svetu visoko čislanega in spoštovanega očeta-vladarja.
'Iz bovškega okraja.
b Izpod Triglava. — (Žalostna smrt.) — Dne 10. t. m. ob itirih zjutraj se je podal Andrej Komac (Mota) iz Trente it. 15, lovski in c. kr. gozdni čuvaj, občeznaui gorski vodnik, ki je stopil nad 100 krat sivemu Triglavn na glavo, se je podal iz Trente črez Veriec v Kranjakogoro po svojih opravkih, pa kakor se je dognalo, ni došel v Kranjakogoro. ,
Pred odhodom od doma, je javil družini, da se vrne najbrže že isti večer iz Kranjakegore domov v Trento. V noči od 10. na 11. t. m. je v Trenti močno anežilo, ravno tako tadi ves dan v petek.
11.	t. m. je šel takajinji posestnik Anton Tožbar, p. d. Špik ob 5. ari zjutraj na prošnjo žene Andreja Komac naproti A. Komaca, a ga ni srečal; šal je celo v Kranjakogoro poizvedovat po njem, toda tam ga ni nihče videi. Antonu Tožbar je bilo sedaj jasno, da je zginil Andrej Komac na poti iz Trente v Kranjskogoro ter slutil nesrečo. Tožbar se je vrnil še isti dan iz Kranjskegore po zelo sneženi poti. Irti večer se .je potrebno ukrenilo, da se je podalo r soboto zjutraj|16 mot iskat pogrešanega A. Komac, in ao ga res našli mrtvega pod smrekami na trati blizu poti v kraju nHudaravna‘, nedaleč
oi	prelaza nMojstrovkaa. Zločin je ia-
ključen, ker ponesrečeni Komac je imel le majhno neznatno rano na desnem lica, pod skraujo, najbrže TBled padca. Skoraj gotovo mn je priilo slabo, krenil je nekoliko t stran, da bi se odpočil na lepem proBtorn, t zavetja smrek, toda tim naa je neizprosna smrt prt trgala nit življenja in preselila t večnost.
Pač žalostna smrt! — Res ne vemo ne are ne dneva, zato bodimo vedno pripravljeni, ker kakor tat po noči pride Bmrt ko človek morda najmanj misli. Nagle in neprevidene smrti, reii nas, Gospod! — Pokopan je bil dne 14. decembra. — N. p. v m.
Iz komenskega okraja.
km Temnica. — Dosedanji podžupan Anton Pahor nam je poBlal pojasnilo t zadpvi dopisa, katerega smo priobčili v „Prio>. Lista" it. 49, v katerem je bilo govora, 6ei, da Be je g. Pahor pepoToljno izrazil o gradnji ceste iz Renč t Temnico na skladovno cesto v Zagreje c. Pravi, da on ni nikoli rekel, da Renčanci mečejo denar v gmajno. Nadalje pravi, da on je bil vedno prijatelj in podpiritelj te cestne zgradbe, katera je neobhodno potrebna.
Ker nočemo delati nobenemu krivice, smo priobčili to pojasnilo. Besedo ima sedaj naš poročevalec.
km Kobljcglava. — (Slavnost dne 8. t. m.) — Kakor je že nai priljubljeni list naznani), imeli smo blagoslov sobe M. B. Inrške dne 8. decembra. Vas se je praznično pripravila. Mladeniči, med kojimi se je posebno odlikoval Fr. Germek (gluhonemi I), bo priredili jako okasen slavolok z dvema napiaoma. Eden se je glasil: „Le piidite sinovi, hčere — Marija Mati kliče vas!w Na doma trgovca Fr. Oatronška se je ljudstva vse trlo. Fotogrif \Veisa je posnel prvič lepo skupščino, obstoječo iz M. B. Inrike, deklic in pevskega zbora. — Kmala potem je preč. gospod dekan iz Komna bligoslovil slovesno kip M. B., na kar 10 pevci lepo zapeli prekrasno: „Marija skoz življenje — Nai čolnič vodit sniS“. — V procesiji smo nesli soho M. B. v cerkev, kjer so sledile litanije in lep govor preč. g. dekana, ki je obrazložil zvezo med letnicama 1858—1908. Nato se je sprevod pomikal proti novi kapelici, ki je postavljena na cesti. Marija larika je zasedla svoje lepo mesto. Vedno gorita srdaj v osmini praznika dve oljnati lačici in vabita pobožna srca k Mariji Materi. L;ndstva je doilo na nai griček oni dan približno 1200.
Neki pobalini iz drugih vaii so nrc-pali par slovenski h zastav in si menda privoičili en ducat klobas zastonj. No, teknilo jim I To so bili neki ljudje, ki niso niti fantje niti otroci — srednjega spela. — Orožniki jih zasledujejo.
Občani smo g. Oitroušku jako hvaležni za njegove stroške, sploh za njegov velikoduini dar občini.
Iz sežanskega okraja.
s V Tomaju prirede tsmošnje šolske BOBtre, ki vodijo zavod rElizabptišče", dne 26. in 28. t. m. ter 1. jan. 1909 lepo „Božičnico“, o priliki katere rb bodo igrale lepe igro in vprizarjale žive podobe ter pele lepe pesmi in deklamirale deklamacije. Poznamo prireditve tega iol-skega zavoda, obiskali Brno 0Ž9 več iol-skih zabav, ki so se v zavodu priredile, in vsakikrat sms bili presonečeni ob lepih nastopih šolskih deklic in ob lepem proizvajanju krasnih iger in prizorov. — Tudi letos nam nudijo čč. šolske sestre priliko, da si ogledamo, kaj zmorejo iolski otroci, vzgojeni pod marljivim nadzorstvom in učenjem čč. iolskih sester iz „Elizabetiiča“. Posetiti moramo ve-selno v obilnem števila. — Vspored priobčimo prihodnjič.
Iz fržišk ega okraja.
tr Devin. — Tako zrele jabolke, ki ima kmalu odpasti od debla, od debla slovenskega naroda, menda [ni na celem Primorskem, ne v Istri in ne v Dalmaciji, kakor je doBedaj ie nai Devin. Laiki privandranci v Devinu ee gibljejo na vso moč in delajo, da bi Devin prej ko prej padel njim v pest. S strahom gledamo devinski Slovenci, kaj nam prinese pri-hodnjost. V Devinu samem je nže toliko Lahov, da Be po občini izgablja slovenska govorica med laikim kričanjem. Bogata „Legau kar siplje denar in druga darila med otroke, ki obiskujejo njeno iolo. Mi pa smo reveži, nimamo s čim obdariti nalo deco, in nezavedni stariii pošiljajo svoje otroke v tisto šolo, kjer otroci več dobijo. Devinski Slovenci ne moremo z „Lego“ konkurirati. „Lega“ i priredi tudi letos veliko in bogato „Bo-žičnico", o priliki katere bo spet sipala na debelo darove v blaga. — Devinski Slovenci smo se tndi odločili, da priredimo „Božičnicow, pri kateri bomo po svojih močeh obdarovali svoje otročiče. Ker pa smo tami revni in ne zmoremo sami darov oskrbeti, se obračamo tem potom do slovenskih rodoljubov, katerim je mari naia obmorska postojanka, katera postaja od dne do dne vedno bolj zrela za odpad, da nam priskočijo na pomoč s kakim darom v blagu ali denarju. Ako kaj darujejo, darujejo svojemu rodu ob jadranski obali, ki se krepko postavlja v bran silovitemu sovražniku. Torej prosimo in se uže naprej zahvaljujemo za obilne darove. Darove sprejema v imenu odbora za prireditev „Božičnice“: Franc Peci kar, poita Devin it. 28.
Priporočamo
sl. občinstvu v mestu in deželi posluževati se tvrdke
J. Medved
t Gorici Cm Verdi
pri nakupu izgotovljenih oblek, kožuhov, klobukov in črevljov tako za možke kakor žonske.
Izbira je velikanska.
Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno
delavnico.
Izvršujem točno in pošteno po naročilu vsem gg. odjemalcem po najnovejših vzorcih. Pričakujem obilnega naročila in bilježim
z odličnim spoštovanjem
Ivan Šuligoj,
krojaški Izvedenec
ulica sv. Antona 12, GORICA
Svoji k svojim !
ŠTEFAN NOSIČ
naslednik Antona Pucelja
»
uljudno naznanja slav. občinstvu, da je I prevzel od g. Pucelja znano
edino slovensko brivnico
v Gorici, na Travniku.
Zagotavljaje postrežbo v popolno zadovoljnost, se priporoča za obilen obisk. Sprejema vsa v to stroko spadajoča dela kakor: maskiranje, vlasulje, brade itd. Kupuje zmedene lase po najvišji ceni
Svoji k svojim!
SiffiHiffiffl
Prodajalna Hatolišhega tish. drutšva  U Trstll
pri uelihi pošti — ulica delle Poste št. 9.
se priporoča za nakup raznih molitvenikov, kipov, križev, rožnih vencev, podob malih in velikih, svetinj, cerkvene obleke, voščenih sveč, pisarniških potrebščin, i. t. d. . t. d. i. t. d.
Za časa sv. misijona lepe misijonske podobice z slovenskim besedilom. Ob 50-Ietnici mašništva sv. Očeta: podobe pija x. na platno z lepim okvirjem.
Zaloga tiskovin za častite župne urade.
Za obilo naročil in obiska od čč, gg. duhovnikov kakor p. n. občinstva se priporoča z velespoštovanjem
„KatoI. tisk. društvo“ TRST
A A A A JUL	A
Kinematograf v dvorani ..CENTRAL"
Veliki električni
BIOSKOP
Internacijonalno gledišče, živečih, govorečih, pojočih in igrajočih podob. Umetniško in tehnično vodstvo: Arhitekt n. Tsoherne.
Predstave ob delavnikih 3 velike predstave ob 5, 727, in 8. uri zvečer. Ob nedeljah in praznikih prva predstava ob 10'|2 in popoldne ob 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8 zvečer.
Iz krminskega okraja.
kr „Kmet>jsko društvo*4 t Vipol-ž*h bo imelo t nedeljo 20. t. m. ob 3. in pol pop. svoj občni zbor t prostorih
g.	M. Skolaris. Vabljeni so vsi dosedanji ndje in prijatelji kmetijstva k obilni udeležbi.	Odbor.
Listnica uredništvi. — Raznim gg. dopisnikom: Prihodnjič 1
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Gosposka ulica 1 Raštelj 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku.
Trskino (itikftfevo Jetrno olje Posebno sredstvo proti prsnim boleznim In splošni telesni slabosti, jzvrna ateklica tega olja na, ravnormene barve po K I 40 bele barve K 2.
Trskino ieleinato jetrno olje.
Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečko m,ki so nervozni in nežne narave.
Trskino jetrno °lje se železnim jodeoem.
S tem oljem se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vse kostne bolezni, žlezni otoki,
golše, malokrvnost itd. itd.
CtDa ene Steklenice j» 1 klODO 40 ViTJljCV. •'
OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno iz Korve«lJe, preišče se vedno v mojem kem. lalioratorju predno ne napolnijo steklenice, /ato za-morem jamčiti svojim tl. odjemalcem glede fiistote In stalne sposobnosti za zdravljenje.	-
CrlHtofolettijeva pijača i« kine in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trsklnlm oljem.
= Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. =
mmnam t*1.« Edina največja zaloga usnja ter vseh čevljarskih potrebščin.	'■
J. DEUFOVKA Gorica. |
Centrala: Gosposka ulica t. 3 (nasproti Monta) — filijalka Raštelj št. 3. — Lastna strojarija v Črnicah, jv
Odlikovana tvornica oadplatov i^umaš, pasov, jormenov za transmisije itd.	'	ji
SVOJI K SVOJIM ! — Zalagattdj ličila v korist družbi Sv. Cirila in Metoda. — SVOJI K S\OJlM! j®
Prilop „Prin. Listi" S. 511 9ne 17. iec. 1908.
Darovi.
Jubilejni darovi za BSloveniko siroti ičo“:
F. n. županstvo P o v i r raled stsraiinskfga sklepa z dne 18. okt. t. I. v-tanovnino 200 K, Jor. Kosec, iapnik v Kamnjah, 20 K ; Fr. Tomaig, bivii žap-nik in karat c. kr. jetniinice v Gradiški, 20 K ; F. Hmelak, veleposestnik v Lokavca,
10	K; Janko S*dej, vikar v Levpi, 3 K; Janez Bezek, poreatnik v Povirja, 1 K; Josip Cigon, Cerkvenik v stolnici, 2 K ; Franjo Ferf.la, vodja, 10 K ; županstvo Kamnje, na račnn uatanovnine, 100 K; Tcsela dražba na Vojičici, 5 K; Tecdor Hribar, trgovec, 50 vin.; Gorjanc Josip, gostilničar, 2 K ; Josip Bele, Šempas, mosto razsvetljave za cesarjev jubilej,
2	K; Anton Košuta, Vitovlje, 60 vin.; Simčič Rafael, trgovec, Deskle, 1 K.
Bog poplačaj stotero I Vse v boljio bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1.1
Za „A 1 o j zi j e vi S č e“
Ivan Vuga, vikar, 10 K ; Teodor Hribar, trgovec, 50 vin.; pušica „Goriške zvez", 1 K. Za »Šolski Domu : Pušica „Goriške zveze", 1 K. Za „Gregorfiičev dom“: Kodrič Frančiška, Kodrovi 98, 20 vin.
Deželno gospodarstvo.
IV.
„Čujte svojo sramoto 1“ — tako piše g. A. Gabršček v 137. številu „Soče*, polomizujoč proti prof. Berbnč-n glede propada deželnih financ. Ia zakaj to? — Zato, ker A. G. ne zna razločevati med deželno blagajno in med zalogi drugih avtonomnih zastopov, sploh pa ne razume tega, kar mu strokovnjaki o tem razlagajo, a hoče svoje finančne nestvore prodajati svetu za pristne umotvore.
Čajte dokaz o tej trditvi I V prvem svojem članka („Sočeu it. 136) piše A. Gabršček : „a k o de&elna blagajna p o-bira najvišje doklade v Avstriji, ne izda pa skoroničv podporo ljudstvu, tedaj ni vrag, dane bi bil primankljaj manjši od I. 1907“.
No, to je pač jasno rečeno, da naša „d e ž e 1 n a b 1 a g a j n a“ (t. j. deželna uprava) pobira n a j vi i j e doklade v Avstriji. »Gorioa* je temu oporekala in trdila, da nobena dežela v Avstriji nima manjših doklad za svoje namene nego naša kronovina, ki pobira v ta namen le 20 od sto na zemljarino in hiiarino in 30 od sto na obrtnino. In kaj pravi k temu A. G. ? Doslovnopiše: »Resje, da ima naša dežela najmanjše doklade na realni davek, namreč po 20 od sto in 30 od sto in da imajo druge dežele najmanj 40 od sto, a resje tudi, di nobeni druga d ežela nima okrajnih dolskih zalogo v... i n cestnih odborov".
Ker je torej pisale .Gotica" resnico, katero potrjuje A. G. v polni meri, zabavlja A. G., da bi zakril svojo nevednost, proti prof. Berbuč-n in ma kliče:	Čujte svojo sramoto!
saj naše ljudstvo plačuje tudi do Wade za Ijadako šolstvo in ceste, — v katero blagajno pa gredo te zadnje doklade ? V deželno ?
Kes, pri taki pisari je tudi treznemu človeku težko, da bi se ne zaletel » zalogo Gabrščekovih originalnih in groznih psovk in primerno ožigosal tako »početje!
Je-li res, g. A. Gabršček, da »e veste, da doklade okr. i o I-■kihzalogov i n c e a t n i h o d b o-
rov na Goriškem ne lezejo v d e žel no blagajno?
Vi pišete v 1. članku, da »deželna blagajna14 pobira najvišje doklade v Avstriji, a v drugem trdite, da okr. šolski zalogi imajo 100 od sto doklad in še več in da so doklade cestnih odborov grozne, kakor da bi te šle v deželno blagajno.
Kaj je to, nevednost ali hudobija ali oboje skupaj?
To je sramota, da piie deželni poslanec take gorostas-ne nedoslednosti in hoče potem dajati dragim lekcije v deželni npravi in psaje, ker se ma iste očitajo.
In kaj kvasite, da deželna blagajna ne izda sedaj skoro nič v podporo ljudstva? Predno a t e napis a 1i ta k o neresnico, bi si morali ogledati vaaj proračune prejšnje dobe in Bedanja t. j. zal. 1901 in 1908, ki kažejo, da je bilo preudarjenih : I. 1901 za poljedelstvo 74.978 K ; I. 1908 pa 117.010 K, I. 1901 za šolstvo 304.417 K; I. 1908 pa 580.778 K ; 1. 1901 za zdravstvo 11.800 K; I. 1908 pa 41.340 K; I. 1901 za dobrodelne zavode 256.572 K; I. 1908 pa 455.122 K; I. 1901 za cente 45.339 K; I. 1908 pa 75.040 K; ]. 1901 za razne potrebščine 8.975 K; 1. 1908 pa 64.000 K.
Te postavke zadevnih deželnih proračunov ste si morali prej ogledati, potem bi ne bili napisali take neresnice.
O	priliki polemike b prof. Berbuč-em
o	užitnini ste ga imenovali »sleparja našega ljudstvau, a zgrešili ste bili naslov.
Tudi danes se Vam jednako godi. Z apostrofom „B. čujte avojo sramoto 1“ ste zgrešili naslov. Sram naj bode onega, ki piše take nedoslednosti in neresnice, kakor jih je napisal A. G. v označenih dveh člankih 1
S tem, da navajate povprečnice doklad v celi državi in na Goriškem, niste □ikako ovrgli naših trditev. Kaj ste hoteli dokazati v svojem listu in v svojih člankih? Vendarle, da je doba „suhih let“ privedla deželo do roba finančnega propada! Toda kdo je zakrivil, da imamo v naši kronovini okr. šolske zaloge? — Doba Pajer-Gregorčičeva ali kaka druga? Na to odgovorite, če imate vest!
Kar pišete o cestnih odborih, tudi ne odgovarja resnici; vse kronovine imajo cestne odbore, ki skrbe za okrajne ceste, a druge kronovine imajo tudi deželne ceste, kar je pri nas neznana stvar. Toda dovolj o tem. Kdo more po zaslugi ožigosati vse Gabrščekove zvijačnosti? kdo pojasniti vse neresnice in nedoslednosti ?
Za sedaj konštatiramo le:
1. A. Gabršček je sam priznal in celo dokazal, da primanjkljaj 1. 1907, o kateremje „Soča“ grozno b o bn a la, ni ni k-dar ekzistiral, ker pre k orače-nje dež. proračuna za I. 1907 po deželnem zboru je bilo pokrito po preostankih iz I. 1905 in 1906;
2. Gabršček je sam priznal in dokazal, da koncem I. 1908 ne bode imela dež. uprava nobenega defi cita ;
3. dolg v zneska 4 in pol milijona in morda še večji bo šele nastal v »mastni dobi“ pod vodstvom Faidutti-Gabrščekovim, in 4. v dobi »suhih Iet“ ni napravil del odbor nitivinarja novega dolga vkljub temu, da je izdal od I. 1902—1908 v okroglem številu 54.x000 K 1 e z a poljedelstvo.
Iz tega sledi, da mora le človek s hudoboimi nameni predbacivati dobi Pajer-Gregorčičevi slabo gospodarstvo ter svetu dokazavati, da je ta doba privedla
deželno opravo do roba finančnega poloma. O priliki kaj več, kako so se pomnožili deželni dohodki v tej „*uhi dobi“ pri skoro nespremenjenih deželnih dokladah. —
V
Čipkarice, pozor!
Čipkam so se cene zadoBtno povišale. Čipkarske šole plačujejo tako-le: Vstavki z rogljički po 50 h, vstavki kranceljnovko b 5 roglji po 1 K 15 h, vstavki polkrone a polzvezdo po 1 K 45 h, vatarki konjake podkove po 1 K 50 h, vstavki kranceljnovke s 7 roglji po 1 K 45 h, vstavki rcgljički v d »a po 85 h, vstavki srednje debele pogačke po 72 h, vstavki velike pogačke po 80 h, vstavki kranceljnovke b 15 roglji po 3 K 50 b, vstavki male pogačke po 66 b, vstavki večna pot	po 1	K	40 h;	čipke rogljički po 27	h, čipke	križci	po 39 h, čipke
gosti rogljički po 90 h, čipke polkrone b polzvezdo	po 1	K	15 h,	čipke krancelj-
novke po	1 K	60	b, čipke kremplji po
1 K 50 h, čipke pogačke z roglji po 84 h, čipke debeli križci po 38 b, čipke rogljički v pet po 1 K 40 h, čipke križci z risom po 60 b, čipke pogačke a palcem po 66 h, čipke male pogačke po 47 h, čipke polkrone b celo zvezdo po 1 K 50
h,	čipke rogljički v dva po 50 h, čipke krone a polnenjem po 1 K 15 h, čipke goste gobe po 90 h, čipke kranceljnovke a kitcami in 7 roglji po 1 K, čipke večna pot po 1 K 50 h; roglji pogačke po 55 h, roglji gobe po 80 h, roglji srčki po 80 h, roglji krone po 40 b, roglji kranceljnovke po 40 h, roglji potonke po 96 h, roglji bučce (kugelce) po 95 h, roglji krone po 42 h, roglji podkove po 22 h, roglji iz zibk po 28 h, roglji kranceljnovke (večji) po 83 h, roglji srčki (manjši) po 24 h, roglji potonke (manjši) po 90 h, roglji iz tulpinih peres po 40 b, roglji iz kron po 1 K 45 h; okrogli romčki iz kranceljnovk v premera 15 cm po 32 h, 20 cm po 40 h, 30 cm po 64 h, 50 cm po 2 K, 60 cm po 2 K 90 h, 70 cm po 4 K 30 h, 90 cm po 5 K 30 b, 115 cm po 8 K, 135 cm po 9 K 40 h, 180 cm po 13 K 50 h; štirioglati romčki iz kranceljnovk, široki 50 cm, dolgi 90 cm po 4 K, dolgi 115 cm po 4 K 80 h, 135 cm po 6 K, 160 cm po 7 K, 180 cm po 8 K ; okrogli romčki iz gob v premeru 20 cm po 46 h, 50 cm po 2 K, 60 cm po 2 K 60 h, 115 cm po 8 K, 160 cm po 12 K 50 h, 180 cm po 15 K 40 h ; š tiri o glat i ro m-čki iz gob, široki 50, dolgi 90 cm po
3 K, dolgi 135 cm po 5 R, dolgi 160 cm po 6 K 20 h; ovali iz gob, dolgi 45 cm, iiroki 30 cm po 1 K 10 h, dolgi 75 cm, široki 45 cm po 3 K, dolgi 90 cm, široki 45 cm po 3 K 80 b, dolgi 24 cm, široki 17 cm po 60 h, dolgi 30 cm, široki 20 cm po 80 h, dolgi 115 cm, široki 45 cm po 4 K, dolgi 135 cm, široki 45 cm po5K;dekceiz kranceljnovk, okrogle v premeru 15 cm po 34 h, 20 cm po 70 h, 30 cm po 1 K 08 b, 40 cm po
2 K 50 b, 50 cm po 4 K, 60 cm po 5 K 50 b, 90 cm po 11 K, 100 cm po 13 K; kvadratične, dolge 15 cm po 40 b, 20 cm po 76 b, 30 cm po 1 K 80 h, 40 cm po 3 K 60 b, 50 cm po 4 K 80 h, 60 cm po 6 K, 90 cm po 17 K ; ovalne, dolge 35 cm, široke 25 cm po 1 K 20 b. dolge 45 cm, široke 30 cm po 1 K 70 h, dolge 60 cm, široke 40 cm po 3 K 50 h, dolge 67 cm, široke 45 cm pa 4 K 30 h, dolge 135 cm, široke 35 cm po 9 K ; pravokotne, dolge 35 cm, široke 25 cm po
1 K 50 b, dolge 45 cm, široke 30 cm po
2 K 30 h, dolge 60 cm, široke 40 cm po
4 K 50 h, dolgo 105 cm, široke 30 cm po 6 K. dolge 180 cm, široke 33 cm po
11	K, dolge 75 cm, široke 30 cm po 4 K 40 h.
Delavnica cerkvenih posod in cerkvenega orodja
Fr. Leban
Gorica, Magistralna ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja Mo.
Pozor!
50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev le za 6’50 K.
Vsled denarnih zadreg več velikih tovarn sem dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno.
—	Prodani zato vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 za dame; rjavega ali črnega usnja, zelo elegantno, najmočnejša fasona: Vsi 4 pari stanejo le 6-50 K. Pošilja po povzetju:
E Spinprn, trpvioa s čevlji Kratovo 207.
Lahko se premeni ali denar vrne.
A. Fajt
pekovski mojster v Gorici,
tekališče Fr. Josipa 2 (lastna hša)
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva za nove maše in godove, kolače za birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno. Prodaja fino pecivo, likerjev.
Peče tudi najflnejše pecivo.
Svoji k svojimi
m Ek
fllifl l|KHR
naslednica G. Likar.
T GORICI -- Seientta ulica štev. 10.
Velika zaloga
pisarniških in šolskih potrebščin. (Raznovrsten papir in papirnati izdelki.
Knjige : molitvene, šolske, vpisovalne itd.
Svete podobe.
Tiskovine za duhovnijc in županije.
Tiskanje zasebnih tiskovin: računov, napisov itd.
Pergamentni papir za zavijanje masla.
Svilen papir in peresa za umetne cvetlice.
Svetilke in okraski za veselice. Velika izbera razgednic.
Albumi za razglednice, poezije in slike (fotografije.)
Preskrbuje se vezanje knjig ceno dobro in lepo.
Dobra postrežb«, vse po uiki ceni.
Išče službe dobro izvežbana
kuharica
v mestu ali na deželi. Več se poizve pri gospodu županu v St. Petru pri Gorici---------
Zaloga.
Podpisani priporoča p. n. občinstvu v mestu in na deželi svojo
trgovno : lesom, cementom, peskom, drvm n ogljem
na Volčjidragi pri postaji c. kr. državne železnice.
Svoji k svojim!'
Staroznana narodna tvrdka:
9nton Iv.Pečenko
GOllICA, ulica Jos. Verdi 26
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylz enj-8kim pivom „prazdroj“ iz sloveče češke I ^Meščanske pivovarne", in izbornim proti-j vinskim pivom iz pivovarne kneza Schwarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovcem I. vrsto, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko ' goriška postaja.
mm
Josip NARDIN, trgovcc.! Cene zmerne.
Najlepše fotografije
dobite
v odlikovanem fotografskem ateljeju
= 9NT0Nil ]ERHlJB=
Gorica
Gosposka ulica št. 7.
_ |
Trst =—•
Via delle Poste št. 10.
Goriška zveza
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
posreduje pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri prodaji kmetijskih pridelkov.
V zalogi Ima: modro galico, žveplo, razna umetna gnojila, gumijeve vezi, belo in živinsko sol, otrobi debele in drobne, turšico, moko, klajno apno in drugo.
Člani pridruženih zadrug se pri prevzemanju blaga morajo izkazati s člansko knjižico zadruge in posojilnice, h kateri pripadajo.
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE11 v Gorici, bivši „Hotel Central".
fHHIIHMHIII—
Prosiva zahtevati listke! "TMi
k
ZN1ZANE CENE!!
VSAKDO
ki priclo na trg v Gorico nakupovat si razno potrebščino za zimo naj si v lastno korist opleila poprej blago v solidni domači trgovini
I. ZORNIK v Gosposki ulici št. 11.
Tu dobi posebno veliko zalogo zimskih pletenin Jaogersrajc, rokavic, nogavic, golenic, volnenih rut. volnenih in svilenih šerp. kožuhovnih boa, gorskih podoblek vsako velikosti, volno i. t. d.	.
Naj lepša zaloga bordur za obleke, svile, zamete pliSa, in vsili potrebščin za šivilje; 1‘asove, moderce, dežnike, predpasnike, galoše i. t. d. — Vence cvetlico in pajedane za nevesto. Usnjate torbico, toilclmi mila, dišave, glavnike itd. — Gorko Ilimalaya čevlje vsake velikosti, posebno priporočljivo proti trganju v nogah.
Ta teden znatno znižane cene.
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava TBakemu, kdor dokaže ■ potrdili najine nove aaerlkaiuke blagajne, da je kapil pri naja za 100 kron blaga.
i
Froiiva a a h t e v a t i listke!
ZNIŽANE CENE!
Objava.
Varuštvo podpisanega zavoda je sklenilo znižali merilo na eskomt Nastavnih pisem, katero je tačas znašalo po !)4°0 za posojila pod zneskom 20.000 K in po 5)3"0 za posojila nad 20.000 K, na 91"|0 za vsa posojila brez razlike.
K tej mir?dbi ie vp.mšlvi; d?.’o povod ,r3jro nazadovanj? zaznamovanja rentnih papirjev.
V	Gorici 5. decembra 1908.
Ravnateljstvo
deželnega hipotečnega kreditnega zavoda po-knežene Grofovine Goriške-Gradiščanske.
JVfazrcanilo.
»Centralna posojilnica registrovaiia zadruga z omejeno zavezo" v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4 o (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom :
a) na vknjižbo po S1*0!,, (pet in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po G°0 (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 1908.
ODBOR.
<&\
Vse kar je /iiiiHkega blaga se proda mnogo ceneje kot po navadi ker ec rabi prostor za poletno blago katero že prihaja v najnovejših ozorcih pri tvrdki:
Franc Ravnikar Raštelj št. 16 v Gorici
(v lastnej hiši).
Ker je mraz liiul si vsakdo lahko po ceni obleko preskrbi, samo oglasi so naj pri zgoraj
omenjeni tvrdki.	^	...	v
Ta trgovina jo prva slovenska v lijoncj stroki v toj ulici Kaštelj.
I«
m