[V 79029 NARODNA BESEDA. rn^T^TIO^T-^IL "W"0TZJDJ THE ONLY SLOVENIC NEWSPAPER IN CLEVELAND, O, AND THE BEST ADVERTISING MEDIUM. Stev. 1. T* Cleveland, 0., 11. febr u vanj a 1899. Leto I. P . n. rojaki in rojakinje! Predstavlja se Vam, predragi Slovenci in Slovenke, na današnjo soboto prvikrat nov rodoljubni list „NARODNA BESEDA'?; bratovsko pozdravljajoč Vas vse skupaj in posamič ter ob jednem nade goječ, da ga bodete vspreti blagoizvolili prijazno in tudi gostoljubno. Res, da imamo Slovenci v novi tej domovini že časopisa svoja dva, katera se trudita prav požrtvovalno in marno pomoči narodu našemu do blagostanja, napredka, prosvete. Čast bodi obema in pa odlikovanje! Priporočamo ju najprisrčneje in najtopleje! Vendar ozbiljno motreč okoliščine in odnošaje naše, kratko in malo pozabiti ne moremo in tudi ne smemo, da več očij več vidi, više jezikov, više besedij. Da se resnica prav izpozna, treba je čuti, najmanj dva zvona. Številka t r i je grozno priljubljena med našimi zemljani, kako radi pritrkavajo na zvonove tri! In ako bi nam bil koristen ali potreben še jeden, tretji list, dokaže naj bližnja bodočnost. Oprostita zatorej, blagi čitatelj in čitateljica, da se pridružiti predrzne „NARODNA BESEDA" svojima lepo povsem ter izgledno doraslima bratoma kot šibka sestrica in mlada tovarišica. „NARODNA BESEDA" imela bode vseskozi v mislih in čislih pravi napredek in pravcato korist slovenskega naroda, opaževati namerava kolikor toliko politično obzorje ter obnebje; p r e r e-šetavati misli domače in inostranske zadeve; tudi poučni in zabavni tvari ni bode rada dajala prostora. Maloštevilni je narod slovenski — poldrugi milijon duš, to je vse — toda še to je malo oddaljeno in razdeljeno po raznih kronovinah. Ako bi bili upravno združeni Slovenci, vsi bivajoči v Kranjskej, Štajerskej, Koroškej, Primorskej in Coriškej zemlji, postali bi navzlic pičlemu številu, sila in moč, na katero bi se morala ozirati Avstrija, postali bi faktor, s katerim bi morala računati Dunajska vlada. Oj, Ilirija oživljena, kje si!? Kdo rojen prihodnjih bode dočakal ,,/.jedinjene Slovenije?" A dasi tudi so razmere v navedenem pogledu tako žalostne, tolikanj neugodne, povzdignil se je vendarle Slovenec na vzvišeno stopinjo omike, povspel, smemo trditi, do politične zrelosti. Ravno ne malo zaslug imajo gotovo pri tem razni slovenski listi. Le-ti dramili so narod, učili ga, dandanes ga vežbajo, politične donašajo mu in slovstvene hrane, pravo kažejo pot. . . ., s kratka: „Svetijo mu z uma svitlim mečem. " Pravo struno je zadel odlični pesnik zaklicavši radostnim srcem: ,,Hej! Slovenci naša reč slovenska živo klije.. .." Ali kako je pa kaj z nami tukaj v tej obljubljeni deželi? Ako zabeležimo- da našega sveta ni čez č e t i r i d e s e t tisoč glav v Zjedinjenih državah severne Amerike, pogodili smo najbrže dosti dobro. Pa bi že še bilo, samo da bi vsaj to krdelce kje blizu skupaj prebivalo! Sjedinjene države so malo da ne toliko prostorne in velike, kakor vsa Evropa. In glejte! našega človeka najdete skoraj povsodi: srečamo ga v mestih in po gumah; zapazimo ga po tovarnah in po premogo- ter rudo-kopih; sPremljamo ga od atlantiškega do tihega morja; sledimo mu od Oorenjega jezera do Meksikanskega zaliva. Kaj ne, ogromna daljava in Širjava to!? Zares, oddaljeni smo jeden od drugega, da je groza! Imamo mesta sicer kjer se zamore število našincev pisati s četi rim i številkami, a ta poštejemo lahko na prste jedne same roke. Vse drugo je pa bolj ali manj razkropljeno na vse strani in vetrove. Vestnemu rodoljubu se kar milo in težko pri srcu stori, ko čita, da tu samotari 5 Kranjcev, tam žije in žedi deset, kje drugodi politično spanje spi 20 dolenjskih mladeničev itd. 1'remili narn rojaki in rojakinje, raztreseni po prostranih Zjedinjenih državah, mi se zamoremo približevati drug drugemu le pisme 14 i 0> potom, občevali zamoremo mi med seboj v časnik i h in po njih, mi zamoremo obiskovati se imajoč liste naše in skozi taiste. „NARODNA BESEDA" postani in bodi nam glasilo, koje bode mcsečno obiskovalo naše ljudi, razpršene po velikej Ameriki, združevala jih, nasvete dajala, novice jim donašala tudi iz Evrope, zlasti iz Avstrije ozira)4-' se še posebno na pokrajine slovenske, koristila jim vsestransko postala istinita: NARODNA HRANA! Častite rojake, kterim smo se daj večlistovposlali, prosimo, da jih blagovolijo razdeliti med Slovence. Zahvalo jim izrekamo naprej. Cena lista bode 50 centov na leto, to je tako mala svota, da jo lahko vsak v ta namen odloči in pogreša. Ker bodemo tudi zdravstvene, higijenične in druge koristne zbirke donašali, zato opozarjamo posebno na pravočasno naročbo lista. Naslov je narediti: „NARODNA BESEDA" 1029 St. Clair Str. Cleveland, O. in tuje vesti. Tukaj se že oglašajo kandidatje za spomladanske volitve. Niso še vsi pokazali svoje barve, ali kakor povzamemo iz češkega lista, priporoča oni izvolitev sodnika Stone za župana Clevelandskega. On piše, da e kandidat na svojo roko, in ne za kapitaliste, da bode deloval v prid mesta in gledal na koristi prebivalstva, glavno je, da njegova stranka deluje, da bi bil minimalni dnevni služek delavca en dolar petdeset centov. Priporoča se toraj, da se mu pri prvotnih volitvah besedo da. Drugi in sedanji župan do danes še niso kandidature javno izrekli. Za demokratsko stranko prijavlja se več kandidatov, a pravega programa še noben ni izdal. Oglaša se McKay in še več drugih. O'Briena, trgovca silijo meščanje, da bi kandidiral, pft on ■prav.vdii.pji-te pafA je •fHa£?. majhna in se je sprosil premisleka. Sicer bodemo sporočali prihodnjič in priporočali sposobne in zaslužne može, enega in drugega političnega mišljenja. Ker je naš list in hoče ostati nepristranski, zato nam je mogoče tudi z istega stališča presojati, ter vsake stranke kandidate zaslužno priporočati.' v to ime pomagaj nam Vsemogočni in dajte, pomagajte, Vi iP Ve sestre domoljubne! NA ZDRAVJE! bratj Župan Clevelandski se je tudi oglasil, da še zanaprej kandidira za svoje mesto. Kaj več o njegovej kandidaturi povemo prihodnjič. Naš rojak Elorijan P i j e 1 i k je dobil patent na cevi ,,rore" za peči, ktere je sam izumil. Te cevi so pra.v izvrstne in dajo veliko več gorkote nego navadne. On prevzema vsa dela spadajoča v kleparsko- obrt in jih fino izvrši. Podpirajmo rojaka. Frank Jakšič je otvoril salon na 1196 St. Clair St., Cleveland, O. Nemški časopisi v CTevelandii močili) delujejo, da se vsa društva zjedi.ijijo. Nemcev živi tukaj do So.oco. Kaj pa mi Slovenci, se bo-dermfvedno pisano gledali, ko nas je kojinj v celej Ameriki toliko? » ■ An&ezi sc jeze zavoljo a-likega upliv,p-1,(1 strani .Rnsijt- \ Perziji. Pravdo, da je vojska neizogibna prej :J" 1 ioki.I. u r:i Ji u in d J o povod različnim komentarom, ph kakor se kaže, razšlo sc bo vse mirnim peri o m kov, ki merijo 994 akrov, 10 dnevnih časopisov, 46 tedenskih, 2900 tovarn, kjer 80.000 ljudij dela, 2650 cest, nad 100 milj so dolge cestne železnice in 1744 salonov (gostiln). Vse se še vedno pomnožuje. Kdor želi amerikanski državljan postati, ima tukaj sodniku na sledeča vprašanja odgovarjati: Ime predsednika, governerja in majorja. Koliko kongresnih distriktov je v Ohio. Koliko držav spada k Zjedinjenim državam. Kak razloček je med vladanjem v starej domovini in tukaj. Kako se imenuje jezero, ob katerem leži Cleveland. Katero je glavno mesto v Ohio, in katero Zjedinjenih držav. V katerem Countyu se nahaja Cleveland. Koliko senatorjev in koliko Coitntvev ima Ohio. Kdir hoče biti oproščen zamujenih oožnih vaj in pregleda nabora, mora prošnjo poslati po c. kr. kon-sulil 11a dotično vojaško oblast. Ravm tako za prihodnje leto. Ako kdo ieli. spišemo mu radi dotično prošijo in naj se le oglasi pri g. Antoi Klincu, 1029 St. Clair str. Clevdand, Ohio. Izkrcanje španskih vojakov došlih iz Kube.'opisuje neki očividec takole: Ob }4q. uri došel je parnik „Miguel. Gallart" v pristanišče pri Barceloni z vojaki iz Kube in drugo jutro pričelo »e je izkrcanje —pogled, katerega nikoli pozabiti ne morem. Na suhem je stalo 90 nosilnic in vozovi za bolnike. Ravno tam stal je duhovnik pripravljen za delenje sv. zakramentov umirajočim. Komaj 180 korakov proč se nahaja spomenik Columba. Z njegovo desno kazaje na morje. Tam leži novi svet, katerega zadnji i«;-.- 'jLiy w ■ vi.^ola^^-^Jbiii^. K . •Za povečanje francuske mornarice i/dalo'se bode letos 310,000.000 frankov ($62,000.000). Na Ruskem pa $60,000.000 ravno v te namene. Sladkor iz pese je nico. ' obhajal stolet- Iz Avstralije je dospelo poročilo v San Francisco, da prinaša angleška vojna ladija vest, da otok Kalcon, kateri se je leta 1885 naenkrat iz morja prikazal, da se zopet potaplja. Od 1. marca bo Comercial-Cable ( ompanv vpeljela za Holandijo in Belgijo ravno take cene, kakordruge kraje Evrope, namreč 25 centov od besede. Blizo Mauguma, J. T., zaprli so na pet let ječe, zalo iSletno deklico, I.otti Kretschner, ker se je udeleževala z svojim ljubčkomživinske tatvine. Zakonskima Nobie Austin v Mi-shawaka, Ind., rodil se je najmanjši otrok, kar so jih severni Indijani kedaj videli. Otrok tehta en funt, in je velik, kakor steklena hruška na žici električne svetilke. Zdravnik pravi, da ga bode pri življenju ohranil. Kubanci so sprejeli ponudbo Aliie-da se izplača vstašem rikancev. šno protislovje od nekdaj in zdaj ! ter se potem oflpusnjo. Slovenci, glejte, da si preskrbite državljanske pravice, to je, da postanete ameriški državljani. Poglejmo brate Čehe, kako lepo napredujejo v političnem in narodnem oziru, smelo rečemo, da njihov napredek je velikanski. Tudi v delavskem oziru ne bodemo napredovali, ako ne stopimo na volišče; ker edina in tudi odločilna je beseda volitvah in zastopanju naroda pri Mestni zastopv Millvvaukee, Wis„ dal je Poljakon priliko, da se izrečejo za pouk v javnih šolah, ako želć tudi poljskem jeziku. Ker je bila agitacija temu nasproti velika, bila je ta ponudba odklonjena z večino glasov. Nasprotovalo se je zaradi domače šole, ker bi se potem ista opuščala. Da je bila zaradi tega odloka Nemcem voda 11a njihov mlin napeljana, je lahko umevno, ker ako bi bil predlog sprejet, in če bi Nemci upeljavi poljskega pouka ugovarjali, dal bi njim mestni zastop vedeti, da ima eden kakor drugi jezik iste pravice — toraj sprejeti ali oba vun. Da so se nemški časopisi zaradi tega Poljakom radi neprostovoljne njim izkazane uljudnosti smešno zahvaljevali, ni treba omenjati. Di Karsten je izračunal, da meri povrina morja 368 milijonov štirja-ških kilometrov. Ako bi vso suho zemlo v morje zmetali, bi komaj dvajseti del morske globočine lla-polnli. Zsfeotavlja se, da oženjeni moški dalj živijo, nego samski, in da pri žen s: a h še le od 42. leta ta dobrota uplivi. Trolskemu deželnemu odboru je bilo pretečeno leto poslanih 955 kačjli glav. Od teh bilo je 695 glav od mitih strupenih kač. Premije je izpiral za to 208 gld. 50 kr. adja privedla je 1077 vojakov, med temi 50 umirajočih, 250 hudo bolnih, 23 umrlo jih je med vožnjo. Najprvo iskrcali so se zdravi, so bili zdravi?! — sestradani, kost in koža, udrte oči, — kakšni so še le bolni ? Postreglo se je tem brzo s tečno jedjo in pijačo ter s zdravili. Ko so bolne in hudo bolne, nekatere vozili, druge nosili, umrlo jih je pet na komaj sto metrov dolgej poti. Opotekaje se po stopnicah, zaklical je , Viva Espana', vrgel je kubanski klobuk v morje in se zgrudil na tla ; to je bil zadnji iz-krcanih vojakov. Med potjo, katera vodi mimo spomenika, potožil je jeden, kazaje na tega: Ta je kriv na vsem tem ! O, da se ni nikoli rodil, potožil je drugi itd. Tam kjer so ga pred 400 leti s častjo in prisrčno pozdravljali, tam ga sedaj celo kolnejo. Saj ni on tega kriv. Ubogi Kolumb! Kubanci se bodo možno potem lotili vsak svojega dela. General (lomeč je brzojavil generalu Brooke, da pride 11a dano mu povabilo v Havano. V Manili na Filipinah razsajajo koze med amerikanskimi prostovoljci in je od 20. polka bolnih polovico vojakov. Filipinsko brzojavno postajo v Manili so pretrgali in uradnike zaprli. Od tod so se namreč skrivna povelja generala Otisa Filipinom naznanjala. Kako so ta temu v roke došla, je pa skrivnost. Agui-naldo, vodja Filipinov ima nad 40.000 mož močno armado in je vedno pripravljen za svobodo udariti se. (Se je že in bil hudo tepen.) Obcekoristno. Dne 21. jan. prišlo je v Halifax 2000 od 5000 11a Ruskem živečih Duhoborcev s parobrodom „I.ake Huron", da se naselijo v Canadi. Duhoborci so sekta zase, katera se sklicuje 11a neko notranjo luč, malo cenijo cerkev, duhovnike in sv. zakramente ; zametujejo znamenje sv. Križa in uk o sv. Trojici. Tudi se upirajo prisegati in službovanja pri vojakih. Za oslabele oči okrepčati se priporoča pest cveta plavic (Kornblumen ) zmečkati in politi z dežnico. Čez 24 ur dejati vse v temno steklenico in ptfstiti tri tedne na solncu. Predno se rabi, se precedi tekočino skozi platneno cunjo, in izpira s tem oči vsak večer predno se gre spat. I in 11 W. Bookivalter, kojega nazori o Rusiji se objavljajo, je na poti v amerikansko domovino, kjer bodf izdal knjigo o nazorih o Rusiji, posffmo pa o Sibiriji. Po njegovem mneiju bilo bi r.a Ameriko ugodneje spo]rijazniti se z Rusijo, nego z Anglija o čemur so ga njegova potovanja po Ruskej, posebno v Sibiriji podičile. Zadeve namreč, katere goji Amerika z Rusijo, priporočati je pisebno zaradi Kitajske, na kojo že peže Anglija in seveda Nemčija tudi Združene z Anglijo se ne bi dale dosti od Rusije izsiliti, res, da bi zimogle bombardovati nekaj po-morekih mest, ali nasprotno pa Rusija po svojih železniceh lahko postal nebroj vojakov v Kitaj ! Toraj zairorejo Z jedinjene države v pro- V teku petiii let posrečilo se je docentu Boutan v Parizu, da je izumil fotografiranje v globini morja (ali na dnu morske globine). Da so kače velika nesreča za Indijo priča nam to, da je bilo od leta 1876 do 1898 433.300 od kač pičenih ljudij. V tem času bilo je tam 64.284 ljudi od divjih zverin raztrganih, to rej so kače dosti bolj nevarne. Od leta 1875 je bilo skupno 150.000 domačih živali od kač in divjih zve rin pokončanih; samo leta 1896 bilo jih je 7143 glav usmrtenih. Cleveland ima 7 gledališč, 6 kole gijev (colleges), 14 bolnišnic, 225 cerkev, 11 železničnih prog tod vodi, 2 šole za umetnosti, 11 policijskih postaj, 5 zdravniških kolegij, 15 par Zoper prehlajenje in gripo priporoča se dosti gorke limonade na dan popiti. Divji kostanj olupi in stolci, in ako deneš to moko v vodo, s katero se umiješ, postane koža mehka in mladostna. Neki holandski zdravnik priporoča oljkino olje, ako se kaj v oko zasadi ali v njega pade smet; kani tega olja nekaj kapljic v oko in to ti ga sčisti. / Za rane ali pik od mrčesev, priporoča se obliš (flajšter) iz medu na platnenej cunji. Takim, ki so po rodu razpostavljeni jetiki in sploh vsakemu človeku je v prid. da se navadi pri dihanju kolikor največ moč sape v sd potegovati. V^r m Bolnim in zdravim je priporočati za pijačo — jabolčnik. Vzemi za mošt jabolka ene vrste in ne gnjila, Errtređ aTSSfmd ctass-itfalt'er'aT ffte post office I in Clevelamf, OHw. Narodna Beseda. List za slovenski narod. Izhaja vsak mesec enkrat. Uredništvo se nahaja 1029 St. ClairSt., Cleveland, Ohio. Velja na leto 50 centov. Inserati se računajo po pogodbi. Narodna Beseda (NATIONAL VVORD.) This is the only Slovenic (Krainer ) Paper in Cleveland, and the onlv Paper \vhich represents the consoli-dation of the Slovenic-Croatian Po litical Clubs. It is the best medium to adverti-sers who wish to reach the large Slo venic colonies of America. Yearly subscription 50 cts. Office 1029 St. Clair St. Cleveland, Ohio. po takem moštu se bolje "dobi boljši tek do jedi. počuti Marsikoga jezi gladko mesecu podobno teme, ali gola glava. Temu se pravočasno lahko odpomore in sploh proti izpadanju las, ako se enkrat na teden ali vsaj v 14 dneh spere glava do dobra z milom in vodo, ter potem z brisačo dobro osuši. Prevečkrat glavo močiti tudi ni dobro, ker se lasje preveč izperejo. Mazanje z dišavami je škodljivo; ako že kdo hoče, je dobro oljkino ali mandeljevo olje, ako že želiš nekaj kapljic dišave umešati. Slabotnim ljudem se priporoča čaj \Z hrastove skorje. Kuha se kakor drugi čaj iz rož, in pije zjutraj in zvečer dve do tri žlice. Ako primešaš melo vina ali medu,' upliva ta čaj še močneje. Hrastova skorja ima nek x ■ , . i- j- • ,, položaj mora našemu kmetu se _dan/ir. ii-fJjv t*—IviaL J »M 1. . « w A r* rt I « /1 rt rt rtKnol AirflTll O cvrili dobro moč. V prsten vrč deni 2 litra dobrega vinskega kisa, v tega se obesi v cunjo zavito skisano testo (v velikosti oreha), katero je z malo soli in poprom vmešano, vlij vrhu 2 litra pogretega vina in tako vsake dva dnij nadaljuj dokler je vrč poln. Potem vzami testo proč. V osmih dneh je jesih jako dober, taki jesih se tudi za zdravila priporoča. Ako hočeš priliva se lahko vedno, kakor že povedano, tako si nadomestiš obrabljeni kis. Propad kmetskega gospodarstva, Trdo meso iti kuretnina se skuha mehko, ako prideneš med kuhanjem cukra kolikor z dvema prstima pri-meš (kakorn. pr. duhan za noslanje). Črn žamet ako bliščobo zgubi, drgni s cunjo v petrolej namočeno, potem obesi in prezrači in dobi zopet bliščobo. Madeže od črnila na volnatih oblekah lahko odpraviš z kislino vinskega kamna. Nasiplji tega na madež, dobro pomoči z vodo in potem z gorko vodo izperi. Ako že bratu, rojaku, pomagati nočeš, vsaj ne škoduj mu. Dosti jih je, ki se spodtikajo nad pijancem. — Ali nihče ga ne vidi, kadar je lačen in v potrebi. Dokler človek kaj ima, Vse spoštuje ga, in pozna, (Podoben je drevesu polnem sada) In ko več tega na njemu ni, Tudi prijatelj, znanec ga zapusti. ROJAKI POZOR! Ako pošiljate svojcem denarje v staro domovino, obrnite se vedno na FR. SAKSER & CO. 109 Green-wich St. To je prava slovenska ali domača tvrdka. Zaupanje med Slovenci se je v teku šestih let zelo razširilo in ga tudi popolnoma zasluži. Cenakurzaje najnižja, odpošiljanje točno denarji so v 14 dnevih doma, ako je naslov pravilno pisan. Slovenec naj Slovenca podpira, poče-mu k tujcem, ko imamo najbolje med nami! ,,Glej Slovenec, tvoja zemlja je zdrava, za pridnega lega nje prava ; išče te sreča, um ti je dan, našel jo bodeš, ak' nisi zaspan !" Tako naš Vodnik. Če bi bil ta naš Vodnik vsaj toliko časa živel, da bi bil videl, ko je šel prvi slovenski kmet v Ameriko! Ali pa je morda že za časa svojega življenja slutil, da bode čez toliko in toliko let iskal naš slovenski kmet zaslužka in svoje nove domovine v daljnem tujem svetu onkraj velikega oceana, — ko je tako opominjajoč zapustil kitice te svoje pesmi ? Človek bi skoro sodil tako, pa vendar ob Vodnikovi d6bi še nihče naših ljudij ni mislil na to usode-polno izseljevanje in tudi ne na — propad kmetskega gospodarstva ! Zadnjih dvajset let je jel nek grozen črv razdejati naše kmetije; od leta do leta opazuje se slabšanje gospodarskega stanu, oderuštvo in rastoči davki pa so pospešili obči propad nepričakovano naglo. Od ranega jutra do mraka trudi in poti se naš kmet za svoj obstoj; spomladi prične in v pozni jeseni ko zapade že visok sneg, preneha z delom; on in družina ne poznata počitka in brezkrbnosti v hiši in gospodarstvu, pa vendar — slednjič jih je malo, ki bi bili veseli sadu svojega truda ! Povsod, — pridi in poizveduj kamor in kjer hočeš, — povsod čuješ in vidiš žalostni položaj našega kmetovalca. Zemljišča, — ki dobro obdelana in gnojena, še vedno dobro rodć — zgubljajo vendar svojo vrednost, a kmetu našemu je že težko zmagovati vsa dela, ko mu je težko dobiti delavcev, poslov, domača družina pa se mu zgublja — v mesta; v vojake in drugam, ter se tako odteguje svojemu stanu in delu Kako naj torej obdeluje naš kmet ta svoja polja in zemljišča ! S tujimi, največ drago plačanimi delavci in posli se mora ubijati, za katere pa mora skoro več ko pol pridelkov v denar spraviti, da jih koncem leta obleče in plača ! In davki in domače potrabščine ? Tak to malo veselja do obdelovanja svojega posestva vzeti in nehotč prične misliti na lahneje življenje ! Kaj čuda potem, da se da zapeljati vabljivim besedam lahkomišljenih ljudij, ki mu zadnjih deset let tako mamljivo znajo slikati življenje v — Ameriki in Braziliji, kamor jih je že toliko šlo v tem času, zapustivši dom svoj in družino! Kam pridemo, če bo naš kmet se še nadalje izseljeval, doma pa prodajal? ! Zadnji čas je, da se tem nezaslišanim razmeram odpomore. In odpo-moči mora država in dežela ter vsi merodajni faktorji! Varčnost in delavnost se moreta povrniti v naš kmetski stan, na drugi strani pa pri-teči mu na pomoč, da se povzdigne na boljšo stopinjo; živino- vino- in sadjereja. Poljedelstvo, narodno-go-spodarstvo in podobn. viri za obstoj našega kmetskega stanu morajo dobiti pomoči s sredstvi (.Iržave in dežele, inače nam bo v dvajsetih letih, tridesetih letih vse kmetsko ljudstvo, pobrala Amerika in ostalo nam bo le številce par kmetskih posestnikov, ki bodo predstavljali — priprosti narod! Naj-li res pride tako daleč ? To piše celjska „Domovina" in i izseljevanjem v Ameriko slika vraga na steno. Nič ne pomaga kar svetuje, dežela in država naj pomaga kmetu, ali to je vse zastonj, pomagano bode le za kratek čas. Čudno pa, da pri nas doma nečejo ali ne morejo še sprevideti, da je ves sistem, red za nič. Kapitalizem uničuje kmeta, obrtnika in malega trgovca, in temu ne more pomagati država s podporami, ampak prevreči bi morala ves sistem. Svobodoljubni pa niso ti gospodje tam, raje bi videli, da se siromakom prepove izseljevanje v Ameriko, doma naj jim bi bil za glasovalno živinče in cena delalna moč. Mali in delalni kmet bode zginjeval na vsem svetu, bodisi na Slovenskem, Nemškem, Francoskem ali vAmeriki; veliki ga spodriva m uničuje. Tako je in nič drugače, gospoda, ako nećete pravo videti. Filipinci na vsej črti tepeni. Cele tolpe v vodo zapodene. Amerikanci napredujej«. L o u d o u, 5. febr. Brzojav iz Mauile pravi, da se je bitka včeraj ob deveti uri zvečer pričela. Vstaši so očividuo skušali Amerikance zasačiti, ter ei osvojiti mesto, toda Amerikaoci so bili oprezni in napad odbili. Danes zjutraj so napad ponovili iu Amerikanci pognali vataše nazaj in vzeli Filipincem ue-kaj uajmočnejših stališč. Boj t>p-ničarstva je bil na obeh straneh zelo hud. Amerikauci so zgubili 150 mrtvih iu raujeuili. Iz Madrida pa se brzojavlja, da so Filipinci skoraj vse zunajce črte Amerikancem odvzeli. StreUf iz topov vojnih ladij so zapalili taloo-can, Paco in druge vasi. M a u 1 1 a, 5. febr. Včeraj večer so vstaši napadli v velikih nuoži-uah Amerikansko posadk-o, je trajal vso noč iu ob 4. uri žjutraj so bile vse ainerikauske vojn* moči zapletene v boj. Ko seje zdatilo, so pognali V8taše čez črte, kteresopo-preje zasedali in jim odvzeli njihove vasi iu nasipe. Vstaši imajo veliko mrtvih iu ranjenih. Zgubo Ame-rikancev cenijo dosedaj ni 175 mož. Brodovje je dobro sluiilo in posebno obema kriloma vstašev pri-zadjalo muogo zgube. Ko je McKinley dobil brzojav zgoraj omenjene vsebine, se je s tajnikoma Algerjem in Lougomv uro trajajočej konferenci posvetoval glede položaja v Manili. Prijatelji administracije trdijo, daje zatasue-uje odobrpnja mirovne pogodbe krivo spletk na Filipinah. s^akor je videti, je pa le nedoločno in počasno postopanje amerikanska vlade vstaše ojačilo, da so poikusili kar očitno vprizoriti svoje sivraž-nosti. Pri začetku vojske pokopali so z Aguiualdom kot zaveznikom, akoravno morda ni bil formelno pripoznan. Pozneje, ko sojeiazvila ideja, Filipine obdržati, se j<*;o razmerje proti vstašem ohladilo. Vstaši so se sicer umaknili iz M*nile, zasedli so pj vso okolico z vodovodom vred. V Iloilo so dospelfAme-rikanci prepozno in vstaši jio niso dovolili izkrcanja. Da je pobžaj v Manili postajal vedno bolj napet so vedeli v NVashingtonu, toča vlada je prikrivala vse brzojave da ni ljudstvo nič zvedelo. Med posameznostmi bitke m naznanja, da admiral Dew^y ninogel poseči v ponočui boj, ker bi ganate lahko imele pogubonosni ifiinek istotako med Amerikanci rakor Filipinci. Kakor hitro pa sej zdanilo, pričele so vojne ladije st&ljati na sovražnika ob severnej in jižnej strani mesta. Pravijo, da so gana-te prouzročile med Filipinci ie samo mnogo škode, ampak tudiveli-kausko zmešnjavo. Filipini so bili z Remington in Mauser puškami oboroženi iu so sploh slabi'gtre-ljuli. Amerikanski vojaki |a so streljali z veliko sigurnostjo 11 se v obče neustrašeno in hrabrobojp-vali, kar vsi poveljniki pohalno priznavajo. Tako je na pr. Kngo-va brigada napadla veliko mopejši oddelek sovražnika, ga vrgla iazaj in z divjim krikom pognala vreko, kjer je mnogo Tagalov utonil*. Pri sovražnikovih nasipih $ našli mnogo ranjenih Filipincei, in več nego sto so jih odvedli v amerikanske bolnišnice in tam obv>zali. Med tem koje trajal boj v blžini, je bilo prebivalstv > mesta zeli razburjeno. Ako bi se domačni iih bili policije bali, bi bili brezdvimno plenili. Amerikai.ske vojake o pa v mestu večkrat napadli iu tri Ta-gale, kteri so tudi to poskusil, so na mestu ustrelili. da nadlegovali ga niso. Akoravno se je v Washingtonu že teden poprej vedelo, da namerava ubežati v Canado, vendar ni vlada storila nikakih korakov, da bi se zagoto vila njegove osobe. Agoncilov tajnik je ostal v Washingtonu. Boj med Filipinci in Amerikanci. Manila, 5. feb. Včeraj večer so vstaši napadli predue straže Amerikancev. Ko je bil v nedeljo zjutraj ob 9. uri odposlan brzojav, je boj še vedno trajal. Amerikanska vojna je odbila napad in vojue la ladije „Charleston", „Monaduock" in „Callao" so bombardovali čete vstašev severno in južno od mesta Število ranjencev na amerikanski strani znaša do sedaj 20 mož, zgube vstašev pa dosedaj še niso znane. Mesto je ostalo mirno; amerikanske žene so iz mesta odvedli na vojne ladije. Marsiktera krogla vstašev je zgrešila svojo pot ter padla v mesto. General Otis je popolnoma kos situvaciji. Z g u b a narašča. Manila, 6. febr. V bitki od sobote večera je bilo 40 Amerikan-cev usmrteuih in 150 ranjenih. Natančno število še ni znano. Zguba Filipinov z 4000 možmi ni prenizko računana. Okolica Manile je danes grozno izgledala. V bitko je bilo zapletenih 20.000 Filipinov, toda amerikanski topovi so grozno trebili njih vrste. Amerikancev je bilo 18.000 mož v boj zapletenih. Tud bi Rojaki naročujte se marljivo na list „Narodna beseda", ta, vse leto velja samo 50 centov. A g o u c i 1 o ubežal. Agoucilo, Aguinaldov ageit je ubežal iz Washingtona in prifel te dni z njegovim tovarišem Mar|jem v New York. Agoncilo je bil ude-ti zelo boječ, ko se je čez pa' ur tukajšnega bivanja, podal na pitajo Graud Central železnice, da odpotuje v Montreul, v Canado. Ko so mu prišedši na kolodvor predali, da so tam detektiii, pričgi se je tresti. Detektiti so bili ^cer o njegovem prihodu obvesteni, to- Filip i u c i hrabri. Reči se mora, da so se Filipinci zelo hrabro borili. Danes je bilo videti cele kupe domačinov na bojnem polju, posamezne je zadelo po več krogelj, vsi so ležali na obrazih proti amerikanskim črtam, s česar je sklepati, da so padli pri napadu iu ne na begu. Kamor so udarjale kroglje iz topov vojnih parnikov je bila zemlje hudo razrita in trupla padiih so bila grozno razmesarjena. General Otis je dobil poročila, da se Aguinaldo sam ni udeležil boja, ter nekaj namerava. Vse je uredil, ali dokaj nerodno. Oglednhi Aguinalda, kteri so se nahajali v ameriškej Črti, so slabo preračunali moč ameriških utrdb in mu napačno poročali. In baš to ga je zapeljalo, da je Amerikance napadel. Nad sto vstašev je zasedlo neko cerkev odkoder so streljali na 1. californiški polk in na ambulance, v kterih so z bojišča odpravljali ranjene. Šesti topniški polk je nameril svoje topove na to cerkev in v 20 minutah je bila razvalina in Filipinci pod njo zakopani. Na 1. californiški polk so tudi streljali iz koč na cesto, a tudi te so razdejali. Posebno grozno so delovali brzostrelni topovi, ktere so Amerikanci vzeli raz uničenih španskih vojnih ladij „Calao" in „Coucord" Otisovi oddelki so Filipince potisnili na obal, a tam so jih na grozovit način obstreljali iz vojnih ladij. V nedeljo so streljali vojni ladije „Charleston" iu „Munadnock" na na Filipince, ktere je na obal zapodil 14. polk. De\veyeva zastavna ladija „01ympia" se ni udeležila bitke. Postavil jo je v bojui red pred mestom med bivšo špansko topničarko „Aleca" in nemško kri-žarko „Irene". Amerikauci so kontrolirali obal Pasig reke, med tem ko so z Špancem odvzeto topničarko ,,Alaea" nadzorovali polja riža iu vas Santa Ano je razstrelil. Dano« skoraj na vseh hišah vihrajo bele zastave. Vstaši se še umikajo. Na severu jih zasledujejo Amerikanci in so že skoraj pred Caloocau, na jugu so pa dospeli do Pasey. Še druge bitke, a, 7. febr., ob 10.30 do- Mani poludne. General Halejeva brigada seje včeraj že precej pozno pomaknila do vodovodnih naprav in zasedla Singalon. Štiri kompanije Nebraska polka in del Utah baterije z dvema topovoma in dvema Hotchkins topovoma, bo pol milje daleč od tukaj zadeli ua sovražnika in prišlo je do ljute bitke! Na na* Sej strani je eden mrtev in trije ranjeni. Dr. Henny, bivši seržant kvartirmajster v tretjem topniškem polku je bil ranjen in vjet. Pozneje so našli njegovo truplo grozno raz- mesarjeno. Filipinci so se umaknili in vzeli pri vodovodnih napravah zaklope in važne dele strojev seboj, vsied česar ne bi mogli rabiti teh; ali polk iz Nebraske je našel te dele, ktere so umikajoči vstaši proč pometali. Brigada generala Overshina seje naprej pomaknila in zasedla Para-naque, ter ni zadela na nikak odpor, pri tem vplenila dva topova Brigada generala McArthurja se je pomaknila do Gagalangin, ter ni imele nikake zgube. Amerikanci imajo sedaj v lasti parniško črt v Malabon, 600 pomorščakov z 4 Maxim topovi se je izkrcalo se na Flattan obal. Vojni oddelki iz Kansasa so se tudi naprej pomaknili poglavnej cesti pod varstvom topov baterije iz Utah. Iz mnozih hiš iz višjih nadstropij so domačini včeraj večer streljali na vojake, vendar niso prouzročili dosti škode. Poročilo generala Otis a. W a s h i n g t o u, 7. febr. Vojni oddelek je dobil danes brzojavno poročilo od generala Otis, ktero se glasi: „Armada vstašev 20.000 mož močna seje koncentrirala okolu Mauile ter imela več brzostrelnih in Krup-povih topov. Vjeli smo velik oddelek vstašev oboroženih z Mauser-jevimi puškami najnovejše vrste, dva topova in mnogo druzih pušk. Vstaši so zelo veliko nabojev postre-lili. Med vstaši je bilo tudi muogo španskih vojakov. Vstaši so si napravili blizo naših črt močne utrdbe. Naši vojaki so napravili na nje naskok ter jih mnogo usmrtili ali vjeli. Naša zguba znaša najbrže 250 mož. Popolno poročilo kasneje. Mi smo pokopali najmanj 500 mrtvih, 500 |mož pa vjeli. Zguba vstašev na mrtvih, ranjenih in vje-tih znaša najbrže 4000 mnž. Včeraj smo vzeli vodovodne naprave šest milj od mesta. Sezalke sopokvar-jane in bodo v teku tedna popravljene. Priredili smo potrebno, da bode imelo mesto dobro vodo. Vojni oddelki so dobro razpoloženi sedaj vlada mi. -Otis.*' Raznoterosti. Tekmovanje trusta za žreblje. Philadelphia, Pa., 4. feb. Danes zjutraj je bila inkorporirana v Trentonu Merchants \Vire & Mail Co. Tvrdka je tukajšnje podjetje z $500.000 delniškega kapitala, kte-rega je $200.000 vplačanega. Zadruga dela večinoma za take tvrdke, ktere so glede svojih zalog odvisne od „Wire & Mail" trusta. Zgradili bodo tovarne tukaj, Da zatoku in iztoku in imeli svoje podružne pisarne v New Yorku, Newbourgh, N. Y., Pittsburg, Pa., Baltimore, Cleveland, East št. Louis, Ashland Ky., in Oakland, Cal. Več zamorcev v Pani. P a 11 a, 111., 4. febr, Med štraj-karji vlada veliko razburjenje, .ker dohaja vedno več zamorcev. Kapitan Coudi se je danes posvetoval z glavnim pribočnikom in poslužil se bode izvanrednih naredb, da st-ohrani mir. Ako se bodo zamorci še nekaj časa na sedajui način po-muoževali, bodo kmalu številnejši nego belopoltni delavci. Umor na nedeljski šoli. Biddeuden, Ky., 6. febr. Gospića Berta Peterson, pastorjeva hči je včeraj v cerkvi med nedeljsko šolo ustrelila učitelju John Wib-leya. Pred šolo je bila služba božja pri kteri je goapioa Peterson igrala na orgiji- in prejela obhajilo. Kakor se čuje je učitelj skazoval deklici ljubeznivosti, poslednji čas pa sta se bila nekaj sprla. Plaz vrgel vlak v globočino. D e n v e r, Colo., 3. febr. Delavski vlak Denver in Rio Grade železnice je danes sneženi p1"2 v bližini Glenvvood Spring8 vrgel s proge v globočino v reko. Pet železničarjev je ostalo na mestu mrtvih, šest druzih je pa poškodovanih. 33 delavcev, kteri so ob progi sneg odmetavali je pa zasutih pod snegom, ledom iu stvarmi, ktere je velikanski plaz odtrgal. 100 delavcev odmetava sneg in išče zasute. Skaljena kupčija. B i s m a r c k, N.D., 5. febr. Cvetoča obrt države, ktera je dajala odvetnikom, posestnikom hotelov in drugim, milijon dolarjev dobička, brez velikega truda in dela, je uničena. North Dakota, kamor so romali vsi listi, kteri v zakonu niso našli pričakovane sreče in se hoteli znebiti zakonskih spon, je prenehala biti tista država, kjer se je brez ovir lahko dosegla ločitev. Due 1. julija namreč stopi v veljavo zakon, kteri določuje, da more dotična osobo stanovati najmanj leto dni v državi, predno se zamore njen zakon ločiti. Zakon, kteri je zakonsko ločitev tako zelo olajševal, obstoji že dvajset let v državi. Toda še le v poslednjih petih letih so se zakonske ločitve strank iz druzih držav tako ogromno pomuožile. Popreje namreč so vse nezadovoljne dvojice, ktere so želele se znebiti zakonskega jarma, potovale v South Da-koto. Še le potem, ko so tam ločitev obtežili, v North Dakoti pa zakon ostal nespremenjen, stopila je severna država na mesto njene južne sestre. Prekanjeni odvetniki so seveda kmalu spoznali, da v takih dogodbah tiči mnogo denarja. Sklenili so pogodbe z odvetniki v New Yorku in druzih iztočnih mestih, kteri so jim oskrbovali stanke, dobiček pa so medsebojno delili. To seveda ni bilo za siromašne ljudi; uajcenejše stranke so plačale ne manj nego $500 do $1000, v po sameznih slučajih pa so plačale do $5000 samo odvetnikom. Kupčija je cvetela kakor nikdar popreje. Katoliški škof v Targo, v nekem malem mestu z 10.000 prebivalci je konstatoval, da je bilo tam v jednem samen letu 125 parov ločenih ; seveda so večinoma prišli tja izven države. Postavodajalstvo je sedaj temu storila konec, ker je v tem zasedanju sprejelo zakon, kteri določa, da tiste dvojice, ktere žele biti ločene, morajo popreje jedno leto bivati v v- Nedolžen obešen. Dn-u >. j, 6. fabr. Kriminalna zgodovina se je zopet pomnožila za justični umor. Delavec Frank Won-draček, blizo Korneuburga na Nižje Avstrijskem doma, je bil pred več leti zaradi umora k smrti obsojen in tudi obešen, sedaj se je pa pokazalo, daje bil nedolžen. Oče male Katarine Pomperl je na smrtnej postelji izpovedal, da je on umoril po njem zapeljano deklo VVoburka iu svoje lastno dete, in poslednje zato, da ne bi zoper njega pričalo. Ljubljanske novice. Letošnja zima je na Kranjskem zel'6 mehkužna. Snega leži v ravnini komaj 20 cm visoko, če opaziš kje lezti kako—gosenice ali kaj podobnega, ni to skoro nič nenavadnega. — Južna železnica namerava v Ljubljani vsled prizadevanja mestne občine zgraditi nov centralni kolodvor, ostala poslopja pa premestiti oziroma, razširiti.—Mestna hranilnica ljubljanska napreduje — v veselje slehernega Slovenca — prav vrlo. Imela je osem milijonov prometa v teku desetih let, kar je veselo znamenje za nje upravo in delovanje. Tudi ostali manjši denarni zavodi vrlo napredujejo, kar je za naše narodno-gospodarake razmere veselo znamenje. — V prihodnji spomladi se bode stavbno delovanje zopet v velikem obsegu nadaljevalo. N a B a r j u pri Ljubljani Zičeli bodo baje v kratkem zidati cerkev, za katero je naloženega že več zapuščinskega denarja. V Cerkljah 11 a D o 1 e u j-s k e m bodo zidali novo cerkev, z* katero kmetje, med katerimi je uajveč siromakov, vendar veliko darujejo. Tako je kmet Andrej žaru v Vel. Mraševem daroval 1000 goldinarjev. Dolenjskeželežnice v mesecu decembru pr. 1. bil je tovorni kot osobni promet dokaj ugoden. Poleg kočevskega rujavega premoga izvozilo se je tudi mnogo lesa (drv iu tesanih hlodov ter desk), a tudi živine — gov0di in prašičev — odp«ljalo. Kaj bodemo pili? LIilSY-li\ () ^ ^ PIVO To je najboljše in se oni, kteri je že njem dobro počutijo 1029 St. Clair St., Cleveland; Ohio Potres v Ljubljani. Dne 17. jan. ob 9. uri in tri četrt je bil v Ljubljani in nje okolici precej močan potres. V gledališču, kjer je bila predstava, je skraja nastala panika. Vendar seje občinstvo pomirilo kmalo in veči del obiskovalcev je ostal v gledališču do z vršetka predstave. Potres so občutili tudi v Šiški, Št. Vidu, v Šmartnem pod Šmarno goro, v Domžalah, na Grosupljem in na Igu. Škode ni pm vzročil nikake. Milijonarja na Kranj s k e m. Po statističnem izkazu o osebni dohodarini je v Avstriji 255 mož, ki imajo več nego 100.000 gld. Na Kranjskem sta samo dva milijonarja, ki od svojih dohodkov plačujeta po 5300 gld. davka. Oba stanujeta zunaj Ljubljane. V Ljubljani . sla. ji a j bogateja zdravuik dr. Mader in tovarnar Samassa, ki plačujeta največo dohodarino. Kresnica po zemi! jan. ob 6. uri zvečer je ujel v 16. Pru- lah v Ljubljani posestnik hiše št. 8 živo, svetečo kresnico ter je poslal uredništvo „Slov. Nar.". Da lov6 ljudje koncem prosenca kresnice, je nekaj izrednega. Boj s cigani. Dne 9. jan. je posestnika sin Jo. Javornik z Grosupljega naznanil orožnikom, da sta isti dan dva, s puškami oborožena cigana s pomočjo spremljajoče ju ciganke pri Krki necega kmeta šmrtnonevarno ranila ter ga oropala in da cigani beže na Grosuplje. Orožniški postajevodja g. Brodnik je šel takoj za cigani in p idružili so se mu še trije možje iz vasi. Po 8. uri zvečer so ti štirje došli cigaue in jih ustavili. Cigani so se z vso silovitostjo branili. Une-la se je ljuta borba. Jeden cigan in ciganka sta ubežala, drugi cigan, katerega je bil prijel g. Brodnik, pa se ni mogel iztrgati. Priznal je, da se zove Simon Held, da je doma r. ebftem in da je pobegnil iz prisilne delavnice. Izročili so ga dež. sodišču. Na Krki iiapadenfin oropani mož je še tisti dan umrl. Napad? 13.jan. zvečer okolu 8. ure, koje šel poštni voz iz Travnika v Novo vas, je bil napaden na vrh Zavorš nad Topolom. Priletel je kamen v poštuo svetilko iu jo razbil. Konji so se vstrašili, poštni hlapec je pognal in ušel. Slišalo se je pač neko govorjenje, a videti ni bilo ničesar. Sodi se, da so cigani nameravali napad na poštni voz. P r a z n o v e r b t v o. 16. jan. zve-Cer so „šac" kopali pri križu na cesti proti Spodnjemu Rožniku pri Ljubljanu. Na lici mesta našli so jedno lopato in zlomljeno krampo-vo toporišče, kateri corpus delicti so začasno spravili pri g. Lasniku. Ali so „šac" vzdignil ali ne, ni znano; gotovo je kateri uzmed udelež-uikovkopačev izpregovoril — in potem z Bogom „šac", liajd nazaj v globočino zemlje. Zanimiv slučaj. Pri po-sestniku Franju Verhovcu po domače pri Tuminu št. 45 v Mostah Bo našli kokoš, ki je bila zametena v steljo v kravjem hlevu od 8. dec. 1898. do Ig, jail_ B0 gteljo proč pograbili, je zletela kokoš izpod stelje, pod katero je bila zametena celih 38 dnij. Bila je ta čas brez jedi in brez vode, a je vendar popolnoma krepka. Maj ni ko v i hrošči v j a-n u v a r j u. Viktor Dolenc, ho-telier v Vipavi, je v Ljubljano poslal dne 21. januvarja, v Vipavi vjetih, popolnoma razvitih majni-kovih hrož&ev^ ..... Požar. VLupiuicipolegŠmart-na pri Litiji je v noči od 16. na 17. jan. zgorel Zliaijj pilarjev mlin. Doslej se š0 ne kako je ogenj nastal. Tatvina. v noči od 10. na 11. jan. prišli 8o neznani tatovi v pro-dajaluico g. Fr. Šlibarja v Selcih, ulomili v pisalno mizo in iz nje ukradli drobiža okoli 200 do 250 gold. iu sicer tolarjev, kron in drobiža po 20 in io vinarjev. ' Vzeli so tudi nekaj starega denarja, tolarjev po 2 gld., križevcev itd., več starih „cvancgarc" in jeden c. kr. cekin zti 5 gold. Po načinu tatvine so morali biti tatovi stari rafinirani lopovi — ne domačini. Roparskega cigana Hel-1» linai° v preiskovalnem zaporu v Zatičini. o izvršenem hudodelstvu heče ničesar vedeti. Štajerske novice. Štefau pl. Daubahy v Zagrebu, je dobil dovoljenje za jeden leto, da sme pričeti tehnične priprave za} normal-uotiruo železnico od Kamnika čez Šmartino, Motnik, Vransko in Go-milskodo postaje Polzela-Braslovče ob železnici Celje Velenje. — V Kozjem je gorelo nedavno v hiši ondotuega graščiuskega oskrbnika na takozvanem „Žabjeku". Ogenj so sicer udušili, vendar je prece škode. — Iz šmarskega okraja se poroča, da je v občini Žusem pone-veril ondotni občinski tajnik Štefan Zupane, večje svote, oziroma je osleparil razne kreditne zavode: jemal je pri raznih posojilnicah na občinsko ime posojila, podpisaval menice s krivimi poroki ter denar pognal. — Avgust Jesih, korpo-ral pri celjskem iufanterijskem bataljonu, doma od Vel. Nedelje, pognal si je dne 16. jan. tri krogle v glavo. Krogle so mu odtrgale ves spoduji del glave, da ga je groza pogledati, vendar je še živ ter tudi pri popolni zavesti, ker so mu možgani nepoškodovani. Basal je puško še znova, a se je onesvestil. Kaj je privedlo nesrečnega mlade-nička k temu činu, se ne ve- Nesrečni je bil pred vojaško dobo nekaj let pomožni učitelj. — Nedavno so našli tik Savinje zunaj mesta celo opravo vojaka — prostaka. Ker se je istodobno pogrešalo tudi vojaškega krojača Hrvata pri jednej celjskih 8totnij, ni bilo težko spraviti ta dva „slučaja" v zvezo, da se je nezadovoljnež ločil od svoje „uni-lorme" ter jo v lastni opravi popihal. — V Hummerjevi hiši na voglu Rotovške ulice vajeni so bili ljudje gledati zadnje mesece kaj lepe in dragocene izložbe od najdražje svile do žameta itd. Zavidanja vredou — po ljudskemu mnenju — lastnik vsega tega bogatstva je bil nek nemški trgovec Kuttler. Ves ta blišč pa se je te dni nenadoma — skril. Vrata in okna so zapahnjena, varno zaklenjena in zapečatena, toda ključev nima — lastnik. Koroške novice. Med Celovcem iu Beljakom napravijo letos telefonsko zvezo, Dopolnilna volitev za velikoposest mesto S. Rai-nerja, ki je odklonil svoj deželno-zborski mandat, bode dne 18. febr. — V Celovcu se je obesil dne 5. jan. hišni posestuik I. Porta. — V Mlinskem grabnu pri Velikovcu so dne 9. januvarja našli 331etnega Franca Krala zmrznjenega. — V Malem Št. Vidu so dozidali šolo. Zgrajena je s pomočjo nemškega „schulvereina". — V Gosiuji vesi pri Važenbergu je pogorela hiša s skednjem posestniku p. d. Erhartu. Škoda je velika. Posestnik je bil zavarovan za 5000 gld. — Na Koroškem je 32 odvetnikov, od teh jih je 15 v Celovcu. — Šola v Petrinju je razširjena v štirirazreduo, v Št. Juriju in Porečah v trirazredno, v Št. Jakobu ob cesti in v Sel ah pa v dvorazredno. Notar— berač. V Gorici je nedavno umrl 80 let stari notar, dr. Fridrik della Bona, jeden najboljših juristov v deželi. Imel je vedno toliko opravka, da ni nikdar utegnil svojih dolžnikov tirjati. Verjetno je zato, da je ta notar v zadnjih letih živel v največji bedi, tudi pogreb so mu morali plačati kolegi, kateri so gn vsi jako čislali. Samomori na Dunaju. Duuajska policija je pred nekaj dnevi objavila statistiko samomorov za leto 1898. Iz te je razvidno, daje bilo na Dunaju minolega leta 371 samomorov. Med samomorilci je ljudi vsake starosti. Naj m laj i samomorilec je bil neki 131etni deček, ki se je obesil, najetareji oni 801etni starček, ki se je usmrtil s tem, da je skočil v globočino. Največ samomorilcev je možkega spola, žensk — samomorilk je samo 76. Največ samomorov je bilo meseca avgusta in sicer 42 po številu. Prejšnja leta je bilo še več samomorov in sicer 1. 1897. 400, 1. 1896. 396 in 1. 1895. 444. Da pa je tolikih samomorov krivo največkrat ubožtvo, katerega je na Duua-ju dovolj, o tem molči policijska statistika. Lastnega očeta umorili. V čerovniku so našli nedavno kmeta Rafajla Prodanoviča mrtvega; umoril ga je njegov lastni sin, kateremu je pomagal njegov brat Radoš Prodanovič. Oba sta že v zaporu. klafter in dva čevlja odmerili. Ali jo niste našli?" Jernej: ,,0 milostljivgospod, cesto in klaftre sem res našel — ali čevljev pa nikakor nisem mogel najti." I. ,,Ali ste bili že kdaj v Evropi?" II. ,,To še ne, ampak moja žena je Italijanka in moj zet Oger." Janezek : „Dajte mi za štiri krajcarje cikorije in en krajcar nazaj — groš bodo že mama jutri prinesli." Neka lepa igralka ni hotela sprejeti g. Dolarja vsiljujočo ljubezen, zato je g. D. iz jeze (ravno ko je umetnica na konju igrala) vrgel jej namesto šopek cvetlic, pa šopek sena. Klovfcn to zapazivši, dvigne šopek in zatliče : „ Gospića, vidim, da se ne zmenite za ta dar, ali vedite, da gospid, ki ga je podaril, si ga je pri-trgal fod svojih ust. " Počitek. Listnica. Pod tem naslovom prinašali bomo odgovore na stavljena vprašanja, zato opozorimo častite rojake in rojakinje, da smo pripravljeni na vsako vprašanje dati odgovor, ako je v korist, naj si bode v eni ali drugi stvari. Za kratek cas. Nadzornik : ,, Jernej, še enkrat Vas opomnim, ako ne bo VaŠ del ceste v sedmih dnevih nasut, pustil bom to na Vaše stroške storiti! Povedal sem pa tudi, da smo jo za Vas sedem „Kaj ne, gospod Aron, po storjenem delu se prilega počivati?" ,,Aron: Da, da, veliko dela, trikratni bankerot!" O-eoarg: Tro-Tr^il^a-ir, se priporoča slav. občinstvu za obilen obisk njegovega SALOONA 1776 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, OHIO, kjer vedno postreže z DOBRIMI PIJAČAMI. Naznanja objednem da ima zastopstvo in prodajo tudi, vina, whiskeya in domačega žganja.^ " Razpošilja na vse strani na zahtevanje. roze 11 za kri čistilni ca j zoper prehlajenje kteri dobro vpliva na ŽELODEC, LEDICE, JETRA, ČISTI KRI itd. se dobi Kdor želi poskušujo in cena DOMAČA VINA, naj se obrne na nas. Nima teka. Rojak ponesreči 1. Koncem decembra bi imel k nam priti iz Ca-lumeta, Mich., Štefan P. Grahek, da bi potem odšel v domovino, tudi novce za njegovo prekmorsko potovanje smo že dobili, ali osoda je hotela, da ga je med potjo vlak povozil. Tako se je nam poročalo iz Calumeta, žal pa da ne vemo kje iu kedaj. On : „Veš stara, danes nimam nič kaj teka, ob desetih sem jedel golaš in pil dva vrča pive; ob jednajstih suedel dva para ,Frankfurtaric' sedaj se mi pa sedma jed že opira." „Ona: „Kaj naj pa storim z močnato jedjo in s kuhanim vinom? On: „O, to mi pa že še prinesi, dasi ne pokvarim želodca." Povečanje vojne. j ^ Tora j pijmo to kar je dobro | '"S s a i^^TrTt^'^lilT-ijT^ftf^ifliftr' ^ ^IiUTl^fi fj fimfUtlTi ^Ijftr' Tj IjTlr ■ jj jj^ntjtlt 'Ij Gospa A.: „Mojemu možu bodem naroročila, da v kongresu glasuje za pomnoženje vojne." Gospa R.; „Moj mož mora tudivsenatu glasovati za večjo stalno armado." Gospića C.: „Živela vojna, poten imam vsaj upanje, da dobim laglje častnika za moža." Domača zabava. Kdor Slovencev potuje bodisi ¥ STARO DOMOVINO ALI OBRATNO naj se zanesljivo obrne na izključno edino slovensko podjetje FR. SAKSER, 109 Greenwich Street, New York v vseh zadevah mu IZVRSTNO postrežemo in skrbimo, da se mu ne prigodi kake neprilike. „ Anže, nikari tako ne tolči, pomisli vendar, pod kupom se nahaja ■ slavna policija !" Kdor Slovencev pošilja novce domu naj se izvestno na nas obrne. Stotisoče pošljemo vsako leto na Slovensko m vse je bilo doBedaj še v redu. Dosedaj smo že skoraj tretji milijon gold. avstr. velj. ,za HRANILNE VLOGE V SLOVENSKE HRANILNICE, vsakdo dobi hranilnične knjižice v roke Pri nas i« kurz NAJCENEJI kader mi damo za .$40.70 L lOO gld zahtevab vi drugi najmanj $41 ali $41.00, zakaj bi Vaše novce proč letali? Denarji so doma na Kranjskem v 14 dnevih, ko jih drug. po mesece zadržujejo Pazite na številko 109 Greenwich Street, kamor Vas drugam speljejo Vas slepijo, mi stanujemo v istej hiši v prvem nadstropju in do nas lahko pride vsakdo ob vsakem času. Kovač- Narodna pripovedka. Spisal Podgoričan. Neka mati je imela sina, ki je bil jako šibek, ali vendar strašno močan. Ko je bil že dosti star, dala ga je, da se uči čevljarstva. Pa mojster ga ni mogel imeti na uku; nikoli mu ni bilo dosti drete, — vso je potrgal, celo čevlje je pokvaril včasih, šila, krivce, s kratka : vse, kar je vzel v roko, — vse je potrl in pokončal. Moral je torej ostaviti čevljarstvo „Ti nisi za tako rokodelstvo, " dejal mu je mojster, ,,hodi se raje učit kovaštva." Mladenič je slušal in šel. Prišel je k nekemu kovaču. Poprosil ga je, da bi ga sprejel; rad bi se učil kovaštva. Kovač pa se je začudil : „Sirota, kaj pa bi s teboj?! — ti nisi za moje delo — za kovača, kovač mora biti močan človek. " A mladenič je dalje prosil: „Le sprejmite me le, saj nisem slaboten' tako, kakor se vam zdim, da sem ; preverili se bodete, da ne." ,,I, pa naj bode no, pa ostani, saj se lahko precej prepričam, ali imaš kaj moči ali ne." Po tej opomnji je kovač vzel prav veliko kladivo v roko in ga dal mladeniču, ki je takoj moral prijeti za delo. Mojster je svojemu novemu učencu rekel, naj mu pomaga tanjšati razbeljen železni drog. Ali mladič je bil Še le prvič, drugič mahnil po drogu na nakovalu, a udrlo se je pol nakovala v zemljo. Mnogi kovačevi pomočniki so hodili okrog nakovala iti poskušali, kako bi ga izruvali iz tal. pa ga niso mogli ni omajati, a mladič se ga je oklenil — in izdrl ga je kakor kaki kolec iz plota. Kovač je kar ostrmel, tako se je začudil: tako šibek in mlad človek, pa ima tako moč. Dejal mu je : Ti si pravi, le ostani pri meni, dokler se ne izučiš, pa še potem bodeš ti meni dobra pomoč, takega kovača pa še nisem imel doslej ' Mladenič je ostal v njegovi kovač niči in se dobro izučil kovaštva. Ta kovač je imel dvanajst poma gačev. A ker je izučeni mladenič delal mu za-se in za vseh dvanajst pomočnikov, odpustil jih je iz službe, njemu pa je obljubil na leto plačila toliko, kakor ga je dajal vsem onim in kolikor je sam zaslužil. Že več let je delal mladenič pri temu kovaču, a mojster mu ni bil še nič plačal; zato ga je močno skrbelo, kako ga izplača, kadar bode treba Ali vse je ugodnejše izteklo, nego je pričakaval. Nekega dne opomni mladenič svo jemu mojstru, da pojde po svetu, naj mu toraj da sto goldinarjev za vso njegovo pomoč. Kovač se ne brani, vesel mu odšteje sto goldinar jev. Pomočnik ga še poprosi, da bi mu dal železno palico, težko pet sto-tov, da mu bode na potu podpora. Kovač mu je rad tudi palico dal Pomočnik se poslovi od kovačeve hiše ter odide. Do večera pride do neke hoste. V tej zagleda drvarja, podiral je drevje z nogo in pulil ga kakor kako navadno korenje. Mladi kovač drvarja opomni: ,,Jaz sem tudi močan tako, kakor si ti; nujva, izpukniva vsak nekoliko dreves in ponesiva jih tvoji materi na dom, da bode imela drv za kurjavo." Res sta izdrla vsak dve drevesi, odnesla ju na drvarjev dom in odšla dalje. Prišla pa sta do nekega mlinarja, ki je mlinski kamen držal na kolcu in ga klepal. Kovač drvarju opomni: „Veš kaj? — ta bi nama utegnil še na korist biti kdaj, trije močni bi pač kaj na redili," — in ogovori mlinarja: „Mi dva sva tudi tako močna, kakor si ti močan, hodi z nama !" Mlinar se jima pridruži, aližalibog, niso vedeli, kateri izmed njih bode prvi; zato pokaže kovač kamen in nasvetuje : „Kateri izmed nas bode ta kamen zagnal višje, tisti bode prvak, ki se mu bodeta morala uklanjati druga dva. Mlinar je zagnal kamen tako vi soko, da ga ves dati ni bilo nazaj Drugi zažene kamen drvar, a ni ga bilo nazaj dva dni. Naposled ga zažene kovač— in kamna ni bilo nazaj tri dni; torej je kovač bil prvi. Šli so naprej vsi trije in prišli do nekega gradu, ki je bil izdan ali zaklet. V tem gradu, naroči kovač, naj mlinar zaneti ogenj iu obed skuha: kadar pa bode skuhano, naj pozvoni, in odšel je z drvarjem vred. Pa prišel je nekov berač in mlinarja poprosil, naj bi mu dal malo mesa, in dal mu ga je, a padlo mu je iz rok na tla. Berač zopet poprosi mlinarja, da bi mu pobral meso, in pobral mu ga je. Ali berač je v tem mlinarju skočil na hrbet in mu ga zlomil. Mlinar ni pozvonil, ko je bil kuhan obed. Ko sta bila kovač in drvar prišla nazaj, pokara kovačjnlinarja, zakaj ni pozvonil, mlinar pa je dejal, da mu je bilo slabo, da ni mogel pozvoniti. Kovač naroči sedaj drvarju, naj kuha obed in kadar bode kuhan, naj pozvoni, pa odide. Ali drvarju se je pripetilo to, kar se je bilo popreje mlinarju dogodilo. Ko je bil kovač zopet prišel nazaj, razsrdil se je ter dejal: ,,Vidva nista za nič, ostanem pa jaz tu, da bom kuhal!" In res je ostal in kuhal in železno palico je imel pri sebi, drvar in mlinar pa sta odšla. A zopet je prišel stari berač in poprosil ga malo mesa. Kovač mu ga da, ali padlo mu je na tla. Berač ga prosi, da bi mu pobral meso, a kovač mu ni hotel pobrati mesa, temveč mahnil ga je s palico, berač pa je zbežal v luknjo. Kovač pozvoni, drvar in mlinar se vrneta. Jako sta se čudila, ker je bil pozvonil. Kovač jima ukaže, naj začneta luknjo, ki je bil berač po begnil v njo, kopati in naj izkopljeta veliko jamo. In izkopala sta toliko jamo, da ni imela ne konca ne kraja Kovač reče, naj gre mlinar v to jamo. da ga bodeta na vrvi spuščala va njo Dal mu je zvonec in naročil, kadar mu bode hudo, naj pozvoni. Ko je Slovenske zene in dekleta! pristopujte k ženskemu podpornemu društvu. Plačevati je malo, podpora v bolezni pa je le dostojna.! V dobrem času se lahko plačuje in v slabem času pride podpora jako prilično.'Kako hudo pa je še le čutiti, ako je mož-brez dela, žena pa bolna. Toraj" potrudite se [iu pristopite hitreje ko mogoče. Vabi Vas : Kranjsko žensko podporno društvo sv. Srca Marije. Svoji k svojim! S® IFzra-in-Ik: Tstlrsic, je otvori 1 SALOON na 1196 ST. CLAIR STREET, CLEVELAND, OHIO, ter se rojakom priporoča za obilen obisk. J. J A M M K. 1055 ST. CLAIR STREET, CLEVELAND, OHIO, prevzame vsakovrstna KROJAŠKA DELA ter se priporoča Slovencem. Kdor ima kako PISANJE, POOBLASTILO, POBOTNICO, KUPNO POGODBO napraviti za to deželo, ali staro domovino; dalje napravim vse stvari spadajoče v NOTARSKO PODROČJE, ta naj pride le k meni, ker se lahko po domače zgovori in mu ni potreba tolmačev iskati, da se pred tujimi notarji zgo-vorja. Napravljam prošnje za OPROŠČENJE VOJAŠKIH VAJ, KONTROLNIH SHODOV itd. Za vse enake zadeve se priporoča: ANTON KLINC, NOTAR, 1029 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, OHIO. t* IS 18 t* ** 11 4 bil mlinar prišel do srede jame, je pozvonil. Kovač ga popraša, kaj mu je bilo, mlinar pa odgovori, da ga je bilo strah. Tudi z drvarjem je bilo tako. Naposled se kovač spusti v jamo — in ko se je bil pripeljal do srede, prešinila ga je neka groza, pa vendar ni pozvonil, temveč spustil se je do dna. Tu so bila velika vrata kovač potrka prvič, drugič, a niso se odprla, tretjič je pa kar udaril po ključavnici in po vratih, da jih je razbil. . Držala so v veliko zgradbo V zgradbi je bil hudič, pri hudiču pa je bila zakleta kraljičina. Hudič kovača popraša: „Kaj hočeš?" Kovač odgovori: „Kaj tebe to skrbi!" Hudič reče: „Poskusiva se!" Kovač pa ga je s palico tako udaril, da je bil ves omamljen. Otel je kraljičino, da ni bila več izdana. Hotel jo je po vrvi odpeljati na svet, ali vrvi ni bilo več nikjer. Kraljičina odpelje rešitelja iz prve sobe v drugo, iz druge v tretjo in tu mu je dala prstan in opomnila, da jej bode ta prstan, če se kdaj snideta, priča, da je njo otel; po njem ga bode spoznala. Iz tretje sobe sta prišla v četrto ; kraljičina izgine. V tej sobi je bival berač. Kovač mu je ukazal, naj mu gre pokazati pot na zemljo, če ne, udaril ga bode, da ne bo nikoli več ljudij motil po svetu. Berač mu nasvetuje, naj gre in si odreže šibico, in kamor bode z njo udaril, povsodi se mu bode vse odprlo. Ali kovač ni hotel iti, temveč primoral je berača, da mu je sam urezal Šibico in pot kazal. Berač se vrne, kovač pa pride do nekega morja, ki ni mogel črezenj. A prileti velik orel in vpraša kovača, kaj dela tu. Kovač mu povč, da je na potu na svet, pa ne more priti črez morje. Orel mu reče, naj ga zasede, in kadar bode videl, da se spušča proti tlom, naj nareže prst in mu svoje krvi piti da, in srečno bodeta prišla črez morje zopet na svet. Kovač je slušal in srečno prišel nazaj na svet. Šel je in prišel v neko mesto. V tem mestu je pri nekem zlatarju stopil v službo za delavca. V zlatarjevi hiši je imel mnogo dragih prstanov, a najlepši in najdražji je bil prstan, ki mu ga je dala kraljičina. Prišla pa je nekega dne k njemu krasna devica in ga vprašala, ali bi prodal tisti lepi in dragi prstan. Pomočnik odgovori, da ne more in ne sme prodati ga, ker mu ga je dala krasna kraljičina, ki jo je bil otel nesrečne zakletosti. „Tedaj si ti tisti, ki si me otel!" dejala je in vzela ga s seboj v poprej izdani, a sedaj oteti grad; drvar in mlinar sta jima služila; onadva pa sta ženitovala in se radovala svoje bodoče zakonske sreče. GEO. BOŠTJAN 1732 ST. CLAIR STREET, CLEVELAND, OHIO priporoča rojakom svoj CANDY STORE IN FINE SMODILE. Jan. Gerdina, 1751 ST. CLAIR STREET, CLEVELAND, OHIO, priporoča svojo bogato zalogo -n« mešanega "bla-g*©-^ za MOŽKE, ŽENSKE in OTROKE, dobro in trpežno. Cene so primerno nizke, blago Slovenska babica V CLEVELANDU, O. Podpisana je bila rojena v Grahohovem pri Rakeku na Notranj skem, se priporoča vsem rojakinjam kot skušena babica, ktera seje izučila v deželnej porodišuici v Ljubljani, obiskovala praktični in teori-tični tečaj po zimt leta 1885 do 1886, ter prebila strogo preskušnjo leta 1886. Službovala sem več let v Logaškem iu Ložkem okraju; v Ameriki sem 4 mesece in ker nisem tukaj znana, zato se priporočam slovenskim ženam tem potom, obetujoč jim najboljšo postrežbo in vestno ravnanje. Pokličete me lahko vsako uro. Moj naslov je: Marija Krasovic, 933 ST. CLAIR STREET, CLEVELAND, O. TISKA ENA ..GLAS NARODA" 109 Greenvvich Street, NEW Y0RK se priporoča društvom in Slovencem za razna ktera lepo, točno iu zelo ceno izdeluje. Josip Sternisa, 1145 LAKE STREET, CLEVELAND, OHIO, se priporoča rojakom, da pogosto obiščejo njegov SALOOU, v kterem toči DOBRE PIJAČE in ima izvrsten prigrizek (Free Lunch) vsako uro pripravljen. JAN. KRAKER, 1185 ST. CLAIR STREET, CLEVELAND, OHIO trži s posebno priporoča DROŽNIK iu TRIPINOVEC, kterega sam kuha in na željo razpošilja na vse kraje uzorce. Telefon Main 695 L. J. W. Sykora, ADVOKAT rodom Ceh, zastopa pri tožbah- in enakih zadevah. Pisarna na 87 Public Square, Room 6. priporočajo bogato zalogo OBUVAL za mozke, ženske in otroke. Kranjci so naši navadni kupci in z blagom kakor tudi ceno vedno zadovoljni. Naše prodajalnice se nahajajo: 1106 ST. CLAIR STREET, 1727 ST. CLAIR STREET, 964 PAYNE STREET. 382-384 ONTARIO STREET. Mat. G rili, cor. Brunsvvick and St. Clair Sts., Cleveland, O. prodaja in razvaža PREMOG, ter prodaja VINA DOMA NAPRAVLJENA. Priporoča se za naročila in obisk. limnig!" 'rT'l"WM,,ffll|!MI|lff!i,l| innmJ"wwm""fmrnN",nTT1' Slovenski krojaški mojster izdeluje OBLEKE po NAJNOVEJŠEM KROJU in kakor si kdo želi. Izdeluje UNIFORME. Izdelal je tudi uniforme slovenske godbe v popolno zadovoljnost. Priporoča se za naročila oblek po-sameznim osobam kakor za uniforme ali društvene obleke. Math. Ermakora, 1732 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, OHlQ. I H (h I J I I 1 »