NOVICE JJoleiijfike Novice izlinjiijo T«iik čftd-tfik; iiko ; : je tli tlaii iiraztiik, duii puproj. : ; Cena jim je za celo leto 5 K. za pol IcU K. Naročnina za. Nemčijo, liosiio in Jnige evropske države zimSa Tr'»!) li, za Ameriko (i'oO K. Ijist ill ogluHÎ (ilačiijBjo ii]i))r»J. V»« ()i>pi»t(\ Hitrog,iihio in oitiiaiiilH Rl»-ejeiiiii tiskanift J. Krajec iiaííL Pretakanje vina. 6as pi vega pi'ctakaiija vina jo prišel, zato naj niliče tie zamudi, tega važnoga klefai'skega d^la opraviti. Lotos, ko je vino izredno diagocciu), j« šc bolj troi)a, da ž tijini piaviitio ravnamo in da ga no pnstiiiio po nemarnosti pokvariti. Zdaj, v lurzleni uiniskern vi-enieim, ko so so drože v vinu že popolnoma jto-legle in ko se je vslod mraza (,udi velik del vinskoga kamna i?, vina izioiil, je najbolj pripraven čas, da ga od teh, lahko pokvarljivih snovi lofiimo ali posnamemo. Znto imenujejo to delo Vipavci piesna-manje vina. Nobeden, še tako neznaten vinogradnik vipavske doline ne bode jinstil iez zimo vino na drožeh, ker dobro ve, da z nastalo spomladno goi'koto pride vino v np-varnost, ila sc pokvari. Na Dolenjskem je pa, žal, dosti vinogradnikov in celo takih, ki sc smatrajo za zelo uiene in so le težko dostopni temu, da bi jih kdp podiiiiil, ki so mnenja, da so drože v vinu nekaj posebno žlahtnega in da je takorekoe greh vino od drož presneti. Mnogi pravijo celo: „oti'ok moi'a ostati pri materi," pri čemur je razumeti, da je vino otrok in droie njegova n.ati. Če pa imenuje kdo vino otroka, ne sme reči, da so drože njegova mati, temveč njegovo blato. Da pa noben otrok v blatu rad ne leŽi, atnpak vpije, ila se ga oiedi, to ve vsaka mati in tudi menda vsak oče. Zato opustite, vinogiadnîki, staro-kopitne prislovice in nemarno ravnanje z vinom in oprimite se utiinega kletarstva, ki veli: v Rimskem času je ti'eba vino od drož pi^esneti. Kaj so drože? Blato in izmeček. Obstoje po večini iz beljakovin, vinskega kamna in iz raznih glivic, med tem mnogo vinu škodljivih. Spomladi, ko po.staue v kleti gorko, se prično drože v vinu s pomočjo v njih se nahajajočib glivic i'azkrajati, vino se skali, zašnmi, in zavre. Ce se to konm ne zgodi, potem mora pač govoriti ie o veliki sreči. Zato naj se tej nevarnosti nihče ne izpostavlja iti vino v sedanjem času pretoči. Po pietakanju postane vino bolj stanovitno in se raj učiati. Pri pi'vem pretakanju ali posnamanju vina veljajo ta-le pravila: 1) Če je vino stanovitne in svetle barve, dobio ga prezrači in se bo rado učistilo. Žveplati ga ni treba ali lo malo. Tudi rdeče vino ne žveplaj močno, ker postane bolj avotle barve. i) Če je vino bolj gosto, to je slnznalo (volno), na zi'aku pa ne ijavi, potem ga dobro prezrači, v. metlico raztepi in dobro zažveplaj. listo stoii, če diši vino po žve-pleneni vodiku (gnilih jajcih). 3) Če je vino kalno, pa kaže znamenja kake bolezni, pesebno pa znamenja ]'javenja (to je, da v kozarcu v 24 ui'ah porjavi), ga ne mešaj preveč z zrakom in ga dobro zažveplaj. 4) Vino pretoči le v zdrav, dober, popolnoma Čisto pomit sod. 5) Ker je dobrega žvepla za žve-planjc vina težko dobiti, poslužuj se mesto njega natrijevega bisuliita, to je belega, močno po žveplu dišečega pi'aška. Dol)iŠ ga v drogerijali in pri kmetijski di'iižbi. Na vsak hektoliter (100 litrov) vina vzemi v prvem slučaju 2 do 3 g v drugem 3 do 4 v trt'tjem 4 do 5 gramov, toraj največ pol deke natrijevega bisuliita na hektoliter vina. Disullit se razitieša v kozaicu čiste vode, se vlijc v vino in se lam dobro premeša. B. Skalický. Zborovanje zaupnikov Sloven, ljudske stranke. v rjubljant, tliip 27. tlocembia 19Í7. (Po fîlov(>ncu.) ii. ÎJato predlaga jirelat Kalan, naj se odpošlje cesarju naslednja udanostna brzojavka: Njega Veličanstvu cesarju JCarolu Prvemu na Diniaju. Zbor zaupnikov Slovenske ljudske sti'anke, najmočnejše politične organizacije na Kranjskem, zbran dne 27. decembi'a v Ljubljani pi'vikrat, odkar je Vaše Veličanstvo zasedlo slavni liabsburški pi'estol, izraža Vašemu Veličanstvu in prejasni vladarski hiŠi svojo odkritosrčno udanost in neomajno zvestobo; se iskreno zahvaljuje za prekrasno cesarsko besedo, da hoče Vaše Veličanstvo biti svojim narodom mil vladar in jim dati vsem enake pravice; s hvaležnostjo pozdravlja, da se je Vaše Veličanstvo na Čelo postavilo mi-rovnerini stremljenju, in upa, da se bo plemenitemu in vzti'ajneniu prizadevanju Vašega Veličanstva čimpreje posrečilo, konec napraviti strahotam vojno; kot katoliška stranka tudi s hvaležnostjo in zadoščenjem pozdravljamo Vašega Veličanstva iz spoštovanja do prave človeške časti iřviiajoČo vitežko odločbo zoper dvoboj. V globoki spoštljivosti Za zbor zaupnikov S, L. S. prelat Kalan. Sprejeto z viharnim odobravanjem. Dalje pi edlaga prelat Kalati naslednjo udanostno izjavo ljubljanskemu škofu: Udanostna izjava Presvetlemu gospodu knezoškofu ljubljanskemu dr. Antonu B. Jegliču. Zbor zaupnikov Siov. ljudske stranke, zbran dne 27. decembi'a 1917 v Ljubljani, izraža svojemu škofu sinovsko uilanost ter se itiu iskreno zahvaljuje: da po navodilih sv.očota Benedikta XV. tako vneto deluje za svetovni mir, da jo v luijodličnejši dobi življenja Slovencev vso sinove slovenskega naroda ob dekla-racijskem programu združil iti zedinil, da je tako jasno, odločno in možato nastopil za obstoj in edinost Slov. ljudske stranke. Nadejamo se, da bo Presvetli vladika končno kot sad svojega plemenitega stremljenja za blagor Cerkve in naroda videl vso svojo duhovščino združetio in zedinjeno. Za zbor zaupnikov S. L. S. prelat Kalan. Ivo je prelat Kalan prečital to izjavo, so zborovalci vprizorili burne ovacije škofu. Izjava se sprejme soglasno. Obsodba razdružitve Slov. ljud. stranke. K besedi se oglasi župnik Finžgar: Prelat Kalan nam je v sv(>jem govoru pojasnil potek dogodkov, vslod katerih jo bilo nujno potrebno, da smo danes prišli skupaj. Zdi se nam ])otrelitio, da storimo kiatek sklep, da obsojamo razdružitev stranke. Zato predlagam: Zbor ziiutuiikov Slov. ljudske stranke, kateri je po § 3, strankinega pravilnika kot „vrhovna oblast v vseh zadevah stranke, hodisi načelno-pragmatičnih ali taktičnih, parlamentarnih ali izvenparlametitarnih in Čcgar sklepi so nierodajni za postopanje stratdie odnostio tijenih organov v vsakem oziiu in povsodi," izjavlja : 1. da obsoja poskus razdružitvestranke, 2. ugotavlja, da Slov. ljudska stranka prej kakor slej obstoji. Soglasno sprejeto. Govor poslanca Jarca. Nato pride na vrsto točka: Državni zbor. Poroča drž. poslanec Jarc: Avstro-Ogrska Tiionarhija je praznovala 50 letnico, odkar obstoji v sedanji obliki. Praztiovala je jubilej dualizma, jubilej premoči Nemcev in Mažarov. Kako žalosten je ta jubilej. ICje so zastave, kje navdušenje ljudstva. Odkod tudi navdušenjeV Pri nas ljudstvo strada, ilažar pa Živi v izobilju. Državni zbor, ki se je sešel po treh lotih, je pokazal popolnoma jasno, da tudi med Nemci ni nobenega navdušenja za dualizem. Ko bi v državnem zborn glasoval vsak po svojem prepričanju, bi dualizem prvi dan propadel. Triletna doba je bila katastrofa za državo. Itne Stiirgkliovo bo s črnimi črkami zaiiisano v zgodovini Avstrije in še posebno v zgod(Jvini Slovenije, Ta sistem je povod, da hočejo narodi biti gospodarji v lastni hiši. Pod Stiirgkhom je bilo vse vezatio. Cenzura je bila grozna. Deželnega šolskega sveta referentu se je zdelo potrebno prepovedati po golah iz Krsta pri Savici stihe: „Največ sveta otrokom sliši Slave ..." Stilrgkhov sistem je kriv, da danes nihče več ne spoštuje vladnih odredb. Stiirgkh je mislil, da bodo okrajni glavarji najboljši trgovci iti pospe- Utemeljitev mest Črnomlja in Metlike. l-eopold i'odlogar. (Daljo. I.) Očak Bertold, ki je kazal v pastirskem delovanju globoko pobožnost in pravo apostolsko skrb za Izročeno mu ljudstvo, se je zanimal za Belo Krajino. K,,t vdik dobrotnik samostanov in cerkva, je prišel v spremstvu gornjegrajskega in stiSkdga opata osebno na Metliško. Dne 18-oktobra 1. 1228. jfi ustanovil župnijo Črnomelj in ji podredil štiri podružnice: Tri fare pi'Í Metliki, Vinico, Semič in Podzemelj, V Čl-nomlju je postavil prvega župnika Ivana. Semič, Vinica, Tri fare (Metlika) in Podzemelj takiat ni bil brez duhovnika, ^'■'lotnelj je postal v tem letu neko osredje ""»»opastirskega delovanja v Beli Krajini P" tiari,i,i sedanjih dekariij. ,,>^ponhajiiH!ev so podedovali Belo gonški grofje okoli lota 12fiO. Ti so ( obili „(1 çççjjj.jj^ visoko vojno i)o- sojilo Koroško in Kranjsko. Temu posestvu so pridružili še Slovensko Krajino, podedovano od Šponhajmcev. Od te dobe je Metliško ali Bela Krajina združena s Kranjskim. Nemškim kiižarjem, bogato obda-rovanim so poverili obrambo tneje proti Hrvaški. Leta 1353. je sklenil goriški grof Albert IV. z avstrijskim vojvodom Kudolfom (utemeljitelj mesta Rudolfovo z ustanovnim pismom 7. aprila 1. 1365) dedno pogodbo, da prepusti za slučaj smrti svoja posestva in zraven še metliško grofijo vojvodom avstrijskim. Albert je umrl 1. 1374. Habsbtiržani so poiiedovali Belo Krajino in jo združili s Kranjsko. Po tej združitvi s Kranjsko se ojiaža, da je bila uprava Bele Krajine vendar precej neodvisna od ostale dežele. Kranjska jc imela svojega dežehníga glavarja, Metliško tudi svojega, ki pa ni bil dežeinertiu glavarju kranjskemu nič podrejen, ampak samostojen gospodar, odvisen le od deželnega kneza. Zadnji metliški glavar (glavar je itiiel svoj sedež vedno v Metliki) je bil Anton pl. Thurn (1543 do 1556). Z igim izgine vrsta metliških glavarjev in tia Kranjskem nastopi skuptii deželni glavar Jakob pl. Latiiberg (f ITiGO). Avstrijski vojvodi so potijevali Motliki in Črnomlju pravice in'svoboščine, zadob-Ijeiie žo od goriških grofov. Te niso bile malenkostne. Če tudi oba selišča še trga, sta uživala Črnomelj in Mel.lika že 1. 1305, po naklonjenosti goriških grotov meščanske pravice v isti meri, kakor Kostanjevica in njeni meščani. Iz te in drugih milostnih darovnic so spozna, da se ta odlika ni delila na slejio, ampak iz važnih razlogov. Gospodarski pomen ne pride v tem oziru v poštev, pač pa strategični, V dobi, ko je Bela Krajina prešla v last HabsburŽanov, Tuiki, strah Kvrope, že niso bivali več tam ob obalili Črnega morja, trkali so jeli na vrata osrednje Evrope same. Jugoslovani so sc tistavili rastoči turški sili na Ko.sovem. Na dan sv. Vida 1. lSa9. je bila krščanska vojska popolnoma poražena. Jugowlovanske pesmi objokujejo lo nesrečo, katere kriva je bila Še danes zloglastia nesloga, Slovanov drugi podedovani greh, ki odtujujo biata bratu in trga sorodno vezi. , Krvave zmage na Kosovem so 'Plirki tiiso dolgo veselili. Šc tisti večer postane Murad žrtev Miloš ObiliČa, ki prehode z mečem njegovo krvoločno srco. Ta junaški Čin pa Turkov ni poparil, ampak še bolj usrdil. Muradovo sEint je imel maščevati Bojasid L (13S9-1403). Njegovi konji so prvikrat teptati slovensko zemljo. Kmalu po zmagi na Kosovem so pohajali Turki na Ogrsko. Leta 1396. 28. septembra se jim je pri Nikopoyu zoperstavil ogrski kralj Žiga. Pred tem mfst,om so se Slovouci prviki'at kosali s Turki. Vodil jih je celjski grof Herman II. On kakor Žiga sta so komaj lešila z bojišča, kjer je marsikateri hrabri sin slovenske matere izdihnil svojo junaško dušo. Dvanajst let pozneje, 9. oktobra 1408, so iidrli Turki čez Knipo na Belokrairjsko in prav po turško obiskali Črnomelj in Metliko. Tri leta pozneje so zopet uprizorili Turki pred obema mcstotiia tui-ški ples šfivat.elji kmetijstev. Ustanovil je centrale, kitterili i)()slej in boljši razvoj našega dotiiačega lista je odvisen v prvi vrsti le od nas. — Prosimo tedaj najlepše in naj-prisrčiiejííe, ostanite nam zvesti in pridobite nam še vsaj aooo novih naročnikov in pošiljajte nam inseratov. Poprimimo se z vso odločnostjo, da obraniitio svoj list tudi v sedanjih viharnih časib! Raznotero. Voli kot dvorjanikC Akoravno se že tudi na Japonskem spo/.nava vpliv evropske kulture, vendar skušajo Jajjonci vseeno živeti^ spet: po sv()jih prastarih šegah in običajih. Tako se je zgodil ob snu ti zadnjega lijiliovega cesarja Mikado naslednji slučaj: Japonci so hoteli ta pogieb izvršiti čisto po stanh japonskih šegah. V voz, na katerem je počivalo truplo umrlega cesarja so bili vprcženi Ětirje čini voli. Toda ker l>a velja pri Japoncih cesar za božjega naiiiestuika tukaj na zemlji, ^ato jc la-ziimljivo, da niso smeli voziti njegovega trupla navadni voli ampak so jih morali šelo imenovati po vseh dvornih pravilih dvorjanikom. Ko so potem ti voli storili svojo dolžnost so jim dali lepo pokojnino; brez dela so lahko prežvekovali svojo krmo. Nek^ glede samcev. Neki trancoski znanstvenik je na podlagi večletnega opa-zo^'ania izdal statistični izkaz, ki bo gotovo prestrašil vse samce in razveselil zakonske može. Dokazal je, da samci veliko hitreje uuiirajo, kot oženjeni možje. Prišel je do končnega sklepa, da v enem letu umre 6 G procentov samcev, v starosti 20 do 30 let, medtem ko umrejo od zakonskih mož iste starosti komaj 3'3 procenti. Torej umirajo potemtakem samci ravno za polovico hitreje. Samcev, ki so v letih 30 do 40 umre celo 13 proccntov. Še hitreje izumirajo neoženjeni v svoji starosti, ko se bližajo 60. letom. Tedaj je zanje skoro katastrofalno. Torej kdor ostane samec si koplje prezgodnji grob. Wilson oče in Wilson sin. V amerikanski državljanski vojni, ki je trajala od 1861 do 1865 so se borile severne države proti južiiim zveznim državam, ker so se tc branile odpi'aviti ti'govino in kiijičevanje s sužnji. Takrat so je pojavljal na čelu armad južniji držav, ki so hotele suženjstvo vzdrževati še nuprej neki duhovnik, ki je s križem in biblijo v roki vojakom pri-digoval, da je božja volja, da kristjani zatirajo zamorce in druge pogane, da jih naj le vlačijo v sužnost in jih mučijo. Ta ]u'idigar, ki je s tako binavščino in trdoviatnostjo branil suženjstvo je bil — Wilson, oče sedanjega ameriškega predsednika. Mi nočemo iz tega izvajati nobenih posledic, samo pripomnimo, da lastnosti očeta podeduje v gotovi meri tudi sin. Vojni pregled. Italijansko bojiiče. — Italijansko vojuo vodstvo se sistematično pripnivlju k ofenzivi v velikem obsegu. Drugo armado, ki jc bila v 12. soski bitki luiičciia, bočejo Italijani »a novo ustanoviti s tem, da, na novo nstaiiovljonc skupine v Liižujih tednih zvcžejo v celoto. Tem naporom naapi'otno ualiajaino se mi v iiepriiticiiio boljšem jioložajn, kiikor smo se naliajab pred iuluanskim ponizoin ob Soči. Številnim impadoni izpostavljena bojna Ííta iialmja se seduj ]>(i]>o)iionia na ilalijaiibkili tleb. Vojskina opnstoSenja na avstrijskih tlcb so odslej naprej i^kljuCena. Okolica Piave podobna je po zunanje, vže danes popolnoma razoranim poljanam zabodnejja bojiSča. Driiga važna ugodnost je tudi to, da se iialiajajo nele bojne poljane temveč tudi oskrbovaliSOa naše araiade v lienečiji in da mi Kujemljcnio znaten del za oskrbovanje potrebnei,'a iz italijanske posesti. NaSe oskrbovalne oblasti po-8kri)elc so z navadno odločnostjo vse i»oirei)no, da se pravilno obdela in obseje rodovitna zemlja dežele, Italija izgubila je ob katastrofi pri Kobaridu znatne prednosti. Obsežne predpriprave, da so ojači naša sedanja defenzivna Črta, z izdelanjem naěe bojne črte po veČ naÈinib, so nam porok, da vstrajanio na sedaj zasedenih prostorih. V bližnjem času nam bo tudi možno, našo akcijsko moč ojačiti. — Ka tem bojišču se po uradnem poročilu 6. t, ni. l)oji omejujejo na obojestranske topovske boje. Rusko tmjišče. — Po desetdnevnem prekinjeiiju mirovnih pogajanj, so se ista r>. t. m. zopet pričela. To jc razveseljivo poročilo, ki je doĚlo 5. t. m. iz Brest Litovskega in Petrograda, in vže dejstvo, da ])otnje ruski ljudski komisar za zunanje zadeve, gospod Trotzky sam v Brest Litovsk, jc ugocîno znamenje. V stvarnih spornih točkah se seveda še niso sporazumeli: Kusi vstrajajo, kakor Je razvidno iz neke brzojavke na zastopnike čve tcrosporazuma v (îrest Litovskem, pri njib zahtevi, da se preloži kraj mirovne konlerenec na nevtralna tla, zastopniki Kemcev jia na vže znanem stališčii glede samoodločbe narodov. Tu naj odločuje sprava in ne razdor, to jc sedaj zahteva narodov, ki iiričaknjejo obojestranski častni mir. Ako se no bi na-dtyali, da se odstranijo zapreke v Brest Litovskem, se tudi nc ÎjÎ tako hitro zopet pričela pogajanja in gospod Trofzky se ne bi ))il sam potrudil na pot, ako nc bi bil iip;oden potek in skorajScn sklep mirovnih pogajanj ob enem tinli življcnsko vprašanje za vlado holĚevikov. V materijalnem oziru obstoja tedaj Še napetost, s formalnim vspebom, da so se obe stranki zopet vsedli k zeleni mizi, smemo hiti zadovoljni. Brej ko slej je ruska zahteva, naj se mirovna pobijanja nadaljujejo v Stockholm«, nerazumljiva, zadostne utemeljitve te zahteve doslej ge niso podaii, ])roti ti( ejstitvi te njih zahteve govore tndi sedanja udobnost in pospeševalna sredstva. Y slučaju, da bi se udeležile zahodne države pogajanj, bi bila ta ruska zahteva vse kaj druzega, kajti za tak shod primanjkuje v Brest Litovskn vaeli slučajno potrebnih sredstev. Obrok, ki ga je Rusija stavila ententi je potekel, brez da bi se ista izjavila, da sc Jiogajanj udeleži in konCno se bodo osrednje drŽave, Rasi in Ukrajinci^ katerih zastopniki so ttidi že došli, sami naprej pogajab — čemu toraj Brest Litovsk zapustiti? Nevarnosti tujega vpliva in motenja bi bile v kakem nevtralnem mest« gotovo večje, kakor pa v mirnem Brest Li-tovsku. Briliodnji čas nam pač prinese upajmo ugodna poročila o iiadajnem poteku teb mirovnih pogajanj. DomaČe in tuje novice. Odlikovanj^. Cesar je podelil podpredsedniku državnega zbora, gosp. Jožefu pl. Pogačniku brez takse red Železne krone IL razreda z vojno dekoracijo. Imenovan je bil čniovojnim stotnikom-avditorjem gospod dr. Milan Škerlj, do-sedaj črnovojni nailporoČnik-avditor. Imenovanje. Okrožni zdravnik v Trebnjem, g. dr. Teodor ICiissel je imenovan za provizoričnega zdravstvenega asistenta pri deželni vladi v Ljubljani. Odlikovan Novomeščan. Račun.ski podčastnik g. Ivan Pičel j je bil odlikovan z Železniui križcem s krono na traku hrabrostno svetinje in Karlovim četniTti križcem. Popřeje je Že bil petkrat odlikovan. Čast junaku-rojaku! Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu decembru 1917 je 407 strank vložilo 425.582 kron 12 h; 163 strank vzdignilo 124.628 kron 5G h; torej več vložilo 300.953 kron 50 h; stanje vlog 6.020.t>22 kron 58 bel.; denartii promet 2,086.127 K 58 b; vseh strank bilo je 1050. Umrl jc 5. januarja po kratki bolezni in previden s sv. zakramenti, 72 let star, veleugledeii posestnik na Mrzli luži pri Ti'ebnjem, gospod Ivan Bukovec. Pi'i-poroča se vsem znancem v blag spomin. Njegovi duši večni raj! Umrla je v Zatičini po kratki bolezni gospa Terezija SrebrniČ iz Solkana pri Goi'ici in sicer dne 3. januarja ter bila slovesno pokopana v soboto 5. t. m. ob 10. uri dopoldne v Zatičini. Blaga pokojnica je bila mati prcč. g. dr, Jos. Si'cbrniča, jtrofesorja bogoslovja goiiškega, ki se nahaja sedaj v zatiškem samostanu. Svetila ji večna luč! Jugoslovanska deklaracija, Občinski odlioi' občine Dvor pri Žužemberku sklenil je v soji z dne 27. novembra 1917, da se soglasno pridružuje Jugoslovanski deklaraciji z dne 30. maja t. 1. Vse svoje moči siavi na razpolago, dokler se ne zgradi Jugoslovanska država pod žezlom Habs-buiške dinastije. Ravnotako prosi gg. po-■ slance, da delajo z vsemi močmi popolnoma neotnajeno na to, da dosežejo vzviSeni cilj majniškc izjave, da se že enkrat in za vselej otresetuo tujega tlačanstva in pii-demo tako do narodne svobode in boljše bodočnosti. Odobrava odločno postopanje naših gg poslancev, kateri se hrabro zavzemajo za izpolnitev začetega dela, graja pa z obžalovanjem postopanje onih, kateri so iz kluba izstopili. S hvaležnostjo se pridružuje neumornemu prizadevanju našega presvitiega cesarja Karola I. ter akciji sv.oČeta Benedikta XV. Živela Jugoslavija! Jože Prime, župan iti 16 obč. odbornikov. Geslo novega cesarja Karola. Geslo našega presvetlega vladarja se glasi: „V vojni in v milil z ljudstvom za doiňovino," Latinsko pa: „Pace belloque omnia pro pati'ia cum populo meo." Voščilo. Iz zasedenega laškega ozemlja želi vesele božične praznike in srečno novo leto 1918 vsem Novomeščaiiom obojestran Krke: Franc Bele iz Novega mesta, Jurij Mali iz Tolstega vrha, Franc Noviiic iz Mirne peči, Jan. Kos iz Mokronoga. Nesreče. Jože PovŠič, posestnikov sin iz Medvedjeka pri Tržišču, je hotel božični dan proslaviti s streljanjem. Poiskal si je možnar, kakor.Šnje so rabili svoj čas za streljanje pri 'cerkvenih slovesnostih. Tega je nesel v hišo, ga nabasal s smodnikom, na kterega je zabijal klin. Med zabijanjem se mu je pa smodnik vnel in možnar razletel. On sam je dobil na nogah lahke, trije okrog njega stoječi dečki pa. težke poškodbe. Njegov brat Lojze j« dobil hude rane na členku in na kolenu, bi'atu Janezu je pa zdrobilo kost desne noge pod kolenom. Osemletnemu Janezu Zurcii, ki je tudi poleg stal, je zadal di'obec iiiožnai'ja rano, ter mu zlomil levo nogo v goleni. — Janez PeClin, nadomestni oi'ožnik na Vinici, je hotel urediti sosedu puško. Ko jo je poskusil se je pa razletela, mu odtrgala palec ter raztrgala dlan leve loke. Navedeni ponesrečenci se zdravijo v kaiidijski bolnici. 5000 kron za pozidavo romarske cerkve na sv. Višarjili je daroval celovški knezoškoi'. Kakor znano, je bila omenjena cerkev od Lahov močno poškodovana. Darovi za slepe vojake. Čislana družina Metelkotova v Ledeči vasi pri Št. Jerneju je poslala 20 kron. Neimenovana gospa, Novomesto 4 K. —: Na smi tni postelji je ukazal 5. januarja umrli posestnik Ivan Bukovec, posestnik na Mrzli luži pri Trebnjem, da se takoj pošlje na naše uredništvo 50 kron za uboge slepe slovenske vojake, katero svoto smo tudi prejeli. Slepi vojaki s C. sestro Klaro se bodo gotovo hvaležno spominjali velikega dobrotnika v pobožnih molitvah. Dobrotnikom živim in mrtvim bodi Bog večni plačnik! Ogenj je nastal na Sv. Treh KraljeT v prvem dekliškem razredu v stari Sko-letovi hiši v Novem mestu. Ogenj bi lahko bil zelo usodepoln za sosede, ko bi ga ne bila pogasila še pravočasno novomeška požarna bramba pod vodstvom svojega načelnika. Zvečer poprej je postrežnica zakurila t peč ter naložila za pečjo drva, ki so se v noči unela. Škode ni posebne, pač pa je dim pokvaril šolske stenske podobe. Ljudje, ki so zjutraj odhajali iz kapiteljna so dim zapazili pri oknih. Pazite, da ne puščate drv pri vročih pečeh! Odmera davka o vojnem dobičku. Izpisek iz plačilnih nalogov o dosedaj od-, merjenem davku na vojne dobičke za cenilni okraj Rudolf<)vo je pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Rudolfovem (soba št. 1) v času od 8. do 21. januarja 1918 ob uradniii urah javno razgrnjen vsakomur na vpogled. Kakšno bo letošnje vreme. Nemški vremenski prerok Andrej Voss izBerolina, ki ga zelo vpoštevajo nemški vrtnarji in sadjarji in ki je tudi vreme prošlega leta natančno prorokoval, pravi, da bode letošnja zima do srede februarja srednje mrzla, in da bo precej snega. Tudi marca in začetkom aprila bo vreme bolj toplo in vlažno. Od aprila do junija bo vreme bolj vlažno in le malo toplo. Poletje bo vioče in suho,' jesen pa vlažna in malo solnčna. V splošnem bo po nazoiii Vossovem letošnje vrem« srednje toplo in stanovitno. Zopet porote. S prvim januarjem 1918 so začele v Avstriji zopet poslovati porotne sodbe. Žrebanje porotnikov bo kmalu razglašeno. Originalne ruske brzojavke imajo v rokali Čehi in Jugoslovani. To so namreč pristni bi'zojavi, v katerih je ponudila Rusija Avstriji in Nemčiji premiije, a so se v časopisih neresnično objavili. VrŠe se glede tega velike jireiskave na Dunaju, kakor poročajo In'vatski listi. Črnogorski kralj Nikita leži baje na smrtni postelji, kakor se poroča iz Švice. Star je 7G let. Zgubila se je 3. jan. od Windišerja do Perkota denarnica s čre/. 500 kronami, vojaško razvidnico in receptom. Pošten najditelj naj ]>roti nagradi izroči isto g. Perkotu, Rudolfovo, Kaiidija. Hudo zimo smo imeli pretekle dni tudi na Dolenjskem. ševatelji ktiietijstev. Ustaijovil Je centrale, kHtei ilj [Kislerlica je bila, val. To nI res. „Slov. hrv. klub" ni pofiival, zbortival je, ampak iSa sint) hoteli sklepe priobčiti v lisl.ib, je bila tam liela lisa. V Gradcu smo zborovali, v.sH)sedriji sobi pa je bi) detektiv. To je bilo takrat, ko je dr. Šustei'šii rekel; Proti Čidioiti nn)ra)iio biti skrajno previdni. Di'. Ki-ek je priiiel delovati, da se združi vse za varstvo svojib pravic, Ta ntiael je jnetjiagala in njen sad je jugoslovanska (leklaiacija. Po smrti Siiiigkhovi niso nebale neruske intrige. Ktirbei' je bil le malo Časa na krmilu. SpitzmiilleijiiV poskus, da bi jiret)sn()val vlado se je 4Jonesreči]. Prišel je Clam-Mai-tinic, ki je izjavil, tla je njegov program Avstrija. Tudi on je padel. Sledil je Seidlerjev zatiasni kabinet. Spočetka nismo imeli povoda nasttipiti proli njetiiu: in dovt)lili stno mu zatiasni pioiainn. Med tem je prišla amnestija, ki je najjraviia nied nami dttber vtis, med Nemci pa hud otlptu*. Spiavili smo v I'etl bugutisko vprašanje, vttjaške pmljiore zvi.^ali, obnovili poi'otna sodist'a, vojaškim sotlišt^eni odvztdi Sfulstvo nad civilnimi osebami, Seidlei' nam je i>onuilil dva ministrska sedeža, ker pa ni priznal nase tleklaracije, smo proti njemu v najstit)žji ojjozitîiji, o kateri pravi di-, ŘtisteršiČ, tla so (»ti't)iarije. Ob svojem času se bo, pokazalo, kti« je bil značajt;u in kdo trs, ki ga vetei' tmije. Dr. Šiisteršič je že pul leta prej zahteval, koga naj volimo v delegacije. Sklenili smo, da vtdimo tistega, do katerega imamo zaupanje in zato smo volili tir. K(ii't)šca. Naša država stoji pred važnimi dogodki. Prihodnji tliievi bodo pokazali, ali bo svetovtd mir. V rokah Čeiiiirmvili je, kak bo. Mi smo za samoodločbo naiodov, kar zahtevajo tudi boljševiki. Naša tli-pltnnacija ni še nikdar imela tako odgo-voiitosti polnega dela. Sodbo o našem delovanju prepuščamo Vam in našemu ljudstvu in te sotlbe se ne bojimo. (Dulgt)trajno odobravanje.) Prtif. Boguiidl Remec: Slišali smo poslanca Jarca, ki nam je pojasnil, kako so poslanci zastopali koi'isti slovenskega Ijmlstva, Predlagam siedečo zaupnico: Zbor zaupnikov Slov. Ijutlske sti'anke L radtislno pozdravlja ustanovitev Jugt)slovanskega kluba; 2. odobrava, da so naši poslanci Slov. Ijutlske stranke v delegacije poslali načelnika Jugoslovanskega kluba; 3. obstija izstop poslancev dr. Žii-stei'šiča in .Jakliča. (Burno, dolgotiajno odobravanje in Živio-klici.) Dekan dr. KrŽiŠnik; Predlagam, naj se izi'eče našim poslancem še večja najšii'ša zaupnica. (Vibajiio otiobravanje.) Načelnik A. Kalan; Dajem zaupnici 7ia glasovanje; kdoi' je zanji, naj tlvigne roko. (Klici: Vsi! Živeli naši poslanci! — DolgiJtrajno otiobravanje.) Konstatiram, da je Baiipnica soglasno sprejeta, Dopisi. Iz Novega mesta. Vedno bolj zgi-nevajo zanimive osebe iz novomeške oii-ginaltie pi-eteklosti. Smrina kosa, Četndi prizanaša 70, 80 ali še več let, končno požatije tudi vso zaostalo pšenico. To jo božji in naiavni zakt)n, kateremu se mtira ]>rej ali slej ukloniti sleiit'rnî čiovek, bogat ali j'even. To je najpiavičnejši zakon na tem svetu, ki ne pozna nobene izjeme. V preteklem tednn ste se poslovile dve taki zanimivi osebi otl starfíjšdi Novo-lueščanov, ki gotovo obe zaslužite 3po-minček v Uol. Novicah. Na Nt)vega leta tlan ob ptd 11. uri do-[loldne je 1)0 kratki bolezni miiiio in vdano v Bogu zaspala gospii Ivana Grailand, ta.šča našega ugletlnega trgt)vca, jiosestnika, ces. sveiniiia g. J. l'iceka. Kljub visoki starosti 70 let je bila rajna še vedno svežega (Itilia. polna zdiavfga humorja, neutrinlno delavna in skrbna variiinja svojiiu malim vnnkom, ki so jo pi'av po oti'očje přisněno ljubili. Bila je obče spt)štovana, povsod dt)bro zriMria in naj])opularnejŠa mamina v Novem mestu. — Omeniti mt>ramo, tla se nahaja družina ^Greiland" že kot nad sto let staro rt)dbinsko ime v novoniaški zgodovini Vi'hovčevi. V mlatlih letih je bila gospa Grailand izboi'na kapiteljska pevka nad 15 let. Imela je krasen sopran in so ta divni pevski dar podedovali po svoji di'agi mamici vsi njeni otroci, kateri že leta in leta tvorijo močnt) oport) kapiteljskega zboi'a in vseh javnili koncei'tov ter prodnkcij. Kedo ne pozna prekrasno doneči bariton našega Ancita, ki nam očarujoč doni raz kapiteljskega in samostanskega kora, Rajnka dobra mamica je tudi doma latla popevala. Že zadnje dneve pred smitjo je popevala stare ji priljubljene napcve izza mlailih dni. Da, celo zadnje nre preti smitjo je poskušala njeno naj-pi'iljubnejšo solo aiijo „.. . nunc et in hora mollis nostrae," (zdaj in ob naši zadnji uri). LVgVeb je bil prav slovesen. Vodil ga je mil. g, prošl. dr. Seb. EUiert ob obihii asistenci čií. kapiteljske in frančiškanske duhovščine ter Usmiljenili bratov. Mnogobrojna utlcležba spremljevalcev rajne gospe k zadnjemu počitku iz vseh stanov novo-mešktiga prebivalstva in iz okolice, jo pokazala, kako zelo je bila čislana in priljubljena. Kot ncktlanji cerkveni izvrstni pevki, so ji pa tudi gg, pevci kai>iteljskega in frančiškanskega kora in drugi, pod vodstvom g. Hladnika, zapeli dve zares vse hvalevredno uspeli žalostinki. Blaga pokojna Jiiamica naj rŽiva večno srečo pri Bt)gu ! Di'uga oseba, ki smo jo ravnokar izročili materi zemlji, ni bila več znana splošni javnosti. Novejši svet jo ni pt)znal. Bivala jc večjidel svoje dolgo življenje v blaženi Iiištii samoti, posvečujoč vse svoje bogate dušno kreposti in telesne moči oskrbi svoje družine. In verniar jo je spoštovalo posebno v prejšnih letih vse Novomesto. Ponižna vijolica, ki razširja svoj prijeten dub tudi v najskrivnejšem kotičku, ni ostala brez splošnega zanimanja. Bila je to gt)spa Ana Zupančič roj. Potočnik, vtlova po c. kr. gimn. slugi. Umrla je tine 3. januarja ob 1. ui'i popoldne, po dtilgi bolezni, v 87. letu svoje starosti. Pokojna je bila vseskozi blaga duša zlattiga značaja in bogoljtibnega življenja. Posvetnega i'azvestdjevaiija se ni ndeleževala, vsled t^xisar jo velika večina sedanjih Novo-nieščiuiov niti poznala ni. Rtijena meščanka ni zapustila nikoli svt)jega 1'ojstnt^ga kraja. V svi>jih mladih letih je službtivala pri tiglednili mestnih družinali, kjer si je pridobila omike, katero bi ji dandanes marsiktlo zavitlal tmli iz višjih stanov. Ntiiiiščina ji je tekla gladko. Pozneje se je ptu'očila z doiiiačintmi po-kt)jnim C. kr. gimn. slugo Petrotii Znpan-čit',em, kojega rodbinsko ime se navaja v Vrhovčevi Zgodovini Ntivega mesta med nad 100 let imenovanimi hišniki Novega mesta. Kei' je službovala večinoma v sta-1'ejŠih meščanskih liišali in se je z zvesto domačinko bo^' zaupno občevalo, vedela jo po njihovem ustnem izročilu veliko zanimivega povedati še izza fi'aneoskc okupacije na Kranjskem. Ljubeznjivo mamo in staro mamo, so nje otioci in vnuki srčno ljubili. Na nn tvaškem odiu je bila oblečena s poročno obleko, s katero je šla pred 63. leti s svojim ženinom Petrom pred oltar Gospodov. Pogreba v soboto 15. januarja ob 4, uri popoldne se je udeležila poteg njenih znanc(>v' precejšnje šte\ilo meščanstva. Naj vživa dobra jiokojna nad zvezdami zaslužetii mir in rajsko veselje! Prizadetim ostalim naše sožalje. Dobrotlj i v i Bog bodi obema veči i i plačnik! Še starejši Kovomeščani pa jima ohranimo časten spomin! Iz Črnomlja. Poročil se je v nedeljo ti. t. m. v tukajšrtji župni cerkvi g. Verij Schweigor, c. in kr, nadporočnik v rez. z gospodično Zefi Rosman, učiteljico iz Štreklovca. Bilo siečno! Ob tej priliki nabralo se je tudi 60 kron za spomenik dr. Kreka in enak znesek za družbo sv. Cirila in Metoda, kar je zelo laskavo in posnemanja vi'edno! Zelo lep in prijazen Silvestrov večer nam je priredila takajšiqa narodna Čitalnica s aotlelovaiijein tu bivajočega vojaštva. Prostori hotela Lackner so bili zelo dično okinčani, in kar je glavno, pt>lni gostov. Zelo pestrobojen vspored pevskih in glasbenih točk je nam pokazal, da je bil cel vspored v i)rav tlobrih rokah, za kar gre posebno bvala gosp. dr. Leitgebu. Knako je bilo občinstvo zelo navdušeno, ko je nastopil operni pevec g. Jos. Dervota, član praškega gledališča. S svojim tentn-jem jo očaral vse navzočo — pokazal se je res kot utiietnik in žel je biirno pohvalo. Ob polnoči jo pozdravil navzoče gosto t. č. predsetlnik, jim Želel srečno in mirno Novo leto z željo in nponi, na našo srečno bodočnost — na našo lepo Jugoslavijo. Ker je cel večer tako lepo uspel, bi bilo želeti, da čitalnica nan) večki'at kaj enakega priretli. Čisti dobiček je bil tudi lep in se je polovica istega odstopila oslepelim slovenskim vojakoiu pešpolka CesaijeviČ. Na Novega leta zjutraj pa se jo nabralo v veseli tli iižbt pri „Ti'eh niašencab" za Krekov spomenik 160 K. —š Iz Št. Jerneja. Lett)a smo obhajali božične pi'aznike bolj z žalostnim srcem, kakor drnga leta. Ni veČ ratlostnega glasu zvonov, tia bi nas razveseljevali ob velikih praznikih. Nekako zadoščenje za izgubljeno božično veselje nam je prinesel pi'aznik sv. Štefana. Imeli smo žegnanje pri podi užni cerkvi v Dol. Stari vasi, Čast našim konjerejcem, ki so se ta dan v obilnem številu zbrali v Št, Jerneju in jahali v tlolgem siirevodu k sv. Štefanu v Staro vas. (1411) Mesti nista pogoreli, pač pa-piŠB oskrbnik nemškega vit, i'e.da na Dunaj do velikega mojstra žalostno poit>čilu, da je lasten, v. 1'eda loliko škotlo trpela, da jo bo težko popraviti. Leta 1408. in 1411. se imenujeta Črnomelj in Metlika mesti. Leta 1377.. Si7. t>ktt)bra, se navajata Črnomelj in Metlika še kot trga, katera je imel v zasiavi Št.rfan pl. Frankopan, grt za t)ba trga odprta vojvodom Aliirebtu in Leopoliln. Leta 1407., 1. februarja, izda vojvoda Albreht pismo, v kat.ei'em naroča metli-gkt;mu glavarju, tla naj upoštttva pri prebivalcih Črnomlja in Metlike glede tia dtiželne davke iti bremena, tla na ))odiagi izdanih pisem žo uživajo mestne pravice in svoboščine. (LicIiiHAvsk}', Gescli. d. H. Habsburg V. Reg. 83ri.) Ta listina je spremljevalno jdsmo ustanovne listine na metliškega glavarja. Ust.aiit)vna diploma se je v obeli mestih nevesektiaj izgubila; omenjeno pismo pa se hrani v tajnem arhivu habsimrške liiše. Leta 1407., 18. junija je izdal vtij-voda L((opold na Dunaju pismo na metli-Šktiga glavarja, v katerem povtiarja, tla so vitezi in njih vojaki, ki bivajo v mestih Črnomlju in Metliki, istotako prosti davka, kakor meščani sami. (Dimitz, Gesch. Kr. L 252.) To pismo potrebuje nekoliko pojasnila. Avstrijska vtijvoda Albrelit in Ltioptdd sta ukazala metliškemu glavarju, da se morata oba metliška trga Črnomelj in Me.tlika z ozirtmi na preteči ulom Turkov utrtliti, to je: trga morata dobiti obzitlje in ]Kisadkt) bramboveev. Plemenitaši, ki se nikjer niso I'adi li>tili ntnlbenih del, so morali mesta zapustiti, njih hiše, palače so ťwtale mestu v last. Tako se je zgodio v Ljubljani 1. .1416. Turjaškim indriigini Itlemičem, ki so po vojvotlovem ukazu, naj pri ntnlbah Ljubljane sodidujejo, i.st.o rajše zajiiistili in se podali v svoje gradove. S tem 80 izgubili lastninsko pravico do svojih pa- lač, ki so postale last mesta. Zaradi tega so se bili vneli tiieti ljubljanskimi meščani in plemiči hudi prepiri, ki so se razvili v krvave jiolioje. a vojvodi so v vseh pi'avdah razsodili Ljubljančanom y prid. Tutli v Metliki in Črnomlju so stanovali v lastnih Jiišah plemiči; ti se utrje-valnili del V Črnomlju in Metliki niso udeleževali, ker so morali s svojim vojaštvom paziti na pi etečcga vlomilca Turka na metliškt)-lirvaški granici. Da se ne bi pričeli enaki prtipiri, kakt>r v Ljubljani, med plemiči in meščani v obeh belokranjskih mestih, jc bihi treba knezt)vega pojasnila, da za utrjevanje Črnomlja in Metlike pletilstvo z vojaštvom dovolj stori, če pazi na sovražno gibanje na bližnji meji in s tem pripomore, da se vršo utrtlbe^ nemoteno. Utemeljitev obeh mest, Črnomlja in Metlike, pade v začetek 15. stt)lc(Ja, Ker se driigih podatkov o tem pomembnetn preosnutju ni našlt> in morda ne bo našlo, nitu'a za enkrat (in tudi mentla za vedno) veljati 1407. leto za ustanovno leto obeh belokranjskih mest in tudi glede dtiova ne bo pomote, Če se držimo 1. februarja leta 1407. Res je nenavadna prikazen, da sta bila v vsakem oziru neznatna trga povišana v vrsto mest. Takih milosti in odlik so bili deležni le kraji, kjer je bila vsaj začasna rezidenca deželnih knezov, kjer je cvetela trgovina in obrt in bilo naseljeno številno ljudstvo. O vsem tem pri Črnomlju in Metliki ne more biti govora. Pač pa je nekaj drugega nagnilo vladarja do tega koraka. Turki so bili Že na poti iz raznih pašalikov preko Hrvašlie in Bele Krajine v osrčje Kranjske, Črnomaljci in Metličani so v dobi neprestanih turških napadov veliko, med Kranjci največ trpeli. Fa ravno Turki, ki so, svoj Čas zavi'atni sovražniki habsburške hiše, postali v scdanjetu svetovnem viharju njeni zavezniki, so* glavni, če tudi posredni vzrok, da je Visoka Habsburška Hiša podelila Črnomlju in Metliki mestne pravice: 1. februarja 1407. Posebno je §e povzdignil to slovesnost im§ ljubljeni, za vso dobi'o vneti C. g. kaplan Rndolf, ki je na čeln lepemu sprevodn prvi jahal s lîrashiin belcem. — Vsem nai'oč-nikom In bi'aleem šentjernejskim žeiiniu veselo novo leto. Poživljamo in pi'osiino vse svoje cenjene Žnpljane, naroeite se kar vsi po vrsti na naš domač dolenjski list „Dolenjske Novice". Zvesti naročnik. Iz Dobrnič. Tadi pri nas je vedno slabže.^ Posebno blaga za obleke primanjkuje. Ùudno se nam zdi, da višje oblasti ne vedo, kaj kmetje poti'cbujejo. Vedo pa dobro za njihov krompir, žito, seno itd. Kje pa naj kmet dobi obleko, obutev in ■ drugo? Piijatelji kmečkega stanu, kje ste, pridite na ponioÉ dejansko! — Kakor drugod, je tadi pri nas tako, da imamo nakaznice za petrolej in sladitor, a blaga pa ne! ~ Novo leto i[namo. Oh, koliko nad stavimo nanj. Ali bode paČ izpolnilo naše nade in sične želje? Novo leto, ali bodeŠ pripeljalo naše može, oČetc in sinove v ljubo domovino nazaj k svojim dragim domačim ? Boš nam li vrnilo zlato svobodo in dragocen mir, po katei'em nestrpno hrepeni vsako slovensko srce? Ali bo konec v tem letu strašnega prelivanja krvi tn vojskinega gorju? — Da bi Vsemogočni usmiljeno nslišal na§e vroče prošnje! Našim dragim bralcem. Sveta naloga vsakega zavednega Slovenca je, podpirati in razširjati slovensko časopisje, pri iemur mi Dolenjci nikakor ne smemo zaostati. Temveč mora vsak po svojih močeh podpirati in razširjati v prvi vrsti svoj edini, vrli. a doslej še premalo poznani časopis Dot. Novice!" Te vrstice nasn je poi^Ial z naročnino na tri iztise g. Anton Deiielak, c. kr. žend. sti'ažmeštei- iz Valle, Isl.ra. Podolniib la-ak«vib ûrfciK smo piejeli Ititos od več strani, dokaz, da so se in se boiio D(»l. Novic« vedno bolj prikupile iiašeinn ljudstvu, kar nas napolnjuje z naiio v lioljšo bodočnost. Cena 5 kron za celo leto za li.st, ki ima dobi^r papir in čist, laiikočitljiv tisk, pač lîikakor ni pretirana posebno ne za naš list, ki je imel IG iet v sled poman j-^kanja naročnikov in inseratov tl i do pet tisoč kron letne izgube. Će so se podražili Časopisi z veliko tisoč naročniki in tudi z veliko tisoč letnega dobička. nam pač nihče ne sme zameriti, če smo v skrajni sili tudi mi zvišali naročnino. Sicer pa v sedanjih razmerah slelierni legije pogreša B kron, kakor jiopj-ej 3 K. Rftsnica je tudi, da po časopisih priporočajo lazšii'jaiije vsakovrstnih listov, samo Dolenjskih Novic se ne omenja, ki so najpotrebnejši list ravno za Dolenjsko. Smo torej Dolenjci navezani le na lastno pomoč in obstoj in boljši razvoj našega domačega lista je odvisen v prvi vrsti le od nas. — Prosimo tedaj najlepše in naj-prisrčnejše, ostanite nam zvesti in pridobite nam še vsaj aooo novih imročnikov in pošiljajte naiti insftratov. Popi'imimo se z vso odločnostjo, da ohranimo svoj Hst tudi v sedanjih viharnih časih! Raznotero. Voli kot dvorjanikf" Akoravno se že tiidi ua Japonskem spo/.nava ViiHv evropske kulture, vendar skušajo Japonci vseetio živeti^ spetr po svojih prastarih šegah in običiijih. Takose je zgodil ob smi ti zadnjega iijibovep cesarja Mikado naslednji slučaj: Japonci so boteli ta pogreb izvršiti čisto po starill japonskih šegab. V voz, na katerem je počivalo U'uplo umrlega cesarja so bili vpreženi štirje črni voli. Toda ker va velja pri Japoncih cesar za božjega namestnika tukaj na zemlji, zato je razumljivo, da niso smeli voziti njegovega trupla navadni voli ampak so jib tiioj'ali šelo iinenovati po vseli dvornih pravilih dvorjaiiikom. Ko so potem ti voli storili svojo dolžnost so jim dali lepo pokojnino; brez dela so lahko prežvekovali svojo krmo, Nekig glede samcev, Neki iVancoski znanstvenik je na podlagi večletnega opa-zownja Izdal statistični izkaz, ki bo gotovo prestrašil vso samce in razveselil zakonske može. Dokazal je, da samci veliko hitieje umirajo, kot oženjeni možje. Prišel je do končnega sklepa, da v enem letu umre 6-6 procentov samcev, v starosti 20 do 30 let, medtem ko umrejo od zakonskih mož iste starosti komaj 3-3 procenti. Torej umirajo potemtakem samci ravno za polovico hitreje. Samcev, ki so v letih 30 do 40 umre celo 13 procentov, âe hitreje izumirajo neoženjeni v svoji starosti, ko so bližajo 60. letom. Tedaj je zanje skoio katastrofalno. Torej kdor ostane samec si koplje prezgodnji grob. Wilson oče in Wilson sin. V amerikanski državljanski vojni, ki je trajala od 1861 do 1865 so se borile severne države lu'oti južnim zveznim državam, ker so se te bi'anile odpraviti trgovino in kupčevanje s sužnji. Takrat so je pojavljal na čehi armad južnih držav, ki so hotele suženjstvo vzdrževati še n:iprej neki duhovnik, ki je s križem in biblijo v roki vojakom pri-digoval, da je božja volja, da kristjani zatirajo zamorce in druge pogane, da jih naj le vlačijo v sužnost in jih mučijo. Ta pi'idigar, ki je s tako hinavščino in trdovratnostjo branil suženjstvo je bil — Wilson, oče sedanjega ameriškega predsednika. Mi nočemo iz tega izvajati nobenih posledic, samo pripotiniimo, da lastnosti očeta podeduje v gotovi meri tudi sin. Vojni pregled. TliitijanNko liojišče. — JtaliJ.iii9kovojLO vodstvo sc sistemiitično pnpi'twjÈi k ofenzivi v vebkem obsegu. Dniijo .ii-mm o, ki je bila v 12. soški bitki miičena, hočejo Italijani iia novo ustanoviti s teui, (U ua novo ustauovljcue skupine y bližiijili tcdiiili zvcžejo v celoto. Tem najKirom uanprotiio iialiajamo se mi v neprimerno boljfteni položaju, kiiitor smo se ualiajuli pred italijaiiskini pofiv/.oui «b Soèi. Stevihiim napjulom i/postiivljeiiii bojniv črta iiahaju se scdiij populiioma uii italijanskili tieb, Vojskina opustošenju na avstrijskih tlcb so odslej uiiprej i/,kl,jiičena. Okolica Pjavc podobna je po zuniuijc vže danes popolnoma niKOi'aiiim ])oljn,nam zahodiiej^a bojišča. Druga važna u^'odnost je tudi to, da sc nahajiijo nele bojue poljane temveč tudi oskrboval šča nase armade v BeiieËiji iu da nii zajemljeaio Kiuiten del m oskrbovanje potrebnega iz italijanske posesti. Naše oskrbovalne oblasti po-skriiclc so navadno odločnostjo vse potrebno, da se pravilno obdela in obseje rodovitna zemlja ilcžcle. Italija izfjubila je ob katastrofi pri Kobaridu Knatnc prednosti. Obsežne predpriprave, da se ojači naèa sedanja defenzivna črta, z iKdeliinjem naše bojne črte po več načinih, so nam porok, da vatnijatno na sedaj zasedenih prostorib. V bližnjem'Času itam bo tudi možno, naSo akcijsko moč ojaciti. — Na tem bojišču se po uradnem poročilu 6, t. m. boji omejujejo ua obojestranske topovske boje. Rusko bojišče. — Po desetdnevnem prckinjenjn mirovnih pogajanj, so sc ista r>. t. di. zopet pričela. To je razveseljivo poročilo, ki je doâlo 5. t, m. iz Jirest Litovskega in rétrograda, in vže dejstvo, da potuje ru.ski ljudski komisar za zunanje zadeve, 'gospod Trotzky sam v lîrest Litovsk, je ugodno znamenje. V stvarnih spornih točkah se seveda še niso sj)o razum cli: líuai vstrajajo, kakor je razvidno i/, neke hi7,ojavke na zastopnike čve-tcrosporazunia v Brest Litovskem, pri njib zabtevi, da se preloži kraj mirovne konlerenee na nevtralna tla, zastopniki Nemcev pa na vže znanem stališču glede samoodločbe narodov. Tu naf odločuje sprava in ne razdor, to je sedaj zahteva narodov, ki pričakujejo obojestranski častni mir. Ako se nc bi nadejali, da se odstranijo zapreke v Hrest Litovskem, se tudi nc bi tako hitro zopet pričela ])0gaj.inja in gospod Trotzky se ne bi bil sum jiotrudil na pot, ako ne l»i' bil ugoden potek in skorajšen sklep mirovnih pogajanj ob enem tudi življeusko vprašanje za vlado bolSevikov. V matecijuinem oziru obstoja tedaj še napetost, s formalnim vspehom, da so se obe stranki zopet vsedli k zeleni mizi, smemo biti zadovoljni. Prej ko slfg je ruska zahteva, naj sc mirovna pogajanja nadaljujejo v Stockholmu, nerazumljiva, zadostne utemeljitve te •zahteve doslej èe niso podali, pvoti udojstitvi te njih zahteve govore tudi sedanja udobnost bi pospeševalna sredstva. V slučajn, da bi se udeležile zahodne države pogajanj, bi bila ta ruska zabteva vse kaj druzega, kajti za tak sbod primanjkuje v lirest Litovska v.seb slučajno potrebnih sredstev. Obrok, ki ga je Kusija stavila enteiiti je (totekei, brez da bi se ista izjavila, da se pogajanj udeleži in končno se bodo osrednje države, Husi in Ukrajinci, katerih zastopniki so tudi žc došli, sami naprej pogajali — čemu toraj Brest Litovsk 'zapustiti? Nevarnosti tujega vjiliva in motenja bi bile v kakem nevtra nem mestu gotovo večje, kakor pa v mirnem Brest Litovska. rriliodnji čas nam pač prinese upajmo ugodna poročila o iiadajnem poteku teh mlroniih pogajanj. DomaČe in tuje novice. Odlikovanj^. Cesarje podelil podpredsedniku državnega zbora, gosp. Jožefu pl. Pogačniku brez takse red železne krone I[. razreda z vojno dekoracijo. Imenovan je bil črnovojnim stotnikom-avditorjem gospod dr. MHan Škerlj, do-sedaj črnovojni nadpoi'oćnik-avditor. Imenovanje, Okrožni zdravnik v Trebnjem, g. dr. Teodor liiissel je imenovan za provizoriČnega zdravstvenega asistenta pri deželni vlatli v Ljubljani. Odlikovan Novomeščan, Računski podčastnik g, Ivan Pičel j je bil odlikovan z železnim križcem s krono na traku hrabrostnc svetinje in Karlovim ČetniTn križcem. Popřeje je Že bil petkrat odlikovan. Čast junaku-rojaku! Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu decembru 1917 je 407 strank vložilo 425.,582 kron 12 b; 163 strank vzdignilo 124.628 kron 56 h; torej več vložilo 300.953 kron 56 li ; st.anje vlog 6,020,822 kron 58 liel.; denarni promet 2,086,127 K 58 b; vseh strank bilo je 1050. Umrl je 5. januaija po kratki bolezni in previden s sv. zakramenti, 72 let star, veleugleden posestnik na Mrzli luži pri Trebnjem, go-^ijiod Ivan Bukovec. Pri-poioča se vsem znancem v blag spomin. Njegovi duši večni raj! Umrla je v ZatiČini po kratki bolezni gospa Terezija Srebrn ič i« Solkana jnl Gorici in sicer dne 3. januarja ter bila slovesno pokopana v soboto 5. t. tu. ob 10. uri do])oldne v Zatičini. Blaga pokojnica je bila mal.i preč. g. dr. Jos. Srebrniča, profesorja bogi)slovja goriškega, ki se iia-haja sedaj v zatiškem samostanu. Svetila ji večna luč! Jugoslovanska deklaracUa, Občinski odboj- občine Dvor pri Žužemberku sklenil je v seji z dne 27. novembra 1917, da .se soglasno pridi'užuje Jugoslovanski deklaraciji z dne 30. maja t. 1. Vse svoje moči Slavi na razpolago, dokler se ne zgradi Jngo.slovanska di'žava pod žezlom Habsburške dinastije. Ravnotako pi'osi gg. poslance, da delajo z vsemi močmi popolnoma neomajeno na to, da dosežejo vzvišeni cilj niajniške izjave, da se že enkrat in za vselej otresemo tujega tlačanstva in pridemo tako do narodne svobode in boljše bodočnosti. Odobi'ava odločno postopanje naših gg poslancev, kateri se lirabro- zavzemajo za izpolnitev začetega dela, gi'aja pa z obžalovanjem postopanje onilt, kateii so iz kluba izstopili. S hvaležnostjo se pridružuje neumornemu piizadevanju našega presvitlega cesarja Kai'ola L ter akcjji sv.očeta Benedikta XV. Živela Jugoslavija! .lože Prime, župan in 16 obč, odbornikov. Geslo novega cesarja Karola. Geslo našega presvetlega vladarja se giasi; „V vojni iu v tniru z ljudstvom za doiňovino." Latinsko pa: „Pace bello((ue omnia pro patria cum populo meo." Voščilo. Iz zasedenega laškega ozemlja želi vesele božične praznike in srečno novo leto 1918 vsem NovomešČanom obojestran Krke: Franc lîele iz Novega tnesta, Jurij i\Iali iz Tolstega vi1ia, Franc Novine iz Mirne peči, Jan. Kos iz Mokronoga. Nesreče. Jože Povšič, posestnikov sin iz Jledvedjoka pri Tržišču, je hotel božični dan proslaviti s streljanjem. Poiskal si je možuar, kakoršnje so i'abili svoj čas za streljanje pri cerkvenih slovesnostih. Tega je nesel v hišo, ga nabasal s smodnikom, na kterega je zabijal klin. Med za-bijatijem se mu je jTa smodnik vnel in niožinir razletel. On sam je dobil na nogah lahke, trije okrog njega stoječi dečki p» težke poškodbe. Njegov brat Lojze je dobil hude i'ane na čletikn in na koleim, bratu Janezu je pa zdiobilo kost desne noge pod kolenom. Osemletnemu Janezu Zui'cu, ki je tudi poleg stal, je zadal di'obec inožnarja rano, ter itiu zlomil levo nogo v goleni, — Janez Pečlin, nadoitiestni orožnik na Vinici, je botel mediti sosedu puško. Ko jo je poskusil se je pa razletela, mu oiltrgala palec ter raztrgala dlan leve roke. Navedeni ponesrečenci se zdravijo v kandijski bolnici. 5000 kron za pozidavo romarske cerkve na sv. Višarjih je daroval celovški knezoškoť. Kakor znano, je bila omenjena cerkev od Lahov močno poškodovana. Darovi za slepe vojake. Čislana družina Metelkotova v Ledeči vasi pri Št. Jerneju je poslala 20 kron. Neimenovana gospa, Novomesto 4 K. — Na smi tni postelji je ukazal 5. jainiai'ja umrli posestnik Ivan Bukovec, posestnik na Mrzli luži pri Trebnjem, da se takoj pošlje na naše uredništvo 50 kron za uboge slepe slovenske vojake, katero svoto smo ttidi prejeli. Slepi vojaki s Č. sesti'o Klaro se bodo gotovo livaležno spominjali velikega dobrotnika v pobožnili molitvah. Dobrotnikom živim in mrtvim bodi Bog večni plačnik! Ogenj je nastal na Sv. Treh Kialjev v prvem dekliškem razredu v stari Sko-letovi hiši v Novem mestu. Ogenj bi labko bil zelo usodepoln za soseile, ko bi ga ne bila pogasila še pravočasno novomeška požarna bramba pod vodstvom svojega načelnika. Zvečer poprej je postrežnica zakurila t peč ter naložila za pečjo diva, ki so sc v noči nnela. Škode ni posebne, pač pa je dit» pokvaril šolske stenske podobe. Ljudje, ki so zjutraj odbajalt iz kapiteljna so dim zapazili pri oknih. Pazite, da ne puščate drv pri vročih pečeh! Odmera davka o vojnem dobičku. Izpisek iz plačiltiih nalogov o dosedaj od-, merjenem davku ua vojne dobičke za cenilni okraj Rudolfovo je pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Rudolfovem (soba št. 1) v Času od 8. do 21. jainiarja 1918 ob uradnih urah javno 1'azgrnjen vsakomur na vpogled. Kakšno bo letošnje vreme. Nemški vremenski pi'erok Andrej Voss izBerolina, ki ga zelo vpoštevajo nemški vrtnaiji in sadjarji in ki je tudi vreme prošlega leta natančno prorokoval, pravi, da bode letošnja zima do srede februarja srednje mrzla, in da bo precej snega. Tudi marca in začetkom api'ila bo vretne bolj toplo in vlažno. Od aprila do junija bo vi'eme bolj vlažno in le malo toplo. Poletje bo vroče in suho, jesen pa vlažna in malo solnčna. V splošnem bo po nazoru Vossovetii letošnje vreni« srednje toplo in stanovitno. Zopet porote. S pivim jainiarjeni 1918 so začele v Avstriji zopet poslovati porotne sodbe. Žrebanje jiorotnlkov bo kmalu razglašeno. Otjginalne ruske brzojavke imajo v rokaii Čidii in Jugoslovani. To so natnreč pristni brzojavi, v katerili je ponudila Rusija Avstriji iti Neiiu'iiji premirje, a so se v časopisih neresnično objavili. Vrše se glede tega velike jtreiskavc na Dunaju, kakoi" poročajo hrvatski list.i. Črnogorski kralj Nikita le,ži baje na smrtni postelji, kakor se poroča iz Švice. Star je 76 let. Zgubila se je 3. jan. od "W^indišerja do Perkota denarnica s črez 500 kronami, vojaško razvidnico in nsceptoni. Pošten najditelj naj proti nagradi izi'oči isto g. Perkotu, Rinlolfovo, Kandija. Hudo zimo smo imeli pretekle dni tudi na Dolenjskem. Gospodarstvo. Pozor čevljarji! rodiiisiina zadinga naznanja vsem ítívljaiskiin niojstrotii sodnega okraja Novoiiiesto, da je Razdelje-Viiltiica za tisnje imaltila zopet nekaj nsnja, katero se dobi kakor po navadi pii gosp. M, Mi'aniofjii v Novem ineshi. Pravico dobiti to usnje itiiajo le tisti, ki se izkažejo z obi'l.niiii listom kot npiaviČeni čevljai'ski mojstri, to se pi'avi: tisti, ki imajo patent. — Zadrnga Čevljarjev, L. Cigler, t. 6. naielnik. Promet s čevlji. V zniislu naredbe trgovskega ministrstva z dne 13. (ieceiiibra 1917, drž. zakon §1. 482 se sme novo, kakoi' staro obuvalo prodajati konsnmentom izključilo le proti izkaznicam. V splošnem veljajo analogna določila kot pri prometu z blagom in obleko. Do definitivne ureditve lio v najnujnejšem sluCaju izdajala izkaznice za mesto Ljubljano „Deželna poslovalnica za preskrbo |)rebivalstva z obleko" (Šolski drevored št. 2) na deželi pa pri.stojna okrajna glavarstva. Trgovina z lesom na Kranjskem je Eopet odprta, ker je Ki'anjska izločena iz ožjega vojnega ozemlja. Za nakuji in promet z mizarskim stavbnitn Icsoni zato ni treba vež posebnega dovoljenja od c. in kr. vojaškega oddelka za nabavo lesa. 6 milijonov hekto vina so našle zavezniške armade na Laškem. Kakor poroča „Wein-Zisitung", se je vefjidel te rujne kapljice odposlalo v Nemčijo. Olja tia Španskem so pridelali letos nad 19 milijonov meterskili stotov. Vkljub izredni bogati letini so ceneoljusilno visoke. Pšenice so posejali letošnjo jesen v Rnmuniji 1 milijon iu 230 tisoČ liektarjev. Upajmo dobj'o žetev. Tobak brez nakaznic se bode še tudi nadalje dobival. Pravijo, da bi iipeljava tohainih nakaznic delala v prodaji velike pi'eglavice. Tudi cene še ostanejo sedanje. Teden dni dopusta. PiSe JaiiPZ Nep, GrïiniC. (Dalje, I.) Vzdrarnili so me vojaški vlaki. Takih v iem kraju gotovo Še niso videli nikdar. Po trije, štirje stroji, pa vagon za vagonom — vagon za vagonom, kakor neizmerno dolga črna kača z ognjenimi očmi. Bilo je sicer vse pokrito. Razločil pa sem dobro vozove, strojne puške, topove, avtomobile itd. Iz kupejev pa se je razlegalo veselo petje na soško fronto vozečih se vojakov. Veselo, kakor da bi šlo na svatbo in ne v klavnico. Junaki! Stisnilo mi je prsi. Iz ust pa mi je ušel vzdihljaj: Zakaj vse to? Nisem izlepa truden. Ta nočna promenada pa mi je že presedala. ako se M [losred. To ti pa lahko povem, da sem bil — na dežju. Imel sem sicer dežnik, )a ga nisem razpel. Tako je moja navada, kopališče v Ti'ebnjem. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi v Trebnjem. Priporočamo ga vsem prijateljem in znancem v blag spomin in molitev. Mrzla luža, 5, januarja 1918, Žalujoči ostali. o, e to. raznim pokrajinam. sem videl že več let, ki pa so mi ostale v trajnem sponiinn. Pri nas doma je tudi lepo, ali tc pokrajine imajo za me poseben čar, morda za to, ker niso pri nas. Korakal sem prav počasi, da sem si vsako stvar ogledal bolj natanko. Oj cigani! Kaj ste še tukaj? Zgradili so si lesene hiše, stanujejo pa v šotorih poleg njih. Po cigansko. Pa to so drugačni cigani, kakor drugi. Njih poglavar je vse časti vreden mož. V njegovi rodbini se ne dogajajo tatvine. Vse mora biti pošteno pa delavno, drugače preneha vsaka zveza in zaščit, Tc cigane spoštujem. Glej, spoznali so me. Kako me hite pozdravljati. Tak pozdrav dé dobro, če pride prav od ciganske strani. Pristen je. Cigan pa je tudi človek. Razvedrilo. Silvestrovo. „Milka, kako naj vlivamo danes svinec, k« sem dobila samo svlnČiii nadome,stnk?" — „MÍmica, niČ ne de! Se bode vlil pač rescrvni ženin! Bo tudi dobiir!" Pri slovesu. Častnik: „Ne morem verjeti, ljubka gospica, da bodete vi še tudi nadalje mislili na-me! Kdo zna, kolikim drugim častilcetii ste že to obljubili!" — (jlospica: „O, Ic verjemite mi, ker jaz sem si jih vse zapisala!" Med štirimi očmi, Lekainar novemu IxMuočniku: „Z vašim atrnpom za i)odgane nisem piav nič zadovoljen. Odjemalci, ki so poprej toliko strupa knpovali, so popolnoma izostali. Tem so gotoio poginile v,sc podgane!" Pri obsodbi. Zagovornik obtožencu: „Tri dolga leta strogega zapoia ate dobili! Čisto iz sebe sem zai'adi tega!" — Obtoženec: „Potolažite se gospod doktoi'; vi ste še ndadi, bodete še lahko postali kaj diiisîi'ga!" Praznoverje. Gospod svoji ženi : ,Nikdar nisem bil praznovercn. Ko sem Novami je bila cestnakoreklura malo j,^ moi^a! neki petek plačati kar naenki'at naprej. Kameniti klanec, ki je preje zmerom de al sitnosti mojemu kolesu, je izginil. Nova cesta pa mi je prav ugajala. Zavil sem na desno. Tedaj pa je Slo navzgor in vedno le navzgor. Od gladke ceste nc duha ne sluha več. Samo debelo kamenje, kakor nalašč vsivarjeno za podplatna nadomestila modernega časa. Izognili sc ni bilo moč nikamor. Te težkoče je prav prijetno blažil do zdaj še krasni razgled na ljubko dolino globoko pod menoj. Večkrat sffm postal in se zamislil. Pogledal sem proti vrhu, kjer preneha v gozdu ves razgled. Daleč je bilo. He, sem dejal, če ne prideš danes t a gor, prideš pa jutri. Nikamor se ne mudi. Čemu je dopust. Le počasi, pa uživaj slast trenotka. 13 računov, smatram oni petek za moj nesrečni dan!" Učena gospica. „Dorca, saj ti je teta obljubila veinlar gosko in ti iirineseš prašička!" — „Zalo gledam, kje ima peniti!!''" Pri dimnikarjevih. Gospod: „Kjo je mojsi,ci-, rad bi govoril z njim?" — Učenec: „Najbrže je tam gori v dinniiku, kamor navadno zbeži, če sc tepeta z ženo." Pri kavi, „Oh, pi'ijatcljice, kako smo ženske nesrečtie na sveln! Oe še tako jezimo svoje može, vendar ťrpituo ziraven me največ!" Časovno. „Zakaj pa nosijo avstrijski in nemški vojaki samo rnjave Čevlje?" — „Ker so silno veliko „biksa" dali Lahom!" Hišnilia za .Narodni dom' obenem društvenega slugo, sprejme Narodna Čitalnica v Novem mestu, OŽenjenci iuuijo piednost. Kak soliilen rokodelec: krojač ali čevljar bi dobrodošel. Poleg stanovanja iz dveh sob in potrebnih sli'anskih pimtoi'ov se določi mesečna jdača 1)0 ilogovoru; i'avno tako čas nastopa slnžbc. Pi iglasila sprejemljo 6 Odbor „Niu-odn« Čitiilnico". Vabilo na redni občni zbor živinorejske zadruge v Kandiji ř, /,. z o. ki se bo vi-šil dne 21. januarja t I. ob 10. uri dopoldne v prostorih g. župana Zurca v Kandiji. Dnevni red: 1) Čitanje in odobrenje zapisnika o řiadnjem občnem zboru. — 2) Poročilo načelstva in nadzorstva. — 3) Odobi'itev računskega zaključka za leto 1917. — 4) Volitev načelstva in nadzorstva. — "5) Slučajnosti. Ako bi ta občni "zbor ob navedenem Času ne bil sklepčen, vrši se pol ui'e kasneje na istem mestu in ob istem dnevnem redu drugi občni zl)olt ki bode veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadrnžnikov. 7.3.) Načelstvo. V bližini Novega mesta kupi se več VOZ dobrega. liMega gnoja. v protiiačun se ])0 dogovoru odstopi nekaj blaga. &-3-1 A. SnSnik, — Ljubljtrna, Zaloiika cesta 21. Loteruske številke. Trst, 24. decembra 83 90 55 84 48 Gradec, 2. januarja 56 84 24 59 6U