72187

II. slovenski katoliški shod.

I. Resolucije odseka za krščansko
življenje.

Predsednik: Generalni vikarij J. Flis

I. a)  Slovensko ljudstvo, zbrano ob koncu

XIX. stoletja na II. slov, katol. shodu, se klanja Kri¬
stusu, nesmrtnemu kralju vseh vekov, in posvečuje

XX. stoletje Njegovemu presv. Srcu;

b)  izreka neomejeno zvestobo, vdanost in po¬
korščino Kristusovemu namestniku na zemlji, vrhov¬
nemu poglavarju katoliške cerkve, svetemu Očetu .
Leonu XIII.; zaupanje, vdanost in verno pokorščino
svojim škofom, ki po njih vlada sv. Duh cerkev
božjo; spoštovanje duhovnikom, ki kljub človeškim
slabostim nikdar ne izgube skrivnostne oblasti maš-
niškega posvečenja ;

c)  obsoja sovražne napade nekaterih ^zaslepljenih^
slovenskih sinov zoper Kristusa in njegovo cerkev,
zoper papeža in škofa, zoper duhovnike, redovnike
in druge katoliške može.

II. Drugi slovenski katoliški shod se hvaležno
spominja, koliko lepih sadov je rodil I. slov, kato¬
liški shod za krščansko življenje med Slovenci, kako
se je okrepila katoliška zavest in edinost, ustanovile
se po tolikih krajih Marijine družbe, namnožili se
misijoni, razširilo in poživilo se češčenje sv. Rešnjega
Telesa; poudarja iznova osnovne resolucije, skle¬
njene tedaj (tretji red, stanovske družbe, rokodelska
društva, družbe treznosti, Vincencijeve družbe), pri¬
poroča pa še posebej proti mnogim sovražnikom,
ki zasekavajo slovenskemu narodu globoke rane,
naslednje pripomočke:

a)  snujejo naj se zlasti za mladeniče in može
Marijine družbe;

b)  osnujejo naj se po posameznih župnijah
katališka bralna in izobraževalna društva
ter farne knjižnice;

c)  dela naj se z vsemi močmi na to, da se
prej ko prej ostvari misel o škofovih zavodih,
ki naj bi bili semenišče, krščanske, resnično bogo-
Jjubne in rodoljubne inteligence;

d)  ker pa ni mogoč krščanski preporod brez
božje pomoči, naj se širi še dalje vsebolj češčenje
presv. Srca Jezusovega, češčenje svetega
Rešnjega Telesa, pa češčenje Matere
Božje; naj se množi prejemanje sv. zakra-

mentov, nasledujejo evangeljski sveti, goji
skupna molitev, širi umevanje liturgije,
neguje v cerkvah liturgično in ljudsko petje.

(Poročevalec dr. Aleš Ušeničnik.)

II. Resolucije šolskega odseka.

Predsednik: Kanonik dr. Andr. Karlin.

v

a) Ljudske šole in učiteljišča.

-tgjV  zmislu svetega očeta Leona XIII. in
oedjjjstvu s svojimi višjimi pastirji — avstrijskimi
' škofi — obnavlja drugi slovenski katoliški shod za¬
hteve vseh katoličanov po katoliških javnih šolah in
katoliških učiteljiščih, v zavesti, da sedaj veljavni
ljudskošolski zakon ne daje zadostnega poroštva za
krščansko vzgojo mladine.

.'2. Ker je malo upanja, da bi državni zbor v
fifiznjt bodočnosti ugodil pravicam svete Cerkve in
želji katoliškega ljudstva, naj deželni zbori po slo¬
venskih kronovinah šolske postave v tem zmislu
prenaredč, kolikor je to mogoče v področju njih
avtonomije, kar zahtevaj slovensko ljudstvo pri izbiri
in volitvi deželnih poslancev.

rr  Dokler se ne izvedejo zakonitim potom opra¬
vičene zahteve glede na šolo in vzgojo, snujejo naj
se zasebne katoliške ljudske šole, zlasti redovne.
Vsem redovnikom in redovnicam, ki delujejo za
krščansko vzgojo slovenske mladine, kakortudi šolski
družbi svetega Cirila in Metoda, izreka katoliški shod
^voje priznanje in zahvalo.

. 4; Drugi slovenski katoliški shod toplo pripo¬
roča snovanje katoliških$a£iteljišč po slovenskih de¬
želah. Zato pohvalno omenja obeh zasebnih učiteljišč:
pri ČČ. šolskih sestrah v Mariboru in čč. gg. uršu-
linkah v Ljubljani, ki se trudijo vzgajati v pravem
verskem duhu bodoče učiteljice. Za pripravnike pa
naj se prej ko prej uravna primerenfcfconvikt, ka¬
kršnega namerja graditi društvo „Prr^Favniški dom'
v Ljubljani.

5. Protiversko gibanje, ki se je zaneslo tudi
med slovensko učiteljstvo, drugi slovenski katoliški
shod najostreje obsoja. Opozarja na to nevarno gi¬
banje, naj se že imenuje socialno-demokratsko (jun-
govsko) ali liberalno, zlasti zato, ker popolnoma
nasprotuje celo sedaj veljavnim šolskim zakonom,
ki govore o versko-nravni vzgoji otrok. Z veseljem
pa pozdravlja začetek krščanske organizacije med
učiteljstvom in delovanje katoliškega šolskega lista
„Slovenski učitelj“.

6. Drugi slovenski katoliški shod ponavlja za¬
htevo, naj postavi višja šolska uprava ljudsko šolo
in učiteljske pripravnice na edino pravo pedagoško-
didaktiško podlago maternega jezika, kakor to za¬
htevajo državni osnovni in šolski zakoni. Zato mora
biti učni jezik na vseh šolah, Slovencem namenjenih,
slovenski. Ker se to doslej še ni zvršilo, zahteva ka¬
toliški shod, da se odstranijo nepostavne razmere, ki
vladajo zlasti pri šolstvu na Koroškem, pa tudi na
Štajerskem in Primorskem. Katoliški shod dalje za¬
hteva, naj šolske oblasti po vseh deželah, kjer bivajo
Slovenci, skrbe tudi za slovenske manjšine tako, da
se povsod, kjer se nahaja postavno število otrok,
osnujejo javne ljudske šole s slovenskim učnim je¬
zikom Ako pa število slovenskih otrok ne dosega
postavnega števila za vstanovitev slovenske šole in

jih je najmanj deset, naj se ločijo otroci v skupni
šoli po maternem jeziku v skupine ali oddelke.
Učitelj na takih šolah mora biti vešč obeh učnih
jezikov. Pouk v krščanskem nauku naj se vrši pri
vsakem številu otrok v maternem jeziku.

(Poročevalec dr. Jot. Gruden.) .

b) Srednje šole.

Drugi slovenski katoliški shod zahteva iznova :

r. Da se državne srednje šole, gimnazije in re¬
alke tako preustrojč, da se ne bode v njih ne le
nič poučevalo, kar bi nasprotovalo verskemu pre¬
pričanju katoličanov, marveč da bodeta vsa vzgoja
in ves pouk dejanski pouspeševala katoliško versko
mišljenje in življenje naše mladine.

H r  Drugi slovenski katoliški shod priporoča ver¬
nikom vseh slovenskih škofij, da z vsemi močmi
podpirajo deška semenišča; zlasti pozdravlja z ve¬
likim veseljem namero presvetlega gospoda knezo-
škofa ljubljanskega, da se osnujeta škofovska odgo-
jilna zavoda s svobodno katoliško gimnazijo, ter
izreka željo, da to škofovo namero podpirajo z vsemi
silami vsi verniki ljubljanske škofije.

Z zadovoljstvom jemlje shod na znanje, da
so se vsled ministerske odredbe z dne 12. junija 1899.
za mladino državnih srednjih šol zopet omogočile
duhovne vaje, in poživlja poklicane kroge, da
preskrbč mladini vsako leto primerne duhovne vaje
in da ji dovolijo zbirati še v Marijine družbe,
ali kongregacije.

4. Šolskim oblastem, ki so minulo leto pregle-
davale dijaška stanovanja, se katoliški shod dostojno
zahvaljuje. Zajedno pa njim in vsem mladinoljubom
iznova toplo priporoča, naj skrbno pazijo na vedenje
dijakov zunaj šole, zlasti na dijaška stanovanja, da
se bodo dijaki tudi doma versko-nravno vzgajali.

(Poročevalec kan. dr. Andr. Karlin.)

,č) Visoke šole.

1. V nadi, da bode nameravano, vseučilišče v
Ljubljani tudi v verskem obziru ustrezalo zahtevam
slovenskega naroda, se pridružuje drugi slovenski
katoliški shod zadevnim sklepom deželnega zbora
vojvodine Kranjske, storjenim v seji dne 28. febru¬
arja 1898. in prošnji dotičnega odbora, izročeni dne
14. oktobra 1898. gospodoma ministerskemu pred¬
sedniku in naučnemu ministru in dnč 15. okt. 1898
tudi obema zbornicama državnega zbora.

. Z  Kolikor morejo, naj podpirajo katoliški Slo-

vžntfi tudi društvo za ustanovitev katoliškega
vseučilišča v S o .I n e m g r a d u.

.Drugi slovenski katoliški shod jemlje z za¬
dovoljstvom na znanje, da se je ustanovilo na Du¬
naju slovensko katoliško dijaško društvo „Danica“,
in priporoča, naj se oShuje podobno'društvo tudi
za slovenske visokošolce v'  Gradcu.

y r.  n J «•'’ /«

4. Slovenska Leonina skrbi za nravno in gmotno
podporo slovenskim visokošolcem. in njih društvom
ter posreduj podpore pri ^Podpornem društvu za
slovenske visokošolce na Dunaju", pri „Asylverein
der Wiener Universi.tat", pri „Gregoriusverein“

• ' \y (Poročevalec dr. Jo% Lesar.)

III. Resolucije soeijalnega odseka.

Predsednik: Vodja Fr. Povše.

a)  Kmetski stan.

I. i. Drugi vseslovenski katoliški shod izreka
se, da se ima kmetski stan organizovati po zadrugah,
ki imajo biti obvezne za vsakega kmetovalca, tako
da so one pravo stanovsko zastopstvo vsega kme¬
tijskega ljudstva.

Podlaga bodi tej organizaciji okrajna oziroma
krajna zadruga; te vse se naj zvežejo v deželni
zadrugi in iz vseh deželnih bodi sestavljena tudi
zveza vseh v državi nahajajočih se deželnih zadrug.

2 Shod pozdravlja z radostjo vladno predlogo
kmetijskih zadrug ter se nadeja, da bo c. kr. vlada do¬
sledno skrbela tudi za sredstva, potrebna za plodo-
nosno delovanje istih ter jim priskrbela brezobrestna
ali vsaj nizkoobrestna posojila.

Shod pozdravlja z zadoščenjem, da vlada pod¬
pira zadružno organizacijo.

3. Shod pričakuje od c. kr. vlade, da bo z
ozirom na že doslej lepo število gospodarskih zadrug,
katere se pa bodo povsod osnovale, po vzgledu drugih
držav zaukazala nakupovati za državno vojno po¬
trebno žito, vino, seno in sploh druge potrebščine
naravnost pri gospodarskih zadrugah.

4. Da se kmetski stan stalno reši iz oblasti ode¬
ruških rok, bodi skrb državi in deželnim zastopom,
da pospešujejo in z nizkoobrestnimi posojili pod¬
pirajo snovanje Raiffeisnovih posojilnic.

II. Shod zahteva od c. kr. vlade, da z modro bram-
beno colnino varuje našo domačo kmetijsko pro¬
dukcijo.

a)  Osobito pa bodi državni vladi skrb pri skle¬
panju bližajočih se novih trgovinskih pogodb, da se
odpravi zloglasna vinska k 1 a vz u 1 a ter stavi toliki
uvozni col na italijanska vina, da bodo naši vino-
rejci zamogli svoj pošteni vinski pridelek po primerni
ceni prodajati.

b)  Istotako naj se omeji prosti uvoz sadja
in sočivja iz Italije.

c)  Najzdatniša opora našemu kmetijskemu gospo¬
darstvu je živinoreja, zato bodi skrb vladi, da
varuje našo živinorejo in iz nje izvirajoče pridelke
ptuje konkurence ter po skrbnih veterinarnih na-
redbah zagotovi naši živini neopovirani izvoz v so¬
sedne države.

Posebno pa se mora kar najodločneje zahte¬
vati, da se živini iz Rusije in balkanskih držav zapre
uhod v naše kraje, to pa že zaradi nevarnosti, da se
zanese od tam ondi trajno razsajajoča živinska kuga.

d)  Istotako naj se po primerni colnini varuje
naša produkcija iz živinoreje : maslarstvo in sirarstvo,
ter bodi skrb vladi, da z modrimi zakoni ščiti po¬
šteno produkcijo pred sleparskimi ponarejevalci živil.

III. Država naj z modrimi zakoni ščiti našo
vinorejo ter naj vže vendar izda strogi zakon proti
ponarejevanju vina in napravi umetnega vina sploh.

IV. Pri sklepanju trgovinskih pogodb skrbi vlada
za trajen izvoz našega blaga v inozemstvo, in osobito
za naš les naj dožene dogovore z Italijo in Francijo,
da bo naš les imel zagotovljen izvoz v te države.

V. Država naj skrbi za naš izvoz osobito s tem
da podržavi vse železnice, da potem s primernimi
voznimi tarifi pospešuje naš daljni izvoz v ino¬
zemstvo.

V domači državi pa naj veljajo vozni tarifi za
malega in velikega odpošiljatelja isti, ter naj se vsaj
na državnih železnicah odpravijo tako imenovane
refakcije, ki omogočujejo velikim trgovcem nadvlado
na velikem trgu in manjšega producenta onemogo-
čujejo v tekmovanju.

VI. Ker se ima tudi z enostransko državno po¬
lovico z Ogersko, urediti medsebojna trgovinska po¬
godba, zahteva shod, da varuje vlada našo kmetijsko
produkcijo pred premočno konkurenco iz Ogerske
prihajajočih izdelkov, osobito pa žita, moke in ži¬
vine, ter naj se od Ogerske vlade najstrožje zahteva,
da napravi svojo veterinarno naredbo enako naši,
ker le potem je naši živini mogoč trajen, neopoviran
izvoz v inozemstvo.

VII. Trgovina z žitom na borzah se mora te¬
meljito preustrojiti in odpraviti takozvani spekula¬
tivni promet na termine.

VIII. Ker od leta do leta bolj pomanjkuje de¬
lavcev v kmetijstvu, ker jih kmetijstvo ne more
zaradi pičlih pridelkov primerniše plačevati, naj
c. kr. vlada kmetom s tem pomaga do delavskih moči,
da sinove kmetov, ki so za delo na domači kmetiji
potrebni, po dveletni vojaški službi odpusti na dom.

IX. Da se ogromno breme obresti, katere fmajo
plačevati kmetovalci od visokoobrestnih vknjiženih
dolgov, vsaj deloma zmanjša, bodi skrb državi in
deželam, da se potom državnih in deželnih hipo¬
tečnih zavodov konvertirajo oni dolgovi, od katerih
je plačevati nad 4’odstotkov obresti, v nižje, ne
4'/ 2  odstotkov obresti presegajoče dolgove ter naj
se uvedejo naredbe za vsakoletno odplačevanje tudi
dolga samega v svrho, da se tekom prihodnjega
polstoletja doseže vsaj delno razdolženje kmetskih
domov.

X. Da se kmetskemu stanu zagotovi boljše
stanje za čas onemoglosti za delo, uvede naj država
ali dežela zavode za starostno zavarovanje in po¬
speši snovanje okrajnih bolniških blagajnic tudi za
kmetski stan.

(Poročevalec vodja Fr. Povše.)

b) Obrtni stan.

Da se reši obrtni stan pritiska velekapitala, ka¬
teremu ga je izročil liberalizem z načelom neome
jene svobode, zahteva II. slovenski katoliški shod
sledeče:

1. Uvede in izvršuje naj se stroga izkušnja spo¬
sobnosti v vseh vrstah obrti;

2. osnujejo naj se samostojne prisilne avto¬
nomne zadruge z deželnimi in državnimi zvezami,
ki naj povzdigujejo stanovsko zavest, skrbč za so¬
lidnost izdelkov, urejajo razmerje med mojstri, po¬
močniki in vajenci, skrbč za revne in onemogle ude,
nadzirajo strokovne šole in prirejajo strokovne tečaje;

3. ustanovč naj se samostojne obrtne zbor¬
nice;

4. za prodajo obrtnih izdelkov, ki se naj po
možnosti omeji na izdetovavce, naj si postavijo za¬
druge skladišča za surovine in izdelke, pri čemer
jih naj država in dežela podpirata;

5. konfekcije naj se strogo nadzorujejo in po
možnosti nadomesti z zadružnimi prodajalnicami,
krošnjarstvo in potovalna skladišča naj se po mož¬
nosti odpravijo, delo po jetnišnicah uredi, da ne bo
v k var mali obrti;

2

6. izvrševanje več obrtij po jednem podjetniku
naj se zabrani in razna dela izročajo naravnost mojstru
iste stroke;

7. dežela naj na vso moč podpira domačo obrt:
pečarje, lončarje, lesno obrt, čipkarstvo itd.; ti iz¬
delki naj se zadružnim potom spravljajo na trg;

8. pouk v ljudskih šolah naj se bolj ozira na
domače obrtne razmere, ustanovč naj se na primernih
krajih strokovne šole;

g. uvedejo se naj obrtna sodišča kot ob¬
vezna prva instanca v obrtnih stvareh;

10.  država naj varuje domačo obrt s primerno
colnino in domačim obrtnikom z ustanovitvijo
kreditne banke preskrbi nizkoobrestna posojila
za nabavo strojev itd.;

11.  določi naj se po razmerah maksimalno šte¬
vilo vajencev in pomočnikov pri jednem mojstru;
pomočniki, ki delajo za podjetnike doma, se naj od¬
pravijo;

12. žensko delo naj se omeji, otroško delo
odpravi;

13. nedeljski vsaj 3Curni počitek naj se splošno
uvede; kjer ni možno v nedeljo ali praznik dati
počitka, naj se odloči 36 drugih ur v tednu;

14. država naj izda primerne zakone za obrtna
stanovanja in delavnice;

15. obrtne zadruge naj določijo najmanjšo plačo,
sorazmerno cenam živeža in stanovanja v dotičnem
kraju, in naj skrbe za obrti koristno časopisje;

16. pomočniki se naj:

a)  vsestransko strokovno izučč v svoji obrti,

b)  pri. potovanju naj se jim presUrbč primerna
prenočišča, vzbuja naj se med njimi verska in sta¬
novska zavest,

c)  zadruge naj izdajajo pomočniške knjižice, v
katerih bodi za vsakega pomočnika spričevalo o
pomočniški izkušnji, imena mojstrov in krajev, kjer
je prej delal, in datum, kedaj da je  delo nastopil in
zapustil;

17. skrbi naj se. da se verski, umski strokovni
in telesni razvoj vajencev primerno nadzira, da
se določijo pogoji o sprejetju, številu in odpustu
vajencev, nasledki kršenja pogodbe in koliko se sme
vajenec rabiti za hišna dela;

18. v pospeševanje krščanskega življenja snujejo
naj se po potrebi rokodelska društva mojstrov, po¬
močnikov in učencev.

(Poročevalec Iv. Kregar.)

c) Trgovski stan.

Trgovski stan hira vsled konkurence in po¬
manjkanja stanovske in gospodarske organizacije.
Njemu v pomoč izjavlja II. slov, katol. shod:

1. Osnuje naj se tesnejša stanovska organizacija
trgovstva, da se bo mogla domača trgovina vspeš-
neje razvijati in braniti. V tem smislu naj se pre-
osnujejo sedanje trgovske in obrtne zadruge.

2. Uvede naj se za vse trgovce, izvzemši bra¬
njevce, dokaz vsposobnosti, ki naj ima poseben
značaj za velike in poseben za srednje in male tr¬
govce. Vedno naj se pa zahteva poleg potrebnih
nravnih lastnosti dokaz o prestani določeni učni in
pomočniški dobi; poleg tega pa tudi dokaz o za¬
dostnem, po razmerah od gosposke v soglasju z
dotiČnimi trgovskimi zadrugami določenem kapitalu.

3. Država, dežele in občine naj snujejo trgovske
šole; vzlasti naj država Slovencem vstanovi jedno
višjo trgovsko šolo in zdatno podpira nižja trgovska
učilišča, ki naj jih vstanavljajo dežele, občine ali
trgovske zadruge.

4. Agentsko vprašanje naj se tako vredi, da
agenti ne bodo smeli stopati v dotiko z zasebniki
ali celo sami prodajati blaga, za katero posredujejo.
Zakonsko naj se tudi določi, da komisijonarji ne
bodo smeli blaga prodajati na svoj račun.

5. Krošnjarija naj se tako omeji, da ne bo de¬
lala konkurence stalnim trgovcem.

6. Pri konzulatih in poslanstvih naj se nastavijo
trgovsko izobraženi strokovnjaki, ki naj naravnost
s trgovskimi zadrugami občujejo, da ne bodo trgovska
poročila potom trg. ministerstva dohajala redno mnogo
prepozno. Pri vsaki dež. vladi bodi nastavljen trgovski
strokovnjak kot poročevalec v trgovskih zadevah.

7. Tarifna prometna politika naj skrbi, da ne
bodo njene ugodnosti veljale samo velikim, marveč
tudi srednjim in malim trgovcem.

8. V podporo in napredek trgovskega stanu naj
se po vseh večjih mestih v zvezi z mestnimi odbori
sestavijo trgovske komisije, v katere naj poleg za¬
stopnikov mesta, dežele in države volijo trgovske
zadruge svoje zastopnike.

9. Država in dežele naj podpirajo trgovske za¬
druge, da poskrbe svojim članom potrebne kreditne
zavode.

10. Konsumne zadruge naj se vstanavljajo le
tam, kjer so revnejšemu ljudstva v resnično pomoč.

(Poročevalec Fr. ŠubeljJ

č) Delavski stan.

1. Delo je dolžnost in splošno premoženje vseh
zdrav h ljudi in ne sme postati žrtva oderuštva in
izsesavanja, kot se sedaj mnogokrat godi.

2. Država je dolžna po zakonodajstvu in po
upravi braniti pošteno delo in je namenu primerno
organizovati, da je obvaruje krivičnega izsesavanja
in da zagotovi vsakemu delavcu njegovemu delu pri¬
merno pravično plačo.

3. Otroško delo po tvornicah se mora odpra¬
viti, žensko delo omejiti na ženski primerna dela,
ki ne napravljajo moškemu delu konkurence.

4. Ponočno delo se dovoli le onim podjetjem,
ki iz tehničnih vzrokov dela ne morejo pretrgati.
Ženskam in otrokom bodi nočno delo prepovedano.

5. Ob nedeljah in zapovedanih praznikih mora
vsako delo počivati. Počitek trajaj od sobote do po¬
nedeljka celih šestintrideset ur. Če pa ni mogoče
ob nedeljah dati počitka, naj se odloči šestintrideset
ur mej tednom v počitek, vendar tako, da ima vsako
drugo nedeljo delavec prost dan.

6. Uvedi se po razmerah najvišja neprestopna
delavna doba; in sicer pri vseh rudo- in premogo-
kopih in pri vseh strokah, koder se mehanično s
stroji v velikem producira, vzlasti pri težkih in
zdravju škodljivih delih,™ osemurni delavni čas; pri
mali obrti, rokodelstvu, trgovstvu pa deseturna de¬
lavna doba.

7. Zakonito naj se varujejo delavci, ki izvršu¬
jejo po svoji volji in vesti razne mandate.

8. Uvedejo naj se razsodišča, sestavljena iz de¬
lavcev in delodajalcev, ki naj razsojajo o vseh spornih
točkah.

g.  Skrbi naj se delavcem za zdrava in primerna
stanovanja. V to svrho ustanovljena društva podpiraj
dežela in država z zakoni in doneski.

10. Plača bodi tako urejena, da more vsak de¬
lavec pošteno živeti tudi z družino. Vsak delavec
mora imeti pravico, da napreduje pri delu in se mu
plača primerno zvišuje. Delavec imej pravico do go¬
tovega deleža pri čistem dobičku.

11.  Akordno delo naj se odpravi povsod, kjer
je nevarno, ali kjer ob neugodnem času vsled njega
delavci nimajo zaslužka.

12. Strogo naj se nadzorujejo vsa podjetja glede
na varnost življenja in zdravja; zato naj se pomnoži
obrtno nadzorstvo po dejanski potrebi. Za delavke
naj se nastavijo obrtne nadzornice. Obrtnim nad¬
zornikom naj se pridele tudi delavci, katere naj od¬
škoduje država.

13. Za rudo- in premogokope naj se ustanovi
stalni rudniški nadzorstveni odbor.

14. Po večjih mestih naj se uvedb občinske
posredovalnice za delo.

15. Prepove naj se „truk“.

(Poročevalec Jož. Gostinčar.)

d) Zavarovanje.

Zavarovanje bodi urejeno po deželnih in dr¬
žavnih zakonih in načeloma obvezno. Za obvezno
zavarovanje proti požarom naj se ustanove de¬
želne zavarovalnice z monopolom, zavarovanje proti
toči in ž i v i n s k i m boleznim naj prevzame država.

Zavarovanje nižjega ljudstva, kmetov, obrt¬
nikov, delavcev, pomočnikov in poslov za slučaj
bolezni, za nezgode, onemoglost in
starost naj se vrši s prispevki države, dežele, mest,
občin, delodajalcev in delavcev. V bolniške blagajne
naj skladajo delavci sami svoje prispevke in jih sami
upravljajo pod nadzorstvom deželnih uradov. Ženske
bolniške blagajne naj so ločene, v te tudi delodajalci
plačujejo tretjino. Bolniška podpora znašaj najmanj
toliko, kolikor delavec zasluži.

Zavarovanje proti nezgodam naj plačujejo
samo delodajalci; uprava bodi jednostavna. V upravni
odbor naj voli vsaka dežela svoje zastopnike, ako
je več dežel združenih.

V svrho zavarovanja za starost naj se usta¬
novi deželni zavod. Za starostne rente naj plaču¬
jejo delodajalci, delavci in država.

(Poročevalec dr. Ignacij Žitnik.)

e) Socijalne naloge avtonomnih \astopov.

V političnem oziru se vedno bolj povdarjajo
avtonomne pravice narodov, dežel, občin in posamnih
stanov. To je znamenje zdravega napredka. Z za¬
vestjo samoupravnih pravic mora pa rasti tudi zavest
važnih dolžnosti, ki so jim podlaga. V prvi vrsti
stoje tu socijalne dolžnosti Le tisti samoupravni
organizem, ki bo zmanjševal socijalna nasprotja,
branil slabejše proti močnejšim, duševno in gmotno
dvigal nižje stanove, bo sposoben v smislu pravič¬
nosti in pravega napredka rabiti svojo samoupravo.

Socijalne naloge samoupravnih zastopov so
dveh vrst.

I. V prvo vrsto spadajo splošne socijalne naloge :

a)  Avtonomni zastopi, vzlasti občine in dežele,
so dolžne skrbeti za izobrazbo ljudstva v
najširšem pomenu, vzlasti naj vstanavljajo strokovne

rokodelske, kmetijske nadaljevavne, trgovske, gospo¬
dinjske šole; skrbč naj za pouk, s katerim naj se
spopolnujejo, oziroma na novo uvajajo domače
obrti; podpirajo naj ljudske knjižnice in poučna
predavanja.

b)  Avtonomni zastopi naj krepko podpirajo
gospodarsko zadružništvo. Povspešujejo naj
vstanavljanje Raifajznovih, kmetijskih, obrtnih in
stavbnih zadrug s tem, da jim dajejo primerne de¬
narne podpore, da jim pomagajo k potrebnemu kre¬
ditu, jim prepuščajo svet za stavišča ali poskuševa-
lišča ali jim sami pod ugodnimi pogoji zidajo za¬
družna skladišča.

c)  Z a zdravje naj skrbe avtonomni zastopi
vzlasti s tem, da strogo nadzirajo stanovanja, po¬
magajo delavskim stavbnim društvom, vstanavljajo
kopališča, snujejo ali podpirajo ljudska zdravilišča
proti jetiki, pijančevanju itd.

č)  Vstanavljajo, oziroma podpirajo naj ljudske
pisarne.

d)  Vstanavljajo naj posredovavnice za delo in
stanovanje delavcem in skrbč naj za brezposelne
delavce.

e)  V lastni upravi naj oskrbljujejo vsa taka
podjetja, ki služijo splošnim potrebam: vodovode,
elektriške in cestne železnice, tržišča, klavnice itd.
V tem smislu naj skrbe, da tudi mali rokodelci
lahko vporabljajo strojne sile; na svojih posestvih
naj skušajo z vzglednim gospodarstvom, vzlasti z
umnim izboljševanjem buditi duha pravega napredka.

f)  Pri svojih denarnih zavodih naj skrbe, da
bodo v pomoč tudi nižjim stanovom gledč na var¬
čevanje in posojila; dobiček naj porabljajo vzlasti v
socijalne namene.

g)  V ložje izvrševanje socijalnih namenov naj
si vstanovi vsak avtonomni zastop svoj socijalni
odbor, v kateri naj se volijo ali pokličejo tudi stro¬
kovnjaki in tisti, katerih se tiče socijalno delovanje.
Vrh tega naj se osnuje točen statistiški urad.

II. V drugo vrsto spada skrb avtonomnih za-
stopov za lastne uslužbence :

a)  Skrb za pravično plačo in primerne plačivne
obroke.

b)  Dober delavski poslovnik.

c)  Delavski odbori kot zastopniki delavcev.

č)  Skrb za stare in onemogle delavce in nji¬
hove rodbine.

dj  Skrb za zdrava stanovanja.

(Poročevalec dr. Iv. Ev. Krek.)

f) Krščanska usmiljenost.

II. slov, katol. shod poudarja:

1. da je nujno potrebno vsestransko pospeševati
župno organizacijo preskrbe siromakov, ter izraža
svoje obžalovanje, da so se župne ubožne naprave
vzele cerkvi, najboljši materi ubogih;

2. pozivlje k pristopu k cerkvenim društvom in
bratovščinam, kojih namen je, blažiti telesno pa tudi
duševno trpljenje, osobito k „ Vincencijev! družbi",
ki je najpripravnejša v omenjeni namen, in k po¬
speševanju le-teh, ter

3. priporoča ustanovitev društva v olajšanje te¬
lesne in duševne reve in bede slovenskih izseljencev.

4. Drugi slov, katol. shod si šteje v dolžnost,
izreči raznim redovom in kongregacijam za njihovo

3

požrtvovalno delovanje po dobrodelnih zavodih, si¬
rotišnicah, bolnišnicah itd. zahvalo, ter izraža željo,
naj se snujejo dobrodelni zavodi, osobito pa vzgoje-
valnice za poldoraslo mladino, in naj se taki zavodi,
kjerkoli se snujejo, povsodi izročajo redovom ali
kongregacijam ali sploh cerkvenim rokam, v katerih
najbolje vsestransko vspevajo.

5. Nadalje izreka II. slov, katol. shod tudi za¬
hvalo vsem podpirateljem naše učeče se mladine.

(Poročevalec dr. Viljem Schrveit^er.)

IV. F^esoluege časnikarskega odseka.

Predsednik: Kanonik Andrej Kalan.

a)  Znanost.

r. Drugi katoliški shod pohvalno priznava trud
onih katoliških slovenskih učenjakov, ki so se od

I.  katol. shoda sem potrudili za znanstvo v soglasju
s katoliškimi verskimi nauki.

2. Poudarja pa nujno potrebo, da se znanstveno
delovanje slov, učenih mož v prid katoliški resnici
in narodu čim najpreje organizuje.

3. V ta namen naj se oživi »Leonova družba",
ki naj dobi za svoje delo čim največ razumnikov
slovenskih.

4. Imenovana organizacija naj skrbi, da se pri¬
redi vsako leto vsaj jeden znanstven shod za vse
Slovence na primernem kraju.

(Poročevalec kanonik dr. Fr. Lampe)

b)  Umetnost in leposlovje.

1. Drugi slov, katol. shod priznava veliki pomen
lepe umetnosti, obžaluje pa tudi veliko moralno
kvar, ki je je kriva zloraba umetnosti, in izjavlja,
da veljajo tudi za umetnost in umetnike krščanska
načela in večni božji zakoni.

2. II. slov, katol. shod hvaležno priznava hvale¬
vredno delovanje »Društva za krščansko umetnost"
na polju cerkvene umetnosti, „Dom in Sveta" in
»Vrtca" na leposlovnem polju ter priporoča vsem
Slovencem, da podpirajo krščanska umetniška društva
in negujejo domače v krščanskem duhu vrejevane
leposlovne liste,

3. II. Slov, katol. shod priporoča: osnuje naj se
poseben odsek »Leonove družbe", čigar skrb bodi:
družiti krščanske leposlovce, zbirati in spodbujati
mlade nadebudne pisatelje, kazati jim pravo smer,
podpirati jih s svetom, knjigami in gmotnimi sredstvi.
V ta namen naj se ustanovi tudi poseben sklad.

(Poročevalec dr. Aleš UšeničnikJ

c)  Tisek.

1. Drugi slov, katol. shod radostno in hvaležno
priznava, da se je od I. slov, katol. shoda sem mnogo
storilo za katoliški tisek v smislu resolucij, sklenjenih
na I. slov, katol. shodu. Izraža pa shod tudi pre¬
pričanje, da je vsem izobraženim katoliškim Slovencem
ravno na časniškem polju v prihodnje treba še po¬
množiti delovanje, da zajezimo med našim narodom
razširjanje brezverstva in moralnega propada, ki mu
grozi vsled naraščajoče sile veri sovražnega duha,
pojavljajočega se zlasti potom liberalnega časopisja
tudi v naši domovini.

V krepkejšo obrambo kršč. idejalov v verskem,
narodnem in gospodarskem pogledu se priporoča:

gledč na politično časništvo: osnovati čas niški
odbor, obstoječ iz uredništev slov, katol. časnikov
in katoliških politikov, kateri imej nalogo:

a)  vzdrževati in pospeševati s shodi in pismenim
potom medsebojno sporazumljen je in podporo ter
odločevati smer in taktiko pri obdelavanju pojavlja¬
jočih se vprašanj,

b)  osnovati časniško dopisovalnico, kot središče
za vse v zvezi stoječe časnikarje, po posebnem taj¬
niku organizovati dopisnike, dajati jim informacij in
za slučaj sovražnih napadov pravnih svetov in pomoči.

(Poročevalec kurat Anton Koblar.)

č) Farne knjižnice itd.

Da se med ljudstvom razširja prava posveta
in isto obvaruje pogubnega vpliva slabih časnikov
in knjig, naj se ustanavljajo bralna društva, bralni
krožki in farne knjižnice. — Za poslednje se osnuj
kakor hitro mogoče osrednji odbor za vsako škofijo,
ki izdelaj načrt, kako je farne knjižnice vstanavljati
in voditi, in seznamek knjig, ki so pisane v pravem
duhu in za ljudstvo primerne. —• Od časa do časa
naj se v kakem listu (morda kot priloga) novejše
knjige kratko ocenijo in dobre vodstvom knjižnic
priporočajo za nakup. (Poročevalec dr. Jos. Gruden.)

d) Ljudsko in mladinsko slovstvo.

Naša dika in naš ponos je družba sv. Mo¬
horja. Drugi slovenski katoliški shod priporoča
vsem pisateljem, naj jej posvetč svoje najboljše moči;
vsem poverjenikom pa, naj nabirajo ude z neutrudno
vnemo. Nadaljujejo naj se z b i r k e knjižic, za¬
snovane po raznih katoliških tiskovnih društvih in
drugih katoliških društvih, ki imajo namen blažiti
ljudstvo in je poučevati zlasti v verskih in socijalnih
vprašanjih.

Drugi slovenski katoliški shod je prepričan o
veliki važnosti zanesljivih ocen za razvoj dobrega
vzgojilnega mladinskega slovstva. Zato priporoča, naj
se te ocene z enako natančnostjo nadaljujejo, stariši,
vzgojitelji in učitelji pa naj požrtvovalno širijo mej
mladino odobrene, po obliki in vsebini dobre mla¬
dinske spise, zlasti „Vrtec“ in „Angeljček“.

(Poročevalec katehet Alojzij Stroj.)

e) Izdajanje slovenskih pesnikov in pisateljev \a
ljudstvo in mladino.

Da dobi naše ljudstvo dovolj poštenega zabav¬
nega berila in da se izlasti odrasla mladina po mož¬
nosti obvaruje pred vsem, kar je slabega in kužnega
v slovenskem leposlovju, priporoča II. slov, katol.
shod, naj se poskrbi za posebno, izlasti stvarno dobro
izbrano ter očiščeno, zelo ceneno izdajo slo¬
venskih pripovednih pisateljev in pesnikov, starejših
in novejših. V ta namen naj se sestavi odbor veščih
mož, ki slovensko leposlovje dobro poznajo in ki
bodo po skupnih posvetovanjih vestno odbirali za
tako izdavanje primernih spisov.

(Poročevalec dr. Miha Opeka.)

V. Resolucija organizacijskega od«
seka za II. slov, katol. shod.

Predsednik: Dr. Iv. Evg. Krek.

Drugi slovenski katoliški shod povdarja nujno
potrebo, da se vsi katoliškomisleči Slovenci krepko
organizujejo v obrambo svojih vzorov. Na temelju

resnic katoliške vere in v tesni zvezi s cerkvenim
organizmom naj vstvarjajo razne organizacije, edine
v namenu, raznolike v sredstvih. S skupno duševno
in gmotno pomočjo naj se postavijo v boj proti
otrovnemu liberalstvu in materijaliski socijalni demo¬
kraciji; združujejo naj se vsi stanovi požrtvovalno v
tem boju. Skrb, da se ohrani in poživi katoliško
mišljenje in življenje, mora biti vsem izobražencem
in ljudstvu, duševno in telesno delavnim, duhovnom
in neduhovnotn, prva in najsvetejša zadeva. Vsi mo¬
rajo tudi vzajemno sodelovati, da se zagotovi Slo¬
vencem v avstrijski državi samostalen naroden obstoj
in razvoj, ki je nujen pogoj, da se jim ohranijo
idealni blagri javnega in zasebnega življenja. V tem
smislu izreka II. slov, katol. shod, da odobrava sklepe
vseslovenskega in istersko-hrvatskega shoda dne 14. ki-
movca 1897.

Posebej priporoča:

1. V izvršitev shodovih sklepov in v pripravo
za tretji slov, katol. shod naj si izvoli shod izvrše¬
valo! odbor, ki naj sestoji iz načelnika in po enega
tajnika za Kranjsko, Koroško, Primorsko in Stajarsko.
Načelnik in kranjski tajnik naj bivata v Ljubljani. V
vsaki deželi naj se po zaupnih možeh vstanovi de¬
želna katol. organizacija.

2. Vstanavljajo naj se za posamezne kraje, žup¬
nije, občine ali okraje (dekanije, okrajna sodišča, gla¬
varstva) katoliška politiška društva. Vsako tako društvo
naj se dogovori z lastništvom kakega katol. lista tako,
da bo vsak društveni član dobival dotični list kot
glasilo svojega društva.

3. Pri snovanju in preosnavljanju politiških in
nepolitiških društev naj se pazi, da društveno delo¬
vanje ne bo kalilo rodbinskega življenja; v prvi vrsti
naj se gleda, da bodo društva služila pouku in bla¬
ženju srca; odstranja naj se vsaka priložnost za po¬
trato in razkošnost.

4. Društva naj redno prirejajo razmeram pri¬
merne shode in predavanja. Skrbč naj vzlasti, da se
po stanu društvenih članov v pozimskem času osnuje
reden strokoven pouk; tako n. pr. v elementarnih
naukih, umnem kmetijstvu, domačih obrtih, knjigo¬
vodstvu in članom primernih pravnih tvarinah.

5. Snujejo naj se javne b ravnice in knjiž¬
nice. Želeti je, da se v vsaki fari s sodelovanjem
domačih duhovnikov in zato vnetih lajikov organi-
zuje po tem potu berilo in širi izobrazba med
ljudstvom.

6. Po mestih in večjih trgih naj se osnujejo s
pomočjo nepolitiških društev ljudske pisarne,
kjer naj dobivajo člani pouk in svet. V ta namen
naj se sestavi strokovnjaški odbor za finančne, pro¬
metne, pravne in potrebne strokovne zadeve. Nastavi
naj se tajnik, ki vsprejema vprašanja, jih po' mož¬
nosti sam rešuje, sicer pa oddaja zadevnim odbor¬
nikom. Zaupniki naj posredujejo po oddaljenih krajih
med pisarno in ljudstvom. V posamnih slučajih bo
treba odvetniške pomoči. Zato naj se sestavi zapisnik
tistih odvetnikov, katerim bodo izročale pisarne do-
tične zadeve. V pokritje pisarniških stroškov naj
skrbč razna društva v pisarniškem okrožju. Pobirajo
naj od svojih udov mal prispevek v ta namen. Zato
pa naj udje dotičnih društev dobivajo pomoč v pi¬
sarni brezplačno. (Poročevalec dr. Iv. Ev. Krek.)