Stey. 8- (Poštno tek, račun.-C. C. con la Posta)
raak petek opoldne.
Naslov l Tnf-Trieit« CaseSla Centro 37 ali pa : via Imbriani 9/211.
fit/a/s: Jtoasorcif Malea* list*
V Trstu, petek 19. februarja,
7$
TERMIK ZA NOVICE IN POUK.
)t»uga izdaja.
Leto IV.
Stenai ena Številka 25 stotink.
Eno leto 10 lir Pol leta 5 lir
' .	.	■ »-i*	*	;■
teto 20 lir
'■ kMH^n •
Odg. u. »	,	van	Prešel
Mali koledar.
Petek, 19. februarja : Julijan, Konrad.
—	Sobota, 20.: Elev-terij. — Nedelja, 21.: Kleonora, Irena (Miroslava). — Ponedeljek, 22.: Sv. Petra stol v Antijohiji. Torek, 23.: Peter Damijan, Romana. — Sreda, 24.: kvartre; apostol Matija (Bogdan). — Četrtek, 25.: Valburga, Vikto-rin. Petek, 20.: kvatre ; Matilda.
MALE NOVICE
Iz Bolonje
pozdravljajo vojaki: Žužek Mihael, Jur siče; Žigon Fran, Renče; Zavadlav Leopold, štandrež; Čepar Anton, Prelože; Šajn Ivan, Novak Josip, Knežak; Šabec Ivan, Bač.
Smrt vzorne matere.
V Zgoniku je umrla Karolina Butkovič, mati g. župnika. Bila je dobra, prava krščanska mati. S trudom jo vzgojila svoje otroke. Delala je v fabriki po 12 ur, da jih je mogla šolati. Naši študentje so dobro poznali pripros-to ženo, ki je rada postregla veselim dijakom. Naj njeno blago srce počiva v miru !
«Dl ali list» zaplenjen.
Zadnja številka «Malega lista« je bila zaplenjena zaradii članka «Borba med Italijo in Nemčijo« in zaradi mali novice «Kdo bo- dal ime». Naročnike prosimo, naj z nami vred potrpežljivo preneso to nesrečo. So pak taki časi, da časnikarji 11,6 morejo biti nikdar dov-oilj previdni. Občinstvo mora tembolj nezlomljivo vztrajati v zvestobi do lista, ga čitati s terr večjim premislekom, ga širilti in priporočati. Na j d .r,agoc o ne j š a narodna lastnost je tiha, in delavna vztrajnost. — Danes smo dali «Maleimui listu« prilogo in ponovili par pomembnejših stvari iz zadnje številke.
Boj z volkom.
V selu Blatnice pri Mostarju (Hercegovina) je neki dan udrl v hlev kmeta Ivana Miliča velik voilk in planil na konja. Milič ga je še pravočasno zapazil in ker ni imel drugega orožja, je pograbil kol, skočil v hlev, zaprl za seboj vrata in so ilotil volka. Ta pa jo moža besno naskočil in bogve kako bi se bil ta boj končal, da ni k sreči prišel Miliču na pomoč njegov brat. Skupno se jima je posrečilo ubiti zver. Bil je to star, silen volk, ki je tehtal 58 kilogramov.
Prazen strah.
V Ricmanjih je bil pogreb. Ko so mrliča odnesli iz hiše ostale so nekatere ženske same v stranski sobi. Prišel je,v hišo berač; niso ga slišale. On pa videč, da. spodaj ni nikogar, jo je nameril po lesenih stopnicah gor «na palačo«. Ta ropot so ženske slišale in prišle v kuhinjo gledat. Tudi berač je zaslišal, da je spodaj oživelo, pa je tolkel zopet po stopnicah dol. Kdo neki more prihajati iz zgornjih prostorov, ko je vse zaprto? so pomislile ženske. Samo duh. Oh, mrlič je prišel nazaj'! Komaj so zagledale berača, so se v neznanskem strahu razbežale po soseščini in vpile na pomoč; ena se je onesvestila. Vaščani so se šli prepričat in dognali, da je bil živ človek.
Pravica tu in tam.
Kakor smo že poročali, je milska občina sklenila, da morajo biiti nagrobni napisi tudi v slovenskih vaseh dvojezični, ne pa slovenski. Pripominjamo, da smejo biti celo v Gorici, kjer so Italijani v ogromni večini, napisi na grobeh samo-slovenski* Nasi možje iz milske okolice naj zahtevajo pravico.
Vrt se za vrtom vrti...
V Tomaju so ustanovili otroški vrtec.. Namen ima isti, kakor slični vrtci po dnigod.
Veliko loterijsko prerokovanje
V	mestecu San Fersiinando v Južni Italiji je vstal nov prerok, Nace Torraca po imenu. Mož je prerokoval številke za loterijo. Dvakrat je pravo zadel in nekaj njegovih prijateljev je obogatelo. Na mah je postal slaven. Po vsej državi so se ga stari in novi loteristi oklenili in začeli njegove namaie igrati.
PREROKOVA STRAŽA.
Od vseh strani Italije so začela prihajati na priprostega moža pisma. En sam dan jih je prišlo za 300 kilov. Njegovo hišico so oblegali, da o pravem času zvedo za srečne številke. Domačini so sestavili pravo stražo, da je branila ubogega Naceta. Raznesel se je glas, da ga hočejo možje iz sosedne občine po noči ugrabiti. Domačini pa so deli: Nace je naš zaklad, naše bogastvo — ne pustimo ga iz rok. Stražili so ga noč in dan.
V	SOBOTO ZVEČER.
Nace je napovedal: V soboto bosta zadeli številki 48 in 33. Ko blisk je šla ta vest po mestih in vaseh. V Milanu so ljudje grmeli v loterijske prostore in stavili na Nacetove številke. V zastavljal nicah je bila gneča: revni ljudje so zastavljali obleko in opravo, ure in dežnike, da pridejo do denarja. Nekateri so
odpovedali službe, češ, zdaj bomo bogati.
V	soboto je loterijska blagajna prejela ISO milijonov lir !
Nace Torraca pa je že v petek ponoči popihal iz rodnega mesta. Ljudje so se čudili. V. soboto so pridrveli v preroško mesto San Ferdinande tisoči tujcev. Vsi z upanjem, da obogatijo. Zvečer so stali psred loterijsko pisarno in so čakali. Prva številka: nič! Druga nič! Od petih številk je samo ena prava ! Vse izgubljeno ! Denar in upanje ! Grozno žvižganje se dvigne iz množic. Črna vojska butelj-nov kriči in se jezi, pa se zaklinja, da v loterijo nikoli, nikoli več ...!
KAKO SE TOLAŽIJO TRŽAŠKI LOTERISTI .
Tržaški «Popolo di Trieste« prav lepo opisuje, kako si loteristi dajejo korajžo.
—	«Ali si videl I 180 milijonov! vlada si lahko kupi nov klobuk ! — 180 milijonov: prav bodo prišli za vojne dolgove. — Bravo, Nace, dobro jo je iztuhtal! — Naceta Torraco bi morali imenovati za grofa !
Vendar ni še vseh srečala pamet. Mnogi si šepetajo: Štirikrat je treba igrati, pa bo. Seveda bo: prazen žep pa slaba volja. Potem bo črna vojska spet stokala : V loterijo nikoli več, nikoli več!
ZAPLENJENI.
Tudi današnjo številko »Malega lista« je prefektura zaplenila. Priredili smo drugo izdajo. Naročniki naj potrpe in naj nam ohranijo zvestobo.
Iz Modene.
Pozdrave so posl ali topničarji 2. polka : Mohorčič Josip, Gombač Fran, Naklo; Gec Andrej, .Vreme;-. Kovačič Vinko, Ostrožno brdo; Škamperle Ivan, Dolenja vas; Masič Ludvik, Povir; Kariž Henrik, Mahnič Rudolf, Gorenje; Kozman Josip, Zgonik; Milič Aloj-zij, Skopo; Markovič Ivan, Laze; Breščak Pran, Avber; Lipan Josip, Razgo-rje; Hfljj-na Fran, Zalog; Humar Ivan, Šempas; Vodopivec Fran, Vi-n-išče; Bremec Avgust, Lokev; Kodelja Mihael, Gorica; Božič Ivan, Gorjansko; Legiša Josip, Jamlje; Birsa Henrik, Ri-henberg; Volk Fran, Črniče; Kobal Vencelj, Cerkno.
Soške tvornice in elektrarne.
V trebuški dolini sledijo premogu. Zadeli so na 15 cm. debele žile izvrstnega črnega premoga. Velika firma Vigano u-pa, da bo odprla v par letih cel rudnik. — Viganč otvori letos tudi tkalnico v Pod-melcu v nekdanji tvomici za pohištvo. Zaposlenih bo nad 200 delavk. Ista tvrdka postavi v Podmelcu električno centralo za vso dolino. Domači: inženir Štrukelj pa že obratuje z lastno elektrarno pri sv. Luciji. — Naša županstva naj posredujejo, da dobe v novih industrijah domačini prvi delo.
Kdaj bodo volitve ?
V italijanski javnosti se je zadnji mesec govorilo, da utegnejo biti kmalu volitve za državni zbor. Fašisti so to govorko odločno zanikali, češ da jim ni treba nobenih volitev. In prav pravijo.
Zato je tako.
Francoska država troši velike svote za oboroževanje. Za bojne ladje ima sledeči načrt stroškov: leta 1926. 527 milijonov, leta 27. 660 milijonov, 1. 28. 682 milijonov, 1. 29. 675 milijonov, torej v štirih letih 2 milijardi in pol ! Druge države niso dosti boljše. Evropa nori — to je naprednost 20. stoletja.
Najbolj razširjeni slovenski listi.
Prvi je «Glasnik Srca Jezusovega«: 45
tisoč iztisov na mesec ! Živahen in lep list. Za njim pride «Bogoljub» z 32.000 naklade. Kmečki tednik «Domoljub» ima
30.000	naročnikov, štajerski «Slo-venskj Gospodar« pa 28.000. Vsi ti listi so katoliški. Daleč zadaj marširajo liberalni in brezverski listi. — Izmed dnevnikov pr-vačita «Jutro» in «Slovenec». — V Julijski krajini ima od slovenskih časopisov največjo naklado «Mali list«.
Ne sanjaj na glas.
Lansko zimo je sedel v kaznilnici nekega nemškega mesta Henrik Schramm, kaznovan radi tatvine. Ponoči so ga večkrat mučile hude sanje. Tovariši v zaporu, tatovi kakor Schramm, so ga večkrat slišali* kako je v spanju glasno govoril — v pretrganih stavkih, v katerih se je vedno ponavljalo : «Vrzite ga v Ren
—	vrv s kamnom okoli vratu — tako sedaj nas ne bo več naznanil !» Izpraševali so ga podnevi, kaj mu je. Pripovedoval je, da je nekoč z dvema tovarišema nekaj ukradel. Ko so tovariši le silili vanj je priznal, da je enega teh dveh utopil v Renu, ker se je bal, da bi utegnil preveč govoriti. — To priznanje, izrečeno med tovariši v zaporu, so Ie-ti izdali naprej, ker se jim je gnusil morilec v sredi med njimi «poštenimi tatovi«. Schramm (izg. Sram) je zopet prišel pred sodišče in porotniki so ga obsodili na smrt.
Pozor na vlak!
Pa ne odzunaj. Odznotraj to pot. Zakaj? Znano je, da po vagonih, kdor le more svoje kremplje vzdigne in vpre u-mazane čevlje v nasprotno klop. Vagoni so tako nesnažni, da je človeka strah vstopiti in sesti. Prometno ministrstvo je izdalo ukrep, veljaven od 15. februarja dalje, da bo kaznovan z globo-, kdor pone-snaži sedeže ali stene vagona. Globa bo 20-200 lir v 1. razredu, 10-100 lir v drugih vagonih. Kdor ne bo plačal, bo zaprt. Če
škodo. Kdor se sam prijavi, se mu zaračuna najnižja globa. Kdor se pa upira, se izroči njegova zadeva sodišču. — Ta odredba je dobra, da bi le kaj zalegla. Žal da je nabita samo v laškem jeziku. G. duhovniki in učitelji so naprošeni naj ljudi na primeren način o-pozore na novo naredbo, da ne bodo ljudje imeli po vlakih sitnosti in stroškov.
Trgovcem in razprodajalcem «Pratike»„
Prosimo, da nam takoj vrnete vse ne-razprodane «Ljudske pratike«. Knjižite, ki jih ne prejmemo-za časa, veljajo za prodane. Izžrebane številke za dobitke objavimo prihodnjič. —
Uprava «Malega lista.
Poldo in Beta.
Poročali smo ob svojem času, kako je v Nabrežini 3. oktobra 1924. žena z ren-čelico nasekala moža v spanju. Kazensko sodišče je o tem slučaju razpravljalo dne 9. t. m. Poldo Rebula je od svojih ran ozdravel in je bil za pričo. Beta je bila obsojena na 4 mesece, 20 dni zapora. Ta kazen pa odpade vsled splošne pomilostitve, ki je bila v ti dobi razglašena.
BELEŽKE.
Eabjeverna »Edinost«. Tržaška tetka je prekoračila petdeseto leto in se je začela pečati z vedeževanjem. Vsak dan priporoča kiromanta, «ki prerokuje bodočnost in srečo«. Pravijo, da se tudi tržaški voditelji v sili zatekajo h kiromantu, posebno ko zaslišijo-, kako hudobni goriški razkolniki živahno delajo. Ali pa gospodje morda priporočajo egiptovskega ve-deža samo «kmečkim butcem« ? Naši kmetje prepuščajo sanjske bukve uredništvu «Edinosti«, da jih porabi za uvodnike. Slovensko ljudstvo je sito egiptovskih in edinjaš-kih kiro-inantov. Pomagalo si bo naprej s skupnim delom, no pa z vedeževanjem.
Iz preteklih časov. Zanimivo je gledati glasovanje za državne volitve pri sv. Jakobu v Trstu leta 1911. in leta 1921; deset let kasneje.
1911	1921
Komunisti - socialisti	.	2618	3361
Laški liberalci ....	2584	2791
Laški republikanci . .	.	1025
Nemci........................ 34
Slovenci ..................H69	570
Slovensko ljudstvo se je po majhnem delu izselilo, zato je šilo par sto glasov
v	zgubo. Največ pa je doprineslo k propadu slovenske liste to, da so -slovenski delavci obrnili hrbet politiki «E-dinosti» in so dali glasove za komunisite.
Pogum pa tak. «Edinost» je prinesla neko pohvalo, katero je dobila od kanalsko čitalnice. Kanalci pravijo : «Naša i-skrena želja je, da bi «Edinost» še nadalje tako pogumno branila naše pravic« na kulturnem polju«. Kje so neki videli tak nenavaden pogum? «Edinost« je bolj (dolgovezna, kakor pogumna, če nima morda zavestnega namena, da utrudi nasprotnike s svojo povestjo o j ari kači. Zato se nam kanalsko voščilo zdi nekam zafrkljivo. Ako bo stara teta še nadalja tako pogumno branila naše pravice, bomo doživeli take reči, ki se narodnjakom sedaj še niti ne sanjajo.
Gorica ali Gorizia? Prepir, ali je bilo Gorica ali Gorizia, je dandanes nepotreben. Dokument leži v Benetkah v državnem arhviu. Ta dokument iz leta 1195. pravi, da je cesar Oton leta 1001. podelil
dela škodo obrok pod 9 let, plača zanj sta-. oglejskemu patriarhu «polovico vasi, ki rejši spremljevalec ali zakoniti varuh, se v slovenskem jeziku zovie Gorica«. To Poleg globe je treba še posebej plačati I je točno preloženo iz latinščine.
m
Beseda o društvih
V domačem časopisju se je razvnel prepir o slovenskih 'prosvetnih društvih. «E-dkiost« silovito napada slovenska prosvetna društva, ki so zedinjena v Prosvetni Zvezi v Gorici. Očita jim, da so strankarska, da uganjajo ra/kol n iško politiko, da niso narodna. Ti očitki Wilfa-novega glasila so težki in žaljivi posebno še zato, ker merijo na 150 slovenskih društev. Zato hočemo mirno in stvarno pokazati, koliko je resnice na teh obtožbah, ki jih dviga «Edino st» proti 8500 mladeničem in dekletom, ki so člani društev, združenih v Prosvetni zvezi.
Načela Prosvetne zveze.
Prosvetna zveza nikoli ni skrivala svojih namenov. Njena načela, so prav jasna. V prosvetnih društvih naj slovenska mladina zori, da bomo narod poštenjakov, narod krščanskih mož in. žena ! Slovenski fant, poln zdravja in moči, naj se v
seh so začeli rušiti prosvetna društva. Drugod iso poskušali skrivoma udreti v društva, pa so jih zavedni fantje kar pognali. Tako se je zgodilo na Gorjanskem, pri Sv. Luciji in drugod.
To razdiralno delo se vrši pod zastavo «narodne edinosti« !
Z zastavo na dan !
Edin jaški voditelji si ne upajo na dan s pravo zastavo. Tajijo1, da so pravi in strupeni liberalci. Ne upajo se, začeti odkritega boja proti načelom Prosvetne zveze. Toda njihovi agitatorji skrivoma šuntajo proti krščanskim načelom, se posmehujejo duhovščini in zmerjajo člane naših prosvetnih društev. S pričami in podpisi je potrjeno, da so predavatelji edinjašev v Biljani surovo napadali vero in duhovnike. Vse to je prišlo na dan, četudi v «Edinosti» skušajo resnico vta-1 j iti. Ako mislijo edinjaši, da bodo po tej
društvu izobrazi srce, da bo kediaj zvest j poti rešili narod? Naj pogledajo raje, v gospodar v pošteni slovenski hiši. Slo- ! kakšno nesrečo in narodno umiranje je
vensko dekle naj v društvu najde pošteno družbo in poštene zabave, da bo kedaj dobra varhinja slovenskega doma. Mogočna, nesmrtna krščanska misel je bila živi studenec, iz katerega so se črpali slo^-venski rodovi, da so ostali krepkega duha in verni. Iz tega stud/ nca večnih i-dej naj se poživlja mladi slovenski rod tudi v teh težkih dneh. Tako je zaklicala Prosvetna zveza1 v slovenske vasi.
Kmečka mladina je razumela.
Že pred vojno je šlo po goriški deželi in črez Notranjsko živo prosvetno giba-
Za pravice narodnih manjšin.
Ostri in odločni govor Mussolinijev nje, ki je temeljilo na teh načelih. Krneč-! Proti Nemčiji rodi že prve uspehe. Nem-
taka vzgoja pahnila tržaško slovenstvo ! Nikar tako !
«Edinost« si upa javno trditi, da je Prosvetna zveza strankarska organizacija. Vsak pameten človek, ki pozna društva Prosvetne zveze ve, da to ni res. Krščan-
ska prosvetna društva so kulturne organizacije, kjer se mladina izobražuje in zabava. — Kaj namerava «Edinost« s takimi trditvami doseči ? Nikar tako, ker pot, ki jo je ubrala «Edinost» je zelo nevarna ...
Pogumno naprej!
Kljub vsem tem sit riti m in javnim napadom Prosvetna zveza raste in se krepi. Ko se je spomladi 1925 zagnala tržaška gospoda z «Edinostjo» na čelu v naša društva, je Prosvetna zveza tako odgovorila: Priredila je na en sam dlan v 42. društvih predavanja. Kako plemenit in viteški odgovor ! Tudi na to drugo sramotno ofenzivo «Edinosti« proti slovenskim društvom bo naša mladina odgovorila krepko in učinkovito. «Edinost«, ki se je predrznila, dvigniti tako težke, neresnične obtožbe proti našim društvom, bo spoznala, da ne sme obrekovati naših društev. Uvidela bo, da ne sme žaliti ti-sočev kmečke mladine, ki se ne sramujejo krščanskih načel, ampak jih pogumno dvigajo proti vsem sovražnikom. Ta velika četa zavedne mladine ne bo odstopila od prave poti, pogumno bo šla naprej, skozi vse napade razdiračev. Veselo se razlega po naših prosvetnih domovih in sobah prelepa pesem mladine :
Zora mladosti — sila kreposti !
Kako Je s politiko
ka mladina je koj razumela, da bo po tej poti napredovala in prišla do prave veljave. Po vipavskih in Gorskih vaseh, po Pivki in Krasu so vstala izobraževalna društva. Duh velikega Kraševca Mahniča in Janeza Kreka je budil in dvigal našo mladino. Koder je šlo to gibanje, je šla slovenska pesem, dobra knjiga, je prodirala nova, zdrava za.vest v naše vasi. V,slovensko deželo je prišlo pravo prerojeni e.
Tržaška tega velikega prenovljenja ni bila deležna. Tržaški voditelji so napeli vse moči, da so mlado krščansko prosvetno gibanje v Trstu zadušili že v kali. Zakaj oni so se vedno bali jasnih načel, kako tudi ne? Slepec ne vidi solnca !
Iz razvalin — novo življenje!
Vojina je razrušila našo prosvetno organizacijo. Kmalu pa so se zopet začeli zbirati naj zavedne j ši fantje v prosvetna društva. Prosvetna zveza v Gorici je zopet dvignila prapor slovenske krščanske prosvete. Krog njene zastave so se zgrnili tisoči farutov in mladenk. Na društvenih večerih gojijo pošteno družabnost, piri predavanjih si izobražujejo srce in um, pri igrah in knjigah se uče lepe slovenske govorice. Kdor je videl lani veliki tabor dekliških krožkov na Sveti gori, ko je nad 3000 mladenk priseglo zvestobo Bogu in domu, ta je moral vzklikniti : Po tej poti naj hodi slovenska mladina, pa bo naš narod čvrst na vse čase !
Podirači prihajajo.
Ediinjaška gospoda je vedno postrani gledala to živahno delo krščanskih prosvetnih društev. Njej so bila pri srcu samo tista društva, ki so pod njeno komando. Vsako veliko načelo je tej gospodi trm v peti. Slovenski fant, reci tej gospodi: Hočem, da naj temeljijo naša diruštva na krščanski veri in poštenju ! Zakričali bodo: Strankar si, razkol in prepir seješ ! Povej jim, da hočeš, naj v društvu odločajo člani, ne pa vaški magnat. Skočili hodo po konou: Zdtražbo delaš, nesrečni hujskač ! To staro lajno goni «Edinost« že vsa leta. Zavedna slovenska mladima se je malo zmenila zanjo. Vrgla se je na delo in zgradila mogočno Prosvetno zvezo.
Eidnjaški poglavarji pa so dejali: Podrli vam bomo, kar ste zgradili. Urno so šli na nesrečni posel: V Svetem, v Čezsoči, v Biljani, v Povirju in po drugih va-
ški zunanji minister Stresemann je javno povedal: Če bo Nemčija hotela uspešno braniti jezikovne pravice nemških manjšin na Poljskem, v Češkoslovaški, v Italiji in v drugih državah — mora najprej sama dati poljski in danski manjšini v Nemčiji narodne pravice.
Nemčija je izdala te dni nov zakon za narodne manjšine. Kjer se oglasi vsaj 24 danskih ali poljskih otrok, otvori država ljudsko šolo z danskim ali poljskim učnim jezikom. V občinah, kjer se oglasi vsaj 10 danskih otrok, sme manjšina od preti zasebno dansko šolo', država pa da podporo.
V Nemčiji živi tudi najmanjši slovanski narodič, lužiški Srbi. So kot otok v nemškem morju, pa se dobro drže. Kakih 200 tisoč jih je. Tudi ta narodič terja šole v rodnem jeziku. Narodni svet lužiških Srbov je predložil Zvezi narodov želje celega ljudstva. Zahteva popolnoi lužiško-srbsko narodno šolstvo, ki naj ga upravlja lužiško-srbski narod sam.
Nemci, ki so s svojim besnim nacionalizmom toliko gorja prizadeli slovanskim narodom, so se začeli trezniti. Sila jih je zmodrila. Vidijo, da morajo biti najprej sami pravični do narodnih manjšin, potem šele se morejo zavzemati za nemške manjšine v inozemstvu.
Moč ruskega kmeta.
Iz ruske politike ni posebnih vesti.
Tam se visoka državna politika kuha na skrivnem. Pač pa prihajajo iz Rusije druge novice, žalostne in vesele. Boljše-viki hočejo razrušiti krščansko družino.
Zato so vpeljali čudne postave. Mož se sme vsako leto le trikrat poročiti, nič' več ... Koncem januarja je vseukrajin-ski zbor komunističnih žena sklenil, da noben mož ne sme imeti več ko tri žene naenkrat. Kaj pa z otroci? 450 tisoč jih je, ki ne poznajo ne očeta ne matere. Živijo v groznem pomanjkanju. Ruska komunistična «Pravda» toži, da bo iz njih zrastla prava armada postopačev in zločincev, kam pripeljejo taki peklenski nauki ! Te nauke je komunizem pobral od debele buržoazije iz sveta prešuštev, blodenj in tatvine.
Široko kmečke množice pa o tem nočejo nič slišati. Ruska družina je ostala po večini še zdrava. Ruski kmet se posmehuje tem postavam, ki bi bolje veljale za hlev, ko za družino. Čimbolj se razliva
protiverski; gnoj po Rusiji, tembolj se!savskih vrelcev — eno.«
zateka ljudstvo v cerkve. Po ruskih hišah silno bero sveto pismo. Versko življenje je tako močno, da je vlada ustavila protiversko gonjo. Rusija se krepi, ozdravlja od težkih ran. Proti volji in duhu ruskega kmeta tudi komunizem ne bo mogel izvesti svojih načrtov. Zato boljševiki polagoma popuščajo od svojega programa, točko za točko. Sto milijonov ruskih kmetov molče pritiska bolj-ševike, da preminjajo svojo politiko.
Srbi in Bolgari.
Misel o bratski družini Srbov, Hrvatov, Slovencev in Bolgarov je že tlela v Ljudevitu Gaju, ki je v svojih pesmih sanjal o' mogočni, južni Slaviji. Veliki hrvaški vladika Strossmayer je temu načelu utiral pot med tedanjimi rodoljubi. Tudi na. srbski strani je bila živa misel, da spadajo Bolgari k južno slovanski družini. Knez Mihael srbski se je 1. 1867. domenil v Bukarešti z bolgarskimi narodnjaki, da se združi srbsko in bolgarsko ljudstvo v južno - slovanskem carstvu. Par let pozneje je za, isto idejo gorel utemeljitelj radikalne stranke Svetozar Markovič. Svetovna vojna in vladni, nemško navdahnjeni ljudje v Bolgariji so pa prerezali bratsko vez med Bolgari im ostalimi južnimi Slovani.
Spor med brati povečuje še prašanje ali je Makedonija srbska ali. bolgarska. Bolgari, zlasti znani, «Makedomski odbor«, pravijo, da je Srbija s silo zasedba to bolgarsko zemljo in s tem preprečila vsako združenje Bolgarov s Srbi. Srbi pa odgovarjajo, da je Makedonija stara zemljazemlja srbskih carjev in nočejo »iti slišati ime «Maltedonija». Tako ovira ta spor ali je Makedonija v bistvu srbska ali bolgarska zemlja mogočno južnoslovansko združenje. K sreči se pa že čujejo trezni glasovi, ki pravijo, da so Makedonci del južnih Slovanov kot so Srbi a,li Bolgari in naj se zato tak razjedajoči spor prameha. Junija meseca lanskega let je v belgrajskem parlamentu izjavil poslanec Moskovljevič : «Na Balkanu ne bo prej miru in napredka, dokler ne bodo vsi južni Slovani od Triglava do Carigrada združeni v mogočni Jugoslaviji.« Tudi drugi vplivni možje v Jugoslaviji in v Bolgariji se že oglašajo in osto zahtevajo. Tako se nad južnimi Slovani uresničuje testament Stambulijskega, pokojnega voditelja bolgarskih kmečkih množic, «da so južmi Slovani od Soluna in Črnega morja do
iz naše politična organizacije.
Na odborovi seji Političnega društva «Edinoisti» v Gorici dne 80. januarja je poročal poslanec Besednjak o svojem delovanju v Rimu.
1. Vodstvo Podpornega dijaškega društva v Paziniu je naprosilo poslanca Besednjaka, da bi posredovali pri pristojnih ministerstvih, da bi mu vlada ne zaplenila zavoda, ki so ga Istrani z velikimi žrtvami postavili pred vojno. Vrednost zavoda se ceni na približno pol milijona Hi-.
Nadalje je poslanec Besednjak posredoval pri prosvetnem, finančnem in mi-nisterstvu narodnega gospodarstva, da bi vlada prevzela v lastno oskrbo ljudsko šolo v Idriji. Ta zadeva je zelo težavna ravno radi tega, ker ima jo tri ministrstva o njej odločati. Poslanec bo nadaljeval započcto de.lo.
Gospodarji kolonov v Brdih in posebno v Steverjanu nisoi še dobili vojne odškodnine. Položaj kolonov je zato nečloveški, ker morajo ponajveč bivati v nezdravih barakah. Poslanec Besednjak se je zavzel za kolone v Steverjanu, treba bo pa še podrezati v Benetkah.
Ponovno je nastopil poslanec za naše železničarje. Vendar se zdi, da nima prometno ministrstvo mnogo smisla in so-' čustvovanja za bedo železničarskih družin.
2. Nato je poročal odboru o svojem delu tajnik dr. Bitežnik. Odbor je vzel predsednikovo in tajnikovo poročilo z odobravanjem na znanje.
Tajnik dr. Bitežnik je v svojem poročilu predvsem povdaril, da je treba nekaj ukreniti glede velikega vinskega davka, ki ga je začela izterjevati videmska flnanca. Odbor je naprosil poslanca Besednjaka., da naj posreduje pri videmski prefekturi in pri videmski finančni intendanci da se izterjevanje vinskega davita obusta.vi, dokler ne zavzame glede tega davka finančno ministrstvo koneč>-noveljavnega stališča
Vinski davek.
Za letino 1922-23 so vinogradnikom predpisovali vinski davek po 20 lir na hektoliter. Za letino 1923-24 je davek znašal 15 lir na hektoliter. Zelo mnogo vinogradnikov za ta leta ni, plačalo davka. Ostali na dolžni. Leta 1925 pa je bil vinski davek odpravljen.
Plačaj v osmih dneh.
Posestniki, ki so z vinskim davkom ostali na dolgu, so upali : Vinski davek je bil 1. 1925. odpravljen, torej so tudi zastanite brisali. Pa ni tako. Davčni tiradi so te tedne začeli razpošiljati plačilne pole. Zahtevajo, da plačajo posestniki celotni zastanek vinskega davka v osmih dneh.Gre za visoke svote. Posestniki po Krasu in na. Vipavskem dobivajo plačilne naloge po 400 do 2000 lir ! Kmet to ži : «I\jc bom jemal, da bom flnanci dajal !»
Poslanec Besednjak posreduje.
Kmečko-dealvska zveza v Gorici je takoj šla na delo, da prizadetim vinogradnikom olajša breme. Posilanec Besednjak se je peljali v Videm h finančnemu intendantu i h prefektu. Dosegel je, da se ta zastali vinski davek ne bo izterjal v osmih dneh. Vinogradniki ga bodo plačevali {»olagoma v manjših obrokih. Poslanec dr. Besednjak je posredoval tudi pri finančni intemdanci v Trstu. Obljubili so mu, da ne bodo začeli izterjevati za-stankov vinskega davka skupo, ampak v obrokih.
Našim prijateljem !
Z veseljem naznanjamo prijateljem in zaupnikom «Malega lista«, da se naš list vedno bolj širi in krepi. Gonja proti glasilu kmetov in delavcev je imela ta u-speh, d,a naše ljudstvo vedno ra.je ima «Mali list«. Prijatelji ! Širite ga od hiše do hiše ! S tem pomagate, da se revni slovenski stanovi dvignejo in gospodarsko okrepijo. Hvala vam vsem za zvestobo laporno č — najprej na delo za boljšo bodočnost našega, ljudstva !
Pridiga za slovensko šolo
Pokojni dekan dr. Kržišnik je kot mlad kaplan služboval v štajerski vasi Dobrni. Fara je bila čisto slovenska. Skoro vsi farani so pa srčno želeli postati Nemci. Postali so vladi prošnjo, naj jim postavi nemško šolo. Gospoda Kržišnika je to nemčurstvo hudo bolelo. Neke nedelje stopi na prižnico in začne pred slovenskimi nemčurji govoriti. Pridigal pa je tokrat v francoskem jeziku. Ljudje debelo gledajo in začnejo mrmrati. Ivo je kaplan francosko pridigo končal, doda po slovensko : «Toliko kot ste
vi	zdaj meno razumeli, — toliko bodo razumeli vaši slovenski otroci učitelja v nemški šoli — amen.»
Nemčurji pa po koncu ! Nemški liberalni poslanci so v dunajskem parlamentu prašali ministre, kaj mislijo u-•■kraniti proti drznemu slovenskemu duhovniku. Dr. Kržišnik je moral zapustiti Dobrno in je prišel v Trnovo. Toda nje-
govo pogumno delo je rodilo bogatih sadov. Oni kraji so postali narodno zavedni. Krščanska socialna misel je kmalu prebudila im dvignila štajerske Slovence.
EHaSa poita.
TJ. Z. Trst. — O tisti zadevi smo že svoječasno pisali. Poskusile uradno po’t.
Naklo. — Preveč osebno.
Gradišče. — Brez podpisa nič.
Herpelje. — Dopis potrebuje pojasnila.
Kaznim dopisnikom. — Ljudje božji ! ali se res nič drugega ne zgodi v vaši okolici, kakor da malde prismode plešejo in nore. Ali mislite, da je «Mali list» prižnica samo za dekleta ? Kje so pa fantje, pa možje, pa društva, pa ohcet in smrt, pa veselje ni žalost, nesreša in sreča ? da ne veste čisto nič drugega sporočiti v list, kakor o razuzdanih dekletih —koklja jih brcni!
Šmarje. — Potrebno je pojasnilo.
GOSPODARSTVO
Pred 43 leti.
Načrt, po katerem bi tržaška občina dobivala vodo iz naj večje brkinske doline, ni od včeraj. Mestna občina jo že 19. julija 1883. vložila prošnjo pri okrajnem glavarstvu v Postojni, da bi smela jemati Pitno vodo iz bistriških studencev. Vsak dan hi 12 ur vodo pobiral vodovod, 12 ur Pa bi tekla v staro strugo, da bi gonila mline in žage. Trst bi vsakih 12 ur vzel 12 tisoč kubičnih metrov vode (m3 znaša 1000 litrov). Toliko je dovolilo postojnsko glavarstvo. Proti tistemu odloku so se pritožili kranjski deželni odbor, južna železnica, občine in posamezniki. Zadeva je tekla leta in leta. Za koristi domačih krajev in ljudi se je zelo zavzemal tedanji košanskit župnik Matija Torkar. Obrnil se je na tržaška občino z nemškim dopisom za pojasnilo. Občina mu je v nemškem dopisu z dne 30. septembra 1884. sporočila, da jo na postojnskem glavarstvu dobiti nemški delni prevod knjižice «1 provvedimenti d’ acqua per la eitta dd Trieste«. Ta spis je g. Torkar dobil na vpogled in je sestavil na tržaško občino daljšo spomenico tudi v nemškem .jeziku. Obenem je pisal o stvari tudi za slovensko javnost. Iz njegovih zapiskov objavimo tukaj par zajemljivih reči:
Stari načrti.
Inženirji so že celo desetletje poprej "flierili množino vode v bistriškem poto-Lu in v doljnjem toku Reke, itorej v Bistrici, pri. Zgornjih Vremah in pri Škocjanu. Ugotovili so, da se v dolnjem teku Reke voda izgublja. Sicer pa to vedo vremski mlinarji prav dobro. Inženirji so bili mnenja, da bi se morala izdelati bova neprodučna struga. Nato so imeli hačrt, napeljati vodo od Zgornjih Vrem Čez škocijan in Lonjor v Trst. Gradili bi Predore, bajerje in jezerca. Vodovod bi tako stal 5,465.000 goldinarjev. Drugi na-^rt je bil, napeljati vodo iz Bistrice na Britof, Divačo, Sežano, Opčine, Trst brez Velikih predorov; ta bi stal 5,100.000 goldinarjev. Po nekem drugem načrtu bi vodovod končal v Boške tu. o vseh raznih bačrtih pravi g. Torkar, da so zamotani 'b težko umljiva,
Nato preide g. Torkar na glavno vprašanje : «Imata-li Bistrica in Reka za nas in za Trst dovolj vode ali ne 7» Zakaj imamo vode dovolj im še čez svoje do-tbače potrebe, potem ni umljivo, zakaj hoče Trst z namii pogajati; če je pa Jbtamo še zase premalo, potem je zahteva Tržačanov vneborpijoča (krivica, ki je biti Bog niti obstoječi zakoni nikdar izvesti ne dovodij«)).
Najmanjša množina bistriške vode je bila ugotovljena 12. septembra 1872.; znašala je dnevnih 19.053 m3. Burkli je dne 16. septembra 1870. dognal najnižjo mero
21.000	m3. Inženirji tržaškega načrta so oho ugotovitvi izpodbijali in računali najnižjo množino 24.000 m3 (24. septembra 1879). Da bi še bolj okrepili svoje stališče, so «izumili, da ima Reka več pritokov«. Hoteli so reči, da mlini im žage ob Reki ne bodo posebne škode trpeli, če se Bistrica popije. Merjenje v avgustu 1879. pa je dognalo, da je bilo pri Zgornjih Vremah v reki 47.000 m3 vode, od te pa je bilo 30.197 m3 Bistrice. To dokazuje, da brez Bistrice tudi Reke ne bi bilo.
Župnik Torkar za domače pravice.
Župnik Torkar je zasebno poslal mestnemu magistratu v Trst nemško vlogo z dne 7. oktobra 1884. V ti vlogi trdi : 1. Vse inženirske mere so časti vredne, ampak resnica je ta, da večkrat ob Reki zmanjka voda in mlini ne morejo zadostiti potrebam okoličanov. Če se pa mlinarjem voda vzame in da odškodnina, bo še slabše, ker odškodnina ne bo mlela 2. Opozarja na to, da se v gorah vedno huje seka gozd in bo zato v prihodnjih lotih voda opešala, V pogodbi morala bi biti za. večne čase garantirana potrebna voda za dolino; če bi kasneje tok opešal, moral bi se opustiti tržaški vodovod. 3. Tržaška občina mora dati bolj točne predloge za medsebojni sporazum.
Iz d o sedaj navedenega je razvidno, da je bilo v onem času (pred 40 leti) veliko zanimanje za. tozadevno- vprašanje. Zastopniki kmečkega ljudstva so se krepko zavzeli za koristi neposredne domačije.
Domačini zmagajo.
Ker je postojnsko glavarstvo tržaškemu magistratu slednjič obljubilo pol Bistrice (nočne Tire), je šla stvar na deželno vlado v Ljubljani. Z odlokom z dne 12. marca 1896. je deželna vlada odbila tržaške zahteve. Odlok navaja sledeče dejanske razloge. O pritokih Reke pravi : ((Dejanski stan glede potoka Bistrice obstoji v tem, da se ista v Reko izteka; sicer ima Reka še druge dotoke, kateri pa so, glede množine vode do Vrem majhni, od tukaj pa do vtoka Reke v Škocjanske jame brez vsakega pomena«. Potem govori o merah vode in nadaljuje, «da je za koristno vporabo tekoče vode tudi1 gledati na višino, oziroma globočino vode v strugi«. Ko so inženirji merili vodo pri celem toku, je bila višina 14-40 cm. Ce bi pa v nočnih urad vodovod vzel 12.000 m3, prišlo bi v strugo le 2000 m3. Lahko si mislimo, kakšna bi bila višina toka po strugi ob tako maili nočni množini.
Razsodba.
«Kakor jo v različnih prigovorih in prizivih navedeno«, pravi odlok deželne vlade, «napaja se živina in zajema se voda,
da se prepeljava v naselbine, ki nimajo vode, zvečer ali ponoči, namreč ob času, ko je hladno; treba je torej v tem času za porabo gospodarstva in življenja take vodne višine, katera omogoči dopolnitev navedenih namenov«. Nadalje utemeljuje; «Po prenehanju, vodo za Trst odvajati, bi vedno nekaj ur trajalo, da doseže površje vode normalno visočino; do tega časa bi bil obrat mlinov in žag izključen.
Zajemijivo je sledeče ; «Ta nazor (da je premalo vode) se ne da omajati s ponudbo tržaške mestne občine, v slučaju potrebe nabiralne vodnjake napraviti (bajerje, jezove), kajti... bi bilo pač s ta-kovim nabiranjem vode pomagano uporabi vode kot gonilne sile, toda pri pitni vodi za ljudi in za živino bi veliko izpri-jenje nastalo, katero gotovo ne bi bilo higijeni (zdravstvu) v prid. Nedopustljivo je tudi prebivalstvu čisto in tekočo vodo, katero ima na razpolago, odvzeti in mu zato stoječo, večinoma onesnaženo ponuditi.
Krepak je konec odloka : «Odvzetje vode v nameravanem obsegu bi bilo oropanje široke okolice dragocenega naravnega zaklada. Iz tega izvirajoče izgube se ne dajo popraviti s tem, da se plača za posamezne obrtnijske naprave odškodnina, kajti s tem se morebiti odškoduje posestnik, ne odškodujejo se pa oni širni krogi prebivalstva, kateri posredno korist imajo od teh podjetij, pri njih zaslužek dobivajo, takorekoč od njih žive«.
Iz odloka kranjske deželne vlade gledajo nazori g. Torkarja. Bili so časi deželne avtonomije in večje skrbi za koristi preprostega ljudstva. Načrt vodovoda iz Brkinov je pa danes zopet oživljen in o njem bomo še govorili.
piiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiin
[ Or. R. Zaletel f
s Zdravnik za kirurške in ženske = 1 bolezni, sprejema od 8-12 ure f| s dop. in od 2-4 ure popoldne a v Kozleku, H. Bistrica i
Er	EE
in     ..........................................
Zskazdran&i snMataril
TRST, v. Settefontane št. 6 ©>«§ 9. do 12,: ure im od 15. do 19 ur®
SJudsJm cene.	j
piiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim^
Zadružna tiskana.	|
H GORICA, VRH PLACUTE, IS. |j
S	Tiska za urade, zasebnike	in	§§
5	društva od najbolj priprosteg«	=
do najfinejšega naročila.	Ej
fjj Medmestni, telefon štev. 253. SiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirtiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniHiiS
7. ,1 PGDPlilAi L ijOivxA(_.A. PODJETJA, DOMAČE TRGOVINE T-V OBRTNIKE ?
Bsufjsta Mi s in M no flsžtli'
Kmečko delavska zveza je sklicala od-borovo sejo, na kateri se je pretreslo vprašanje, ki naše ljudstvo bega. Mnogi vojni oškodovanci so dobili mesto denarja benečijske obveznice. Položili so jih v banke in banke so jim izplačale 60% zneska napisanega na obveznici. Obveznice so,bankam za jamstvo. Sedaj pa zahtevajo banke od lastnikov obveznic, da takoj plačajo 15% vrednosti obveznic. Ker ljudje denarja nimajo, banke prodajajo obveznice pod ceno. Tako trpijo oškodovanci veliko zgubo. O tej nadlogi je razpravljala Kmečka zveza v seji v torek 9. februarja. Seja je sklenila; naprosi se poslanec Besednjak, naj predoči vladi veliko nadlogo, da bodo banke u-stav.ile iztirjevanje. Drugič se naprosi gospod poslanec, da posreduje pri vladi, ki naj bi s postavo dovolila, da se davki odplačujejo z Benečijskimi obveznicami, ker ljudje nimajo denarja. Pri tem morajo obveznice veljati toliko, kolikor je na njih napisano.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiimiHiiiiiiiii
Po čem je lira?
Due 17. februarja si dal ali dobil:
»a 100 dinarjev — 48.60 L.
M 100 g. kron — 73.40 L.
la 100 fr. frankov 90.50 L.
s* 100 šilingov — 345.— L..
s a 1 dolar — 24.70 L.
sa 1 fnnt — 120 50 L,
iiniiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiii
Privatna klinika
D.r Cicero
v Posto
izvršujejo se vse \irur-gične in notranje operacije
osa električna zdravljenja
Žarili X.
Szšel je žepni koledar
VEDEŽ
za 1. S 92«
dobiva se pri
ŠTOKA - TRST
= VIa Milama 37 =
in vseli trgovinah po deželi. Cena L. 4. Priporočeno po pošti L. 4.80
II
Prvi in edini slovenski urar in zlatar v
GORICI
Gosposka ulica 19
Priporoča svojo veliko zalogo vsoh vrst ur, zlatnine In srebrnine, vse po nizkih cenah.
5EJCOK
3C
Mii i
PEIMA61JA
dr*. M. de
v Gorici
Corso Vittofia Em. MII. 14
Sprejema od 9-12 in od 2*4
Jakob Bevc
urarna in zlatarna
TRST • Čampo S. jlicOBO št. 5
ZLATO kupuje v vsaki množini po "najvišjih cenah.
KR ONE plačuje više kot vsi drugi. ZA LOGA raznovrstnih ur in zlatenine.
305
305
Prodno prodašm
kože:
Kun, lisic, vider, divjih koz in n druge divjačine, kakor tudi doma-[ čih živali, vprašajte za ceno.
Franc Stres, Kobarid
Zaloga usnja in raznovrstnega obuvala, na drobno in na debelo. Blago prvovrstno; cene take, da so ni bati konkurence.
==BDP‘ ■ —
□E
305
r
Kmečko tajništvo
Barbo A., Rafeževobrdo. — Pošljemo Vam vzorce za. prijavo zemljiških pravic Vaš dokument leži pri nas.
G. Martin Zavnik, učitelj, Koseze. —
Vložiti morate prošnjo na ministrstvo 11 nanc; v pirošnji navedite vzroke, zakaj se morate podati v inozemstvo; dokazati morate, da Vam pokojnina ne zadostuje, da bi mogli živeti v Italiji. Pošljite nam točne podatke.
G. MetJikovec. — Oglasite se o priliki v Kmečkem tajništvu Trst, Via Imbriani št. 9, III.
Več kmetov iz Ospa. — Proti odmerjeni višini družinskega davka ni več časa rekurirati. Rekar z je mogoč le radi stvarnih pomott, če je ista družina dvakrat obdavčena, če so eni osebi naložili davek mesto drugi itd. če pa niste prejeli «avviso di avverfcamento«, je mogoče vložiti pritožbo.
G. Bratož, Mafenjavas, — Vaša prošnja je ugodno rešena.
G. J. S. podžupan. — Pojasnila dobile pismeno.
Antonija Vodopija, Slavina. Do 26. oktobra lahko vložite prošnjo za pokojnino po padlem možu. Prinesite dokumente.
Lojze Vioič. Sporočimo Vam pismeno.
Krasili in vipavsiii vodovod
Zadnjič smo priobčili daljšo poročilo poslanca Besednjaka o zborovanju v Gorici, kjer se je sklepalo o tem važnem vprašanju. Ker je bil «Mali list» zaplenjen, in naročniki niso poročila dobili v roke, zato danes na kratko ponovimo bistvene reči.
V nedeljo 7. februarja je bila v Gorici uradmo sklicana seja, katere sta se udeležila furlanski in tržaški prefekt, veliko županov prizadetih občin, poslanec Besednjak in d,rugi. Na zboru je tudi poslanec Besednjak govoril dokaj obsežno in sprožil pri ti priliki tudi misel na druge potrebne vodovode po celi Julijski krajini. Zavzemal se je zato, da bi stroške vodovodnih naprav 'prevzela v prvi vrsti država in naj bi se občine razbremenile, ker so že tako močno obložene. Gilede tega je rekel furlanski prefekt, da ne bo šlo tako, ampak, da bodo morale tudi občine plačevati del stroškov.
Seja je naredila dva sklepa. Prvi se glasi :
Ustanovi se prostovoljna vodovodna zadruga, sestoječa iz prizadetih občin, obeh dežel in država.
Drugi sklep :
Videmska in tržaška deželna uprava se prosita, naj po svojih odborih napravita uradni sklep, da se priključita zadrugi in da prineseta v zadrugo kot lastnici vodovodno napravo.
V tretjem sklepu zborovanja se daje furlanski deželi naloga, naj izdela podroben načrt in preračuni stroške ter to predloži na prihodnji seji.
Upravo vodovodnih ^ naprav vzame v oskrbo- Furlanija potom svojega osobja.
Drugi nevaren tekmec Trsta je Hamburg. Tudi Nemčija dela za Hamburg z nizkimi železniškimi tarifami. Trst je tekom leta 1925. izgubil 15% trgovine. In sedaj se hoče Nemčija združiti z Avstrijo ter tako še huje pritisniti na ubogi Trst. Čuti se, kako sili Nemčija ob Donavi proti vzhodu, kakor je že silila pred vojno.. Tako se ustvarja v zaledju Trsta in Reke mogočno gospodarsko telo in gospod Šušmelj je po pravici v skrbeh, kaj bo s Trstom in Reko.
ZAHVALA
O priliki bridke izgube naše ljubljene mamice
Karoline Butkovič r. Belinger
smo prejeli preštevilne izraze dobrohotnosti in sočutja, ki jim smo dolžni prav iskreno zahvalo. Predvsem, č. g. župniku A. Martelancu s Proseka, ki je našo mamico tolažil v bolezni in ob smrti, ji govoril v slovo in jo spremljal na zadnji poti v Sovodnje, č. g. dekanu Grbcu in ostali č. duhovščini za spremstvo in molitve, č. g. vikarju Angelu Čargo v Sovodnjah za pogrebni obred, domačemu učiteljstvu in šolski mladini za izkazano sožalje, g. Goriupn in družini s Proseka za zadnji pozdrav v prelepem šopku, ((Prosvetnemu društvui) iz Zgonika za krasen venec, cerkvenim pevcem. v Zgoniku za ganljive žalostinke in vsem faranom, prijateljem in znancem, ki so v tolikem številu počastili spomin ranjke mame. Bog naj stoterno poplača !
Zgonik-Sovoclnje.	DRUŽINA	BUTKOVIČ.
Trstu smo se j. *
Kdor rabi
! *
Cene po Istri. — Belo vino : Paz 220,
Izola 260, Poreč 200-230, Buzet 220, Kašie-lir 220, Momjan 250-270. — Črno vino :
Paz 220, Izola 280, Poreč 210-250, Buzet 240, Kaštalir 250. — Oljo : 8-11 lir liter.
Koruza 115-135. — Seno 16—i0.
Gena galice in žvepla. Pri podružnici Goriške Zadružne zveze v informirali o cenah. Modra galica angle-; K ška stane 280-285 lir za k vin tal, ako ku j * piš vsaj 10 kvintalov, franko Gorica. Mo-; ® dra galica italijanska 278-280 lir franko! m Gorica. Najboljše, 90-95 odstotno žveplo, * ve.ntilira.no 125-130 lir franko Trst. Isto ■ žveplo mešano s 3% modre galice 135- j »
140 lir franko Gorica.
Čilski soliter stane 160-165 lir franko j "
Gorica.
Semenj v Sežani. Prignanih je 1326 glav živine in sicer 623 goveje živine, 176 konj, 85 telet in 442 prašičev, j Cene govedi od 420-450 lir kvintal. Konji po lepoti in pasmi do 5000 lir glava. Prašički 6-8 tednov stari, od 75-120 lir glava. !
Prašički so bili po večini domači.
Semenj v Buzetu 21 januarja. Prigna-! nih je bilo 73 volov, 140 krav, 1 konj, IS ; oslov, 77 prašičev. Cene : voli 450—475 ! po živi teži, krave 420—440. Osli po 250 lir glava, Prašiči po 120.
Semenj v Bujah 26. I. Prignanih je bilo 195 volov, 36 krav, 22 telet, 14 konj.
mule, 277 oslov, 330 prašičev, 13 ovac,
4 koze. Cene : voli 500—525 po živi teži. krave 450—480, teleta 600—650. Konji 700	TlSt,	Vl3	CES3I8	BUiMi $t.	lU	II.	D3!lSt.,	¥[813	16
—1800 giava, mulo 600—1300, osii 200—	Sprejemajo	se	pošiljatve	po	pošti
700, prašiči 80—120, ovce 100—160, koze ■_■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■! 120—200.
Pslffle, Šivalne sli« Singer i in flnp paMčliis a stanmjt :
»aj si ogleda zalogo pohištva » G. BRE! INI El F?
s TRNOVO S jj
pri Bistrici in OPATIJA, predno * kupi kje drugje.
s ta ■ s a m h h m m e n * w v » n nn u K n « m
Najvišje cene plačujem za v
KOZE
kun, zlatic, lisic
dihurjev, vider, jazbecev, mack, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev.
D. WINDSPAČH
Dr. SANDRO RIZZATTI
SPECIALIST za bolezni ušes, nosa, grla. Asistent dunajske klinike. Sprejema od 11-12 in od 3-4. GORICA, v. Mameli (v. Scuole) 5.
a
Uerkvana umetnost - Dober tisk
NOVA TRGOVINA
ENRIC0 T0FF0LETT0
TRST, Via del Feaoe 4
Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENČNE CENE.
Zobozdravnšški ambulatorij
Dr, CICERO - Postojna
sprejema vsak dan od 9-12; 14-18
Vsa dela zajamčena in po ljudskih cenah.
Stab. Tip, S. Spazzal - Triesfe, C. C. I. 740'
MAL! OGLASI
PRSNI SIRUP izkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu, navadnim pljučnim boleznim in influenci, za odrastle in otroke. — Lekarna «Pri Odrešeniku« v II. Bistrici.
Strah za Trst in Reko
Heški profesor Šušmelj je zopet napisal dva članka, v katerih izreka strah, kaj bo s trgovsko prihodnjositjo Trsta in Reke. Jugoslavija hitro napreduje od le-ia do leta. V Jadranskem morju ima jugoslovansko ladjevje več voznih črt kakor italijansko. Jugoslavija se zalaga hitro v vedno večjim številom trgovskih
REVMAZAN, (tekočina ali mazilo) u-spešno sredstvo proti trganju v udih in kosteh, proti bolečinam in trganju v plečih in križu in proti revmu. — Izdeluje Lekarna «Pri Odrešeniku« — II. Bistrica.
DOBER SVET JE ZLATA VREDEN.
Proti slabosti in bolečinam v želodcu, slabemu teku in prebavi, grenkosti v grlu, in zaprtju vživajte «GASTRIN» Lekarna «Pri Odrešeniku« v II. Bistrici
ČevSfaipmtcai FORCESSm
odlikovana v Papfzu in Genovi 1924. z veliito jn*emifo, diplomo In mlato svetim]o
Trst via €txgypim 3 prt Sv. JFakobu Trst
KADAR KUPUJEŠ ČEVLJE IVitSLI NA VSE:
1.) da bo zdravo za nogo,
2.) da bo elegantno,
3.) da bo trdno,
4.) da bo cena primerna.
F0RCESSIN TE ZADOVOLJI V VSEH TOČKAH.
Slovenci! Kupujte samo prt FORCESSINU!
VELIKA ZALOGA papirja, papirnati!; vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastonc Dolinar, Trst — Via Ugo Polonio 5.
Največja zaloga pohištva
ČEVLJARSKEGA vajenca poštenih stari-šev sprejme Lovrenc Šajn, II. Bistrica.
S na Goriškem -
GORICA, Via Carducci (Go»po»ka ul.) 14
Ustanovljen« leta 1897.
POSOJILO 50.000 lir iščem proti visokim obrestim. Dobro zajamčeno z podjetjem, vrednim 300.000 lir. Ponudbo pod «50.000» na «Mali list«.
STARISI, ki želijo izučiti sina v tiskar- j s
ski obrti pri prvovrstnem podjetju, nn.’ i|
8
pošljejo prošnje «štev. 10.0000».
na «Mali list« pod ; S
Na izbiro SO celotnih oprem
bodisi za spalnice	bodisi	za	obednice
od prav preprostih do najbolj razkoJnih
Cene zmerne!	Delo	trdno	!
PohiStvo lastnega izdelka, izvršeno od prvovrstnih delavcev vsake stroke
ANTON BREŠČAK
VIA. CARDUCCI (GOSROSKA UL..) IA
u m i iiiii iji n i m i	!'!!!!!!!!!!!!!
ladij. Začela se je že spužčati čez daljna illlllllll!lHlllinWlinilllHIIIIMIHIIHIIIIIHt.Ulllli:illllllllllllllM i J|'ijli!l!!n!ihlHlH
morja: ima že redno vožnjo iz Soluna v j g I " T C” f Pv I I "T" §1 S Aleksandrijo in se pripravlja na pohod i
v Brazilijo po kavo. Jugoslavija ima pol bo pristanišč iin vsem privošči zaslužka: Sušak, Šibenik, Split, Gruž. Te luke so ; odpeljale Trstu že mnogo lesa in bodo sčasoma vzele še več. Jugoslavija je lani j naredila železnico v Split im vkratkem , bo zvezala Ljubljano in Sušak ter še Zidanimost-Sušak. Jugoslavija se uspe- i 'šno vojskuje z nižjimi tarifami.
ETERNIT
jo nojfcoMfit **>	«tT«*b
A. JANACH & C.
ZALOGA : Trieste - Trst (12)
Via Milano št. 12 (pri veliki posti)
V zalogi ima tudi cevi za vodovode in straaisča.
JAMSTVO ZA VEČ LET. Tei. 22-*2.
llllllllllllUnilUUIItlHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinlllllllHIIIIII
SEMENA
detelje, sočivja In cvetlic. Veli« ka izbora cvetlic za vrte, soba* ne l.torf. iebuižkl dalj, tube ros, begonj, gladlvi i« t. d.
Zemlja in gnojila v vel vrstah.
na zahtevo cenik brezplačno* — odlikovano cvetličarsko in vrtnarsko podjetje
M. GERMAN - TRST
Via Michelangelo 718 - prodajalna Via Roma 3. Tel. 12-49.
^iiiiiiiiitiiiiiimiHimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnHiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiniiiiiiiiiii11
9