N*j*e<£ji tloTfntiri dnevnik v Združenih drianb Vefcr: za rse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA l List slovenskih delavcev y Ameriki* The largest Slovenian Daily £n the United Stales. a 1—rad every day except Sundays 5 and legal Holidays 75,000 Readers. TELEFON: CHelaea 3—1242 Entered u Second Glasa Matter September 21, 1903, at the Pott Offioe at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—1249 No. 84. — Stev. 84. NEW YORK, SATURDAY, APRIL 10, 1937 —SOBOTA, 10. APRILA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. KANADSKA VLADA PRETI STAVKARJEM Z MILICO Avstrija ne bo se tako kmalu monarhija POSLANSKA ZBORNICA NISLEDILA VZGLEDU SENATA IN NE BO PREISKOVALA SEDEČIH STAVK Danes bo padla važna odločitev v Oshawa, On t. Tamkajšnje tovarne General Motors hočejo zo-peti pričeti obratovati. — Viharna seja v poslanski zbornici. — Unijski agitatorji so vsepovsod na delu. — Delaviski voditelji bodo konferirali s Hepburnom. TORONTO, Ont., 9. aprila. — Nocoj so sklenili uradniki General Motors korporacije, da se bo jutri obnovilo obratovanje v tovarni v Oshawi. Kanadski ministrski predsednik Hepburn j ft namreč obljubil General Motors vso podporo in vso pomoč ter izjavil, da bo, če ne bo drugače, tovarna odprta pod vladno zaščito. Ministrski predsednik, ki hoče za vsako ceno preprečiti nemire in odločno nastopiti proti Lewi-.-ovi organizaciji. V to svrho je koncentriral v Ot-tawi, ki je oddaljena 35 milj od Oshawe, več oddelkov vojaštva, ki bo za slučaj potrebe nastopilo. Ker vse kaže, da se bo stavka razširila tudi na druge industrije, so prišli danes trije zastopniki United Automobile Workers of America sem v namenu, da se posvetujejo s Hepburnom o položaju. Poleg 3700 delavcev tovarne v Oshawi, jih je 500 brez dela v Windsor, ker je družba zaprla svojo tamkajšnjo tovarno. — Mi prav dobro* vemo, — je dejal ministrski predsednik Hepburn, — kaj nameravajo ti agitatorji. Povsod agitirajo: v gozdarskih kempah, v papirnicah, v premogovnikih. Toda mi jim bomo prekrižali račune. Ce ne bo drugače mogoče, bom poslal vojaštvo proti njim. Ko so mu povedali, da namerava General Motors obnoviti obratovanje, je rekel: — Tako je prav. Jutri bo padla odločitev. Bomo že vsaj vedeli, pri čem smo. WASHINGTON, D. C., 9. aprila. — Po vroči debati, ki je trajala več ur, je poslanska zbornica zavrnila predlogo, da bi odredila preiskavo sedečih .stavk. Izid vročega boja je presenetil celo demor kratske voditelje, ki so še dan poprej prerokovali, da bo preiskava odrejena. Senat je sprejel predlog senatorja Warrena, ki je obsodil sedeče stavke, kompanijske unije in industrijsko špijonažo. Poslanska zbornica pa je na predlog poslanca Withrowa predlogo odklonila. Predlog za preiskavo sedečih stavk je stavil poslanec Dies. Nasprotniki tega predloga pa so z u-spehom svojim tovarišem dokazali, da bi bil s sprejemom predloge predsednik Roosevelt diktator, zvezna vlada bi se vmešavala v krajevne zadeve in preiskava bi vodila do ščuvanja in špijonaže proti delavskim unijam. Seja je bila tako viharna in toliko poslancev se je priglasilo k besedi, da je demokratski voditelj Rayburn predlagal, da je dano govornikom pet dni časa, da vpišejo v zapisnik govore, katerih niso i-meli. Njegovemu predlogu je sledil glasen krohot. Toda poslane Dies je nato rekel, da Rayburnov predlog ni obrnjen proti unijam, in je rekel, da gre sedaj samo za to, ako bo poslanska zbornica sedeče stavke odobrila ali ne. Krajevne oblasti sedečih stavk niso mogle preprečiti. Demokrat Cox je rekel, da noben prijatelj delavcev ne more misliti, da imajo stavkarji pravico zasesti tujo lastnino. Progresivni poslanec Boileau iz Wisconsina je rekel, da je najvišje sodišče vprizorilo sedečo stavko, kajti ko bi storilo svojo dolžnost in bi odločalo glede Wagnerjeve postave, bi sedeče stavke prenehale. WENDEL0VI UGRABITELJI OBSOJENI Schlossman in Weiss sta bila obsojena na zaporno kazen od 20 let do ddsmrtne ječe. Zatrjujeta svojo nedolžnost. Martin X<*hlossman in Harry Weiss, oba stara po '11 let, sta bila zaradi odvedhe Paula 1l Wendela. katerega -ta v družbi detektivom Kllis Parker join iii njegovim sinom prisilila z mučenjem na priznanje, da jej odvedel in umoril LiiuMiergho-v«*j»a sina, obsojena na zaporno l;j:zen od JO Irt do smrti. Sodbo je izrekel sodnik .Tolin -F. Fitzgerald -v Iirooklvmi. — Oba obsojenca je porota 11. m area oprostila vsak«« krivde odvedhe in mučenja. Pred obsodbo je sodnik oba prašni, ako imata kako pripombo in oba sta rekla, da str n« dolžna. "Pred veliko poroto sta priznala, da sta kriva," je r«*kei REPUBLIKANSKI ARMADI STA SE SEDAJ ZDURŽILJ Republikanska južna ar-mada se je združila 7 zapadno armado. — Strojnice s o pokosile marokansko kavalerijo. MA;l)Rli). Španska, 1». apr. — Republikanske čete, ki profil rajo proti Cordobi, so se pri Hlasquez združile z zapadno armado, ki je prodirala iz province Badajoz. S tem j«' bila izpolnjena vrzel, ki je obstojala od začetka državljanske vojne in je v nevarnosti južni glav ni stan fašistične armado v Srbiji. Republikanska armada se sicer še nahaja 7<> milj od S«-v'.!je, toda | mi loža j r«-publikan ske armade j«* s tem zelo oja-| čeli. ker je v posesti bogatih rudnikov premoga in živega rebra. TCopublikanei imajo »ainn še to "Villaluirta in kadar repnb- luu nista oporekala." T ret j i obtoženee Murray Bieefeld j«' svojo krivdo pri od-vedbi priznal in jo na svobodi pod jamščino $7.")(>0 ter čaka na obsodbo. Bleefeld bo tudi glavna priča proti detektivu Kili-i I. Parker ju in njegovemu sinu Istega imena, proti katerima -e prične obravnava aprila v Newark, X. ,T. Welid(4 je pričal, da je bil pri>iljt*n stopiti v avtomobil 14. iVbruarja 1!W(> pred Manhattan hotelom v Xew Yorku in da je bil odpel jan v Bleefeldo-\o hišo v Brooklyn, kjer je bil ujenik do 24. februarja. Ves čas so ga Parkerjev sin in drugi obtoženci mučili, da je sle«l-rjič ]K»lal izjavo, da je umoril Lindl>erghovega otroka, vsle tem, da pomagate španskem republikancem. (Javda pravi, da bo Italija izstopila iz nevmeševal nega od bora, ako Rusija in Francija ic prenehate pomagali španski vladi. Kot pravi porodilo Associat-«•<1 Pn*ss iz Pariza, j»* miiii>tr-.-ki predsednik Leon Blum od ločno zavrnil (»avdovo trditev. j" Francija kršila nevmeševalno pogodbo. fiavda pravi, da ruska in francoska pomoč španskim k<»-muuistoiu ni prenehala niti en dan, »nikar je -topila :.'<>. tVbru a rja v veljavo nevmeševalna KANCLER PRAVI, DA JE ZAENKRAT NAJVAŽNEJŠE OHRANITI MIR DUNAJ, Avstrija, 9. aprila. — Zvezni kancler dr. Kurt Schuschnigg je zastopniku Associated Press rekel, da bo morala obnovitev avstrijske monarhije počakati še mnogo let ter nato izrazil svoje mnenje, da bo svetovno oboroževanje vodilo v raz-rožitev. AMERIKA NI VEČ ZASTOPANA V ABESINI JI Ameriško poslaništvo v Addis Ababi je bilo zaprto. — Isti čas je bil tudi zaprt konzulat v italijanskem Tripolisu. A DhlS A BABA. Ahesinijri, i), aprila. — Ameriško poslan: štvo v Addis Ababi v Abesini- 1 stM'anja avstrijska ji je zaprlo svoja vrata skoro j bl P»W^ala nadvoj ob istein ea>u. ko j«» ameriški l)r. Schuschnigg je poudarjal, da Avstrija v prvi vrsti h-!i mir in da za sedaj ne nii>!i na to, da postavi na svoj pre->1ol vladarsko hišo, ki je \ la-daia nekdanjemu avstro-ogr-skeinu cesarstvu, dokler je ka-kaka možnost, da mir ne bo k. lji-n. Države Male antaute — Jugoslavija, ('ehoslovaška in Romunska. — ki so pri razdelit\ L stare Avstrije dobile svoj delež — so že davno povedale, da 1>: obnovitev avstrijske moiia1 hi.je pomenila vojno. Dr. Schuschnigg je rekel, da vlada n * likanei zavzamejo to mesto, bo uogiHlha. Ta pomoč je obstoj;, fašistom od rezana cesta, ki p< s.i iz vojakov, orožja in muni j«« i7. P«*narroye v Conlobo. Gay d a j«- svojemu članku po svetil tri kolone. Pravi, da >' ruski prostovoljci zbirajo v BAY< »XX K. Francija, i), apr. Iz Bilbao prihaja poročilo, da so Baski s strojnimi puška- Parizu, Toulouse in Marseille-mi pobili eelo brigado inaro- Sn. Pravi da je zadnje dni fe-kanske kavalerije na Fnpiiola bruarja prišlo na Špansko l~>r gori, južno oil Bilbao. ruskih častnikov in *-.&ili pušk. Ška infanterija s strojnimi pu- "V prvih dneh man a je pri Škami pokosila vrsto za -vrsto \Y Almanse na Špansko 50 kavalerijo, ki je naskakovala ~<,vj»'t>kih topov/' j>ravi Gav-x (»puhlikansk«* postojanke. ,1;,. ii|)es«'t ruskih (Jorki aero- Fašistične tanke, ki je varo- I-ianov je priletelo liaravilo>t \ ala kavalerijo, so Ba-ki raz- Špansko in bo ,z Male Az»-bili z ročnimi bombami. Po od- J'- v kratkem odletelo 1;><> bomb-bitem napadu so r^ublikanei afmplanov m LU) pdin takoj pričeli s protinapadom iu tON- so nakovali za eno miljo. (,a.v'la tr,,i- «,a lp" Več škadronov velikih bomb- ^ 27■ februarja pa do nih in zasledovalnih aeropla- aPrila ^lpeljale iz Rusije prenov je dospelo iz Valencije, da ko 16»fHX) ton ^nega mater«-pomagajo Baskom, ki branijo Jala in mnincije, 245 topov, Biibao, glavno mesto baskiške tankov. 2U aeroplanov, 1-iO to- \ ornih avtomobilov in ton bomb in strojnice. LONDON, Anglija, 9. aprila.' tem dejstvi na rokah," — Poročilo iz Madrida listu T»™vi (Javda, "vprašamo, ka-"Dailv HeraldrT pravi, da je ko 1,0 Evropa držala kn- treneral Franco opustil vsako roke pred sovjetsko ne la bi mogel za\~zeti varnostjo, ki je pod zastavo konzul zaprl >voj urad v Tri polisu. glavnem mestu Italijan ske Libije. Addis Ababi je konzul Morris Hughes izročil ključi* ameriškega poslaništva nek«-, mu italijan-kfinu častniku t«-r j j«* takoj od|M»ljal z vlakon: [v Džibuti v fraiieoski Somaliji. 1'alačo ameriškega poslaništva je kupi! podkralj maršal <»ra-ziani in bo premenjena v častniški dom. Konzul Hughes gre na svoje novo mesto v Teheran v Per- vodo Otona na avstrijski pre-M.il, dokler ne bo trdno prepri •ana%da Mala antanta temu ne bo več nsj»rotovala. 4'Nikdar nisem prikrival, da sem osebno prepričan, da j<* Avtsriji usojeno, da l>odo s!ed-n.'ic prišli Habsburžani na prestol,' je rekel dr. Sehu-w»linigg. "Toda naloga, da je država po-? oinonia zgrajena v prid naroda, nima nikakega stika z (;bliko vlade. Obnovitev monarhije je tedaj zadeva, ki more čakati; mogoče bo morala r-akati celo vrsto let. ziji, podkonzul Robert Iluntev, "KnKrat bo morala biti veči-ki ga spremlja, ]>a bo šel v Ti-j na Avstrijcev prepričana, d:i rano v Albaniji. Konzul Jay j je treba deželo premeni t i v inn-Walker je na pota iz Tripolisa j narhijo. v Kairo v Egiptu. . Dalje pravim odkrito, ako S tem, da je državni tajnik '.t,ni na kak način imel oblast Hull odpoklical konzule iz teh j odločevati o usodi Avstrije v k raje v, se je držal starega a-j tem nedoločenem času, ko bc ineriškega načela, da je kon obnovitev monarhije mogix'a, ŠPANSKI BEGUNCI DOSPELI V RUSIJO VALENCIA, Španska, aprila. — Španska vlada je naznanila, da je dospela na Krim ob (Vnem inroju ladja s španskimi lK»gunei, pred vsem žeu- I»rovinee. skami i.n otrw.i. Za begunce l>o skrbela vlada Sovjetske unije, fronti pri Guadalajari. upanje. Madrid in l>o zaradi tega o<\-poklical svojo armado izpred Madrida in z južne fronte x>ii Valeneiji. HENDAVE, Francija, 0. aprila. — Z izjemo nekaterih italijanskih aeroplanov se general Emil o Mola pri svoji o-fenzivi proti Bilbao poslužuje nemških aeroplanov. Dobro poučeni krogi zagotavljajo, da je nemški poslanik Wilhelm Fau|>el zahteval od generala Franca, da prične o-feitzivo proti Bilbao, da s tem l>opravi svoj veliki poraz na revolucije odgovorna za prelivanje krvi in nered na Span skem?" PARIZ, Francija, !). aprila. -- Francosko vnanje ministr-»t\o je objavilo izjavo, ki zani kuje, da bi francoska vlada pomagala Španskim repnbli kancem. Izjava pravi med drugim: — 4*Francija je pripravljena razpravljati o vsaki trditvi, kate ro predloži Italija pnnl ne\me-ševalni odl»or v Londonu. — Francija je postavila učinkovito obmejno nadzorstvo celo prej, predno je pričel nevtralni nadzorovalni sistem.1 /uiarna služba končana v vsakem kraju, kjer je več ne zahtevajo ameriški interesi. . Ob času, ko je bilo poslaništvo v Addis Ababi zaprto, je bi! poslanik Cornelius H. En irert že na potu v Združene države. NEČAKI GENERALA FRANCA ARETIRANI MADRID, Španska, S. apr. — V vasi Carballar v provinci Asturia so bili aretirani štirje nečaki fašističnega gen. Franca — Jose, Luis. Fernando in Juan Suares-Avila. Po nekem poročilu iz (Jijona so Šli v Carballar, da se sesta-nejo z nekim drugim stricem in "mu prinesejo nekaj sporočil"'. Oblasti pa so jih iz.dedi-le, in so pozneje priznali, da so nečaki generala Franca. Priznali so tudi, da so bili namenjeni v fašistično ozemlje, kjer imajo sorodnike. Njihov stric Jose Garcia, ki se je sestal ž njimi -v Carballar-ju, je bil tudi aretiran. tedaj ne bo ničesar storjenega, kar bi le najmanj moglo kaliti mir." I)r. Schuschnigg, ki je kancler primeroma slabotne države -redi napete Evrope, je rekel, d-» upa. da bo ohranjen mir iu da ga oboroževanje ne skrbi. "Zopetno oboroževanje Še ni uvod za vojno," je rekel. —■ "Prepričan sem, da bo oboro ž -vanje ponehalo v dveh letih, ko bo najbogat£;ša država do-regla z orožjem najvišjo moč. Revnejše države bodo morale prenehti z oboroževanjem in ♦cd a j bodo države pripravljene iazgovarjati se o razorožitvi.'" ZRAČNA PROGA MED ITALIJO IN PALESTINO HAJFA, Palestina, S. apr. — V petek, 9. aprila bo pričeta nova mračna proga med Ita-. 11 jo i Palest i no. Tega dne btf od letel prvi aeroplan iz Hajf^ s Italijo. New York, Saturday, April 10, 1937 THE LAR0E8T SEOVENF TTAILY TS 7JJS3. "Glas Naroda" IA Oorporatlea) Owned and Published bj 9L0TENIC PUBLISHING COMPANY President L. Booedlk. Tmn Pines ot business of Ike corporation and ti« Went 18th Strast, Borough e( of above officers: New Isrfc aty, N. L GLAS NARODA (Veke ef the People) Issued Brery Daj Except Sundays and Holiday« i celo leto velja Kanado ........ t pol leta....... ft fctft leta >•••• Ameriko In ...........|6.00 >•»••*••*■« t.t.OO ..........$1.80 Za New York aa celo leto ............S7jOO Za pot leta.........................$8.60 Za Inozemstvo aa celo leto......(74)0 Za pol leta.......................$3.80 Subscription Yearly »6.00 v korist priseljencem. Ameriške organizacije, ki se Bureau of Adult Education, zanimajo za blagor priseljen- j Inter-racial Council in enako, cev, delujejo v vsaj 75 mestih | Njihovo delovanje v splošnem Zdi uženih držav. Tako trti i [vključuje tudi pomoč za natu-\jiss Marian Scluhsby ela.iokiralizacijo in za drag;e priselje-o "Priseljencih i:? nj.novih ni>ke probleme. Nekatere or-otrocih" k letniku "Social;g'»nizacije se ukrajajo z vzgojo Work Year Book" za leto 15K>7|za. odrasle jjotoni tečajev za ravnokar izdanem od Russell angleščino in državjanstvo, do- EDVARD Vffl. JE BIL ŽRTEV INTRIG Dopisi bre» podpisa In osebnosti se ne prioMuJejo. Denar naj as blagovoli poHIJatl po Money Order. Pri spremembi kraja narofinlkov, prosimo, da ss ."tc-a tudi prejtoje bivali Me naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Glas Nsroda" Ubsjs vsaki dan Isrsemil nedelj 1& pramikov 'GLAS NARODA216 W. 18th Street, New York. N. f. Telephone: CHelsea 3—1242 S Sage. Foudaation. Ze v ranih dobah se je občutila potreba, tavke so >e izkazale kot izredno dobro in uspešno orožje. Če bi vlada odvzela delavstvu to orožje, bi bilo istotako kot če bi kdo ukazal nesrečniku, ki skuša s (palico pregnati tolpo volkov: — V rži -trail palico. Volkovi so brez palic. Oni -o pošteno bore. Tako povelje bi l>ilo kruto in nesmiselno. Najprej je treba voPkove pregnati, potem pa človek že lahko palico odloži. Sedeče stavke bodo takrat ponehale, ko l>odo v vseh a-meriških industrijah na trdnem in poštenem temelju uveljavljena kolektivna pogajanja. Majnerjem se ni treba posluževati za svoje orožje sedečih stavk. Njihova unija je močna. Železničarji nikdar ne vprizarjajo sedečih stavk. Predobro so organizirani in potom svoje organizacije lahko dosežejo skoro vse, kar zahtevajo. Po par letih se bodo delavci pogajali s svojimi gospodarji na enakih temeljnih, in bodo sedeče stavke kmalu pozabljene. Kajti, kjer ni volkov, tudi orožja proti njim ni treba. običajev in dostikrat tudi radi svojega siromaštva Prvo društvo za izseljence (10nngrrf!:on Society) je bilo 1. 17fH ustanovljeno oil dobrodelnih privatnih državljanov v svrho "informacije in pomoči /:\ osebe priseljene iz inozemstva.*' cJrc- ve. razstave in predstave v narodnih nošah, ki naj diugi generaciji vlivajo nekaj spoštovanja za podedovano kulturo staršev. Mnoge ameriške organizacije rade sodelujejo z lastnimi organizacijami tuje-rodcev, njihovimi cerkvami, jednotami, telovadnimi, diama- Dva vodilna urednika Ion donskega lista 4Daily Express' sta napisala propagandno brošuro za bivšega angleškega kralja Kdvarda VIII. Br/».-lira je dvignila v angleški ja\-nosti mnogo prahu. Svet je že mislil, da je senzacija krr.lja Edvarda VIIT združena njegovim odstopom že pozabi jf n:.. pa je sipet oživela in sicer t »m bolj, čim bolj se približuje Kronanje kralja Jurija VI. Brošura je torej vsaj deloma dosegla svoj namen, razgibala je angleško javnost. Ze naslov sam j«' dovolj zgovoren. Glasi se namreč: "His was the Kingdom. M (Njegovo je bilo kraljestvo.) Treba je pa takoj o meniti, da stoji za to brošuro konservativni lord Beaver-brook, ki je že v kritičnih dneh v decembru javno kazal UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA Vsebuje SLOVNICO IN KRATEK SLOVAR d i devetnajstega stoletin s.> z*- fela delovati društva, ustanov tičnimi in glasbenimi društvi ] simpatije za kralja Kd Ijena od tnjerori -t tu-jerodcem je še vedno živa Ta dežela je še vedno najvažnejša dežela na svetu za prejemanje priseljencev; otlkar je stopil v I na sli enih poljih. V primeri s 1 raz pravlja se v letniku o mnogih novih predmetih, ko so zakon za soeijalno varnost. Work Relief. Civilian Conservation Corps, starostno zavarovanje, zadružništvo itd. Važen del let- inika je seznani 1020 narodnih in državnih agencij, ki se zn-za -ocijalno oskrbo, letnika z Russell TT. Kurtz. veljavo priseljeniški zakon <>«! leta 1024 je bilo prij^uščenili več kot 2,000,000 inozemcev.!l1JinaiJ<\ , ^ .. 100_ . . t ♦ i mu - i-i 11001 ^ • * rednik letnika za 10.»< je bil Leta li>30 je bilo 14.204 tujc- rodcev v Združenih držav ih. ►Skupaj z njihovimi otroci, ki so se tukaj rodili, jih bilo več kot 40 milijonov, kar po- menju skoraj tretino vsega prebivalstva Združenih dr/av. T^e v štirih državah — California, Delaware. Mas-ncbn-/setts, in New York — imamo neke javne ustanove, ki izvršujejo oskrbo kake vr>te za priseljence. Vse druge organizacije za blagor priseljencev so privatnega značaja. Te vsebujejo take organizacije, kot so Foreign Language Information Service, International Migration Service Hebrew Sheltering and Immigrant Aid Society itd. Izmed bolj specializiranih organizacij naj navedemo tako-zvane International Institutes, ki delujejo v 37 mestih. V drugih krajih so druge organizacije, ki nosijo taka imena ko: Citizens' Bureau. Americanization Council ali committee. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V ITALIJO V JUGOSLAVIJO ta % 2.55__Din. 1M t 5.00__Din, 200 $ 7.10____Din. S00 •11.70_____Din. 500 $23.00 _ Din. 1000 145.00 ____Din. Za $ 6.50 $ 12.25 $ 30.00 $ 57.00 $112.50 $1(7.50 ____ Lir 100 Lir 200 Lir 500 Lir 1000 Ur 2000 Lir 3000 ril BM CENE SEDAJ H1TBO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVMŽENE 8PEEMEMB1 GOBI ALI DOLI vetjih raeefcav ket igmi navedene, badlal v dinarjih ali Irah fevelinJcM te MJte pagoj«. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH > t a • poslati.................. _9 B.7B •* M M Jtf M m — •Ur— m m Mi-—< m m _$4Uf m m ..liLH doM v ot i kraja lspliOk v dolarjih. HOJNA NAKAPI.A ISVRdCJEM O PO C ARU VTOJRINO $1^- 3LOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gin Naroda" ML I LETNIK KERŽETOVEGA uCASA,f iobi listi, ki nam pošlje POL-I.ETXO naročnino za novega naročnika. Kdor nam pošlje CELOLETNO naročnino z a novega naročnika dobi DVA LETNIKA "ČASA". NA RAZPOLAGO JE LE SE VEK A J LETNIKOV, ZATO SE POTRUDITE IN POŠLJITE ČIMPREJ Vsak letnik obsega nad 400 strani najzanimivejšega etiva: Dovesti, poljudnih razprav — političnih in gospodarskih —. zanimivosti in koristnih nasvetov. NAJBOLJ PRIMERNO IN PRIPRAVNO ČTIVO ZA SEDANJE DOLGE VEČERE UPRAVA "Glasa Naroda" POSLEDICA S LABEGA TIRA ilHPMPiMMAMr tPd tega ne bo nikoli zvedel. Propagandna brošura za Edvarda VIII. torej ni povsem me rod aj na. ker je pristranska. Vendar je pa tudi v tej obliki zanimiva. Brošura pomeni prav za prav napad na Baldwina in canterburviškega nadškofa. V nji je rečeno, da je postal Edvard VIIT. žrtev intrig, katerim je bila končno Siiupsono-va dobrodušna pretveza in prilika. da so ga odstranili. O ne-zaželjenem političnem delovanju Edvarda VITI. in Simpso-nove baje ni bilo niti govora, čeprav je Baldwin porabil bas to pretvezo, da je pridobil zase delavsko stranko, ki je prej trdno stala na strani Edvarda. Mladi kralj je baje izgubil mnogo prijateljev, ker je v ameriškem tempu zamenjal služabnike svojega očeta z mladimi ljudmi. Čeprav je imel kralj pravico storiti to. so bili vendar konservativni dvorni krogi o-goreeni. Ti nezadovoljneži so se baje obrnili na cerkveno dostojanstvenike in slednji so začeli pridigati proti kralju. Brošura pravi, da Baldwin ni bil prijatelj Edvarda VTIT. in da je čakal samo na ugoden trenutek, da bi mogel nastopiti proti njemu. Brošura omenja tudi dramatičen prizor v Bnck-inghamski palači tik pred javnim konfliktom. Baldwin je baje opozoril Edvarda VI11. da bi bila njegova poroka s Simp-sonovo liezaželjena iz mnogih ozirov. Kralj je pa srdito kliknil: "Sem sicer prvi mož v državi, toda vse kaže, da sem edini mož, ki mu ni dovoljeno oženiti se s tisto, ki si jo je izbral." Baldwin je pa ostal povsem miren, skomignil je z rameni in odgovoril: "Položaj angleškega kralja nima -amo izrednih pravic, temveč tudi izrecne dolžnosti." POMLADNA ROMANCA (Po narodnem motivu.) Bilo je lani te-le dni. ko >e odpravila je v Rim Marjanea mlada fraukovskn. Kosi-kos.-i, tralalala. Bilo je lani te-le dni, ko vse cvete in vse br-ti in kri človeku valovi po žilah gor, po žilah dol in vidi, sliši Je napol. '•Francozov pa ne maram več, prav nič več niso mi všeč** — -i mislila Marjanea je, ko je dospela v večni Rim. "Mogoče tukaj kaj dobim? Poglejmo no. kako bo to. Kosi-kosa. tralalala. "Kako je tukaj majhno vse"— mislila Marjanea je. 4'Vsi moški le liiožički -o, dekleta >o pa ajlraste. Ne vem. čemu pač a j t'raj o, k"i moški le možički so . . Pan bil je vroč, večer hladan No, noč ima pa >vojo mor. Sla je Marjanea t javen« lan p«» parku malo na špancir, češ. kot nalašč je tak večer. Posebno, če se kavalir piidruzi ti. je tak večer tolažba duši, sreu mir. Pa ji prijahal je naKl>rot na konju strahovit gospod; < porta n ves in črnogled, 7'imolkel. jir/en, brez liesed. "Hm. ta pa ta. . . kosi-ko.sf Marjanea si je mislila iii rekla: "Bonsoar mesje, kam pa, gospod, tako hite."' PROBLEMI PRISELJENCEV Vprašanje o naturalizacijskem izpitu. VPRAŠANJE: Ali je res, da se sedaij stavijo druga vprašanja ob naturalizacijskem izpitu? Ali mora kandidat biti s|x»soben napisati svoje odgovore ? ODGOVOR: Kandidati za državljanstvo niso vprašani, d:> li znajo pisati angleški in prav za gotovo jih ne bo nihče po-zval, da napišejo svoje odgovore o ameriški zgodovini. Federalni izpraševatelji so dobil: navodilo, naj ne stavijo zvitih vprašanj, ki le zmedejo kandidate. Pričakuje so pa od kandidata. da ima pojem o osnovnih načelih o ameriških u-t:>-novah. Vzorna vprašanja in odgovore, vštevši kratek opis ustavnih načel, ki ga je pripravila naturalizacij-ka oblast najdete v knjižici "How to Become a Citizen of the T'nited States," izdani od Foreign Larvsmage Information Servi-1 ce-222 Fourth Ave.. New York i hl st<,l>a,a sta v Ve*'F Citv. S« 1» s kon ja -kloni kavalir vprftša: "Parlevu france? Marjanea pa: "Seve, seve, p:*, tudi po taljansko znam nekoliko — kosi-kosa, -i. si, malora, ni me sram. Kar s konja doli, kavalir, ker je zares prelep večer, skrivnostne v parku so steze, l jirl>ezm mi ^'»»-i srce. Moj IjulH'ek bodeš za nocoj al .-i oženjen, linbeek moj.'" Pri AtJan-ti v državi Georgijije vsled pokvarjenih tračnic j>adel tovorni vlak po dvajset čevljev visokem nasipu. — Smrtno se je ponesrečila ena sama oseba. Važno za potovanje. Kdor le namenjen potovati v stari kraj ali detitl kofa e4 tam. Je potrebno, da Je poti ten t vseh stvareh. Vsled nato dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tod! rse potrebno preskrbeti, da Je potovanje ndobao in bttrc. m f-upno obrnite m nas sa vsa pojasnila. Mi preskrbimo vsa, bodM prošnje za povratna dovoQeaja, potni IMc, vizeje i* sploh vse, kar Je za poCovkafe peUtkOi v najhitrejšem il je pre — mu .10 stopil n.-bproti in mn veselo jxxlal olu« roki. ^— Moj stari Delite, ti si? Kako me veseli, da te zopet vidim. To je presenečenje! Toda kod prihajaš7 Kaj si pa počel vsa ta leta? Izgubljeni se vrača. Ali, kar grmea me je, «V pomislim! Pred dvajsetimi leti si se izgubil. -— Da, dvajstet let je tega — je pritrdil Filip. Arciiambtmlt je nadaljeval: — Zakaj se nisi nikoli og a-«il? Da vsaj z besedico bi te bil lahko zdaj pa zdaj ogiasil, prijatelju iz otroških let, kakor n«m jay.. Kaj e nisem motil. Toda po vej mi, kaj te je pripravilo takrat do odhoda? \— DružiiHk: razlogi — je odgovoril Filip izmikajoče. — Malo je bilo krivo tudi hrepenenje po pusto! iv sč in ah. Ta krat mi še ni bilo trideset let. Moje prazno življenje v Parali mi ni ugajalo. Cntil i oženien? — Xe, še vedno sem samec. Toda govoriva o ti bi, dragi prijatelj. STARA LJUBEZEN "rožna ptica", ta je loč. na.ike zlobe in trpkosti ne bo po-Antonie Lallierova je vdova, kazal, da se je ona kakorkoli iz- kar se pa tiče sestra Givrello-v ill . # . Filip pa ni več poslušal. 1 ki ga je bil Archambeult izgovoril in o katerem je vedel, da ga bo zaslišal, je obudilo v nj"m preteklost, oglasila se je ust) » vana čustva, zaftajena. toda ne pozabljena radost in boli^t, ki ga je zasledovala že od povraten. Antoni«* T^alllierova . . . zaradi nje jo bil odp<»t<»val. Yi-del jo znova njeno prožno p^-•*tnvo. lep obraz, zelene oči pod temnimi lasmi, nežen in sk;«v-io» -no ljubosumnostjo, kajti b':i •e omožena z bogatini in m .ogo -tareršini možem, ki ira je vz 1 . še zelo mlada. Filip je zadrhtel pri spominu na prvi sestanek ž njo in na leto tajni* nežne ljubezni., ki sin jo bila preživela skupaj. Wkeira dne — še zdaj po Ivajsetih letih je čutil kru'u.si takratnega olmpa — ntii je povedala. da njen mož vse ve. da je pa pripravljen odpustiti ji pod ix)gojem ločitve zakona. In Filip se je moral ukloniti, ker ji ni mogel nuditi enakega razkošja in ker se ni upal prigovarjati ji, naj se odloči njemu na ljubo za skromnejše živi j nje. Odpotoval je in vzel s seboj sladke, obenem pa sjceleče spomine, neizbrisne, katerih niso nikoli dotaknili prehodni stiki z ženami, ki so se mu zdele vse dolgočasne in lahkožive. Zdaj naj bi jo znova videl Ali jo je res hotel videti? Ali ne bo to zasenčilo sladkih spominov? premenila. Mogla bo verjeti, da je ostala \tsaj v njeirovili o-čeh ista, kakor je bila. — Z največjim veseljem pridem na vaš večer, dragi moj Archansbeult, — je dejal Filip odločno. Prišel je ob enajstih tistega v« čera v vilo v X en illy, poln svetlobe in ljudi. Bil je nekoliko nervozen nesvoj, videč, da nikogar ne pozna. Pozdravil je irospo Arehambeultovo. Sm-»'-jela ga je toplo in bila je povsem v svoji vlo*ri spretne gostiteljice. Archambeult je zapustil igralnico, kjer j«1 bil baš -edel k bridgou. prišel jp za njim in ga odvedel h buffotu. — Popijva čašo šampanjv.i. Irairi prijatelj. Zdaj sem ne- Pred dvajsetimi leti je bilo tudi njemu sedemindvajset let, ko je ljubil Antonio Lalliero 'O. Toda zdaj, lepša kakor kadarkoli, ga niti spoznala ni. Stopil je pred zrcalo: nekoliko f-koren, z manjšo pletšo, debelu-hast, postaran bolj jmmI težo dela in skrbi nego po letih. Trpko se je nasmehnil, ko je pomislil, da je hotel izkazati Antoniji velikodušno, plemenito ]>rizanesljivost. . Spomnil se je tudi, da je An-tonie tako kakor jo je videl, znova vzbudila v njem čarobne spomine na preteklost in sicer ne tako, kakor je pričakoval: na drugačen način, toda signmejši in krutejši napram njegovi stari ljubezni. Zdravilne mumije. Xeni.ski muzej v Monakovem ima v nekem prostoru ]>osnetok srednjevešlke lekarne. Vse u- L. Ganghofer: Grad Hubertus R o m a n ii» 124 Dekle je Šinilo kvi>ku, za-trmelo v mate zakopalo potem obraz spet v blazine. 4MHV je menil, da bi milostnemu gospodu grofu utegnilo biti ljubše, če bi ljudje govorili: nesreča se jo zirodila na eesti — ljubšo, kakor te bi se razneslo: spoillsnilo mu jo, ko jo vaso val s Zauiierjevo Liziko! Bilo bi boljšo tudi za to, če to reč prikrijemo. Taka čaamo milostnega gospoda grofa! Zato je zanesel ubogega človeka doli k potoku in ga položil tako, kakor bi padel padel ponoči s ceste doli. In zdaj je :h1šo1, da bi naznanil vse gospodu irrofu gori \ lovski koči. Ah!" Globoko je dibnila iz -ebe in spet so si stiK/a iu natančno sliki, ki jo urje solze. Xekaj časa je bilo tilio v ^obici, po- prožila ob svojem čajsii taks- j, na lekarna. Omare, skrinje in prodali sc okrašeni s primemi-ir. i si-Hi ne-.,ni slikami iz tedanjega časa, . . . koliko rešon dolžnosti gostito-(a dra^ntn« »birka starih zdra- '/ je komaj ]>rikrival svoje presenečenje. Dama v srebrni obleki je bila očarljivo lopa in mikavna. SI oka ]x>stava je bila nekoliko okroglejša kakor nekoč, uedrija bolj napeta, obraz morda nekoliko širši, to-nj.-g. *ih'^a vedno enako očarljiv, lasje, nekoč rjavi in spleteni v Kaj neki je postalo v dva j- j t«*žke kite. so bili zdaj plavi in kratki kodri so dajali poseben netili letih iz onega dražestm klical Xaen polastiti tudi zona. Tako naletimo v tej na j>očene krastače. A to jo Še nodolžno <4z«lravilo." V neki posodi so zmleto egiptske mumije. Xjili uporaba kot zdravilo pa se ni naslan jala morda samo na kakšno praznoverje ali neznanje. Tega v srednjem ve- materino ku sicer niso vedeli, nekdo pa je bog ve na kakšen način dognal. da ima mumijev prašek pred nama v zavoljo tega živega srebra, ki žari zanj ni vedel, v nekih primerih zdravilen učinek. Se-veda pa so mogli v ta namen uporabljati le črne mumije in ne zelenih. Zelene namreč ni -o vsegovale živega srebra. V drugih posodah vidimo zmlete človeške lobanje. Raba tega ločila ima nekaj sličnega z modernimi apnenimi kurami. V kost oh je namreč mnogo apna. M<*d drugim opazimo tudi antimonovo čašo, iz katere so dajali pijancem piti najboljša vina, ki so si jih želeli. To- . !lio. Skrbno je pripravila postelj in spravila va-1 njo svojo gosposko Liziko, ki je nemo in brez \olje v>e trpela. "Tako, ti moja levica! Zdivj se pokopi ji v perje! In luč bom pustila goret;, Da se ne boš bala!" krat jo }m dejal sam pri sebi.j lipovim pogledmn, ne da bi ga riMlsta- | postarala, če se je pod težo živ-— ovedati. kako sem vesel, da te v ki i m. Ouj, dani« mor# obedovati z nami. Suzana bi mi ne odpustila, če bi te ne zadržal, saj si vendor naš stari prijatelj. Ta čas je ni doma in hudo bi ji bito, čo bi te ne videla danes. Ah, v petek iniamo pri na* ve "črno zabwro. Tudi ti inorw$ priti. K nam zahaja tako rekoč res Park. — Ali imaš še Mike z našimi starimi znanci? — je vprašal Fifcp. «— Seveda, v p°tek j" h bo* videL Recimo Banezove, Saint Gidove, Edontove . . . Vse si pawl. Spomnil se boš na mala Pfttairoffo, ki m* jo klicali svoji velikodušnosti, brez vsa - pa j. Do ušes jezal jubljen v njo. Sedemindvajset let mu je. Filip Delize se je opotekei. varne stvari so včasih uporabljali proti vsakovrstnim boleznim. Seveda so vmes zdravila, ki se niso mogla izkazati v nobenem pogledu, a so jih zdravniki zapisovali bržkone zato. da so pridobili nekaj časa. če jim jo bistvo bolezni delalo preveč preglavic. Oo+ovo so eksperimentiral? s takšnimi zdravili tudi na sleno sr Čo; morda pa bi le utegnilo pomagati. To velja na primer za zmlete bisere in druge dragniji. Na svoj "mod -abo'' jr navezala Zauneriea takoj obzirna modrovanja o strašni nesreči, ki je uničila njeno lepo upanje. Poglej, dragi o trok, jaz te re- nočem obmetavati z očitki. Ti--da o o bi s<* bila zaupala svoji materi, kdo ve. kako bi se izteklo. A spregovori vsaj zdaj boso-dioo! Tolažilo bi me. ako bi vedela, kako -o jr» zgodilo." Lizika jo burilo odkimala in -krila obraz v podzglavnik. Toda razbeljena Zauneričiiia ra loved m »>t ni več dala miru. dokler ni bila položena. Lizika j«* morala pripovedovati, naj j«* hotela ali ne. Pred okni se je zdanilo. In kakor je prodi ni-a svetloba zunaj v vse kote v dolini, tako so < zarja le Lizikine b«-ode tudi njeno temno ljuba vno zgodbo. .Menda tudi -ama ni opazila, do -e je med pripovedovanjem -umljivo o«lm;ikni-u od resnice. Zme«ieno-t njenega zalega obrazka -e je začela omiljevati in d oči m so njene ti-miH* •"•< -njev«' ooi -i jal«' v -anjavi žal«»-ti, j«* -preminjala Lizika pr«-d malerjo \ ei-t«>, tajgloblj«'ga -očntja vredno junakinjo ginlji-'"ega romana, ki j«* pognal Zaiinerici -«>lz«* \ oči. ' K<» j<* pripovedovala o m—rečnem -ostanku, j«» tako mimogrede omenila, da je klečal pr«»d i: jo in ji vroče prisegel ljubozu. Pri t«-11 bose dali j«* segla Lizika po -voje krilo in potegnila iz žepa zavozlan robček. Razvezala ga je iu na ploski dlani pokazala materi iskreči se rubin: • Poglej mati! Ta dragoceni kamen mi je dal! Toliko ni vredna naša hiša iu vrt!" T«> je bilo Nežno je poglnlila Zauneriea svojega otrr { p(l<,tj4'.11(I pretiravanje, toda Zauneriea j«- sveto ka po bledem obrazu, -i otrla z roko el!i., x01.je,a> ,ak«». -In pri-egal mi je, da me ima rajši k«» vse na -vetu!" Sidz«- so ji z;i-ilušile besede. "Dobri, ljubi, -la«lki človek!" < >d ginjenosti, bolečine in veselega pre-ein*čenja j«* Zannon-c.i skoraj zapiakala in -e vrgla svojemu otroka na prsi. "Lizika, Lizika! To svet«» krvno solzico moraš imeti v časteh in jo no-iti na vratu ko ?vetin.jo, za \eč«-n -fn»min d«» -v«»j«» blažene -mrli!" Liziko j«- -preletela *gr«»za «»1> tej hudi Prosim vas, ne govorite mi venomer ' j«» planila v jok iu s«, izvila materi iz olzo in odtavala iz sobice. V grozi se je privita Lizika med blazine in -i potegnila odejo čez ušesa. Ure so gitiile in i|»r«»»l okni post resne izbieo .,e zasinila zora. Tedaj se je prikazala v izbiei -]>«'t Zanneriea v mokrem predpasniku in «»1 .nrzle vode rdečine rokami. Delo, ki v trpljenju tolaži najboljše, očitno vplivalo blagodejno tudi nanjo. Bila je zbrana. "Tako, Lizika! Žalosten p«»sel sem <»-pravila. A -podaj je spet vse v redu. Zdaj naj pride >v hišo, kdor ho»V. NilxV he bo opazil, da bi so kaj pripetilo. Varuj , kakšna sreča je naju čakala, če bi se obneslo!" Smrt bo-odi. (• smrti »•ok. dalje rmnr. _ VELIKA FRANCOSKA MUNICIJSKA TOVARNA Pogled na veliko francosko (Vcusot-Selmeider municijsko tovarno, katero je nedavno franeoska vlada vzela pod svojo kontrolo. Tovarna je bila zgrajena leta 1885. ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati " Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo br ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! ! IZ BAGliADA V STAMBUL 4 knjige, s slikani. 627 strani Vsebina: Smrt Mobamed Cmioi; Karavana smrti; Na begu v Uoropa; Dražba Ea Nacr Cena ________________IJf KRIŽEM PO JUTRO VEM 4 knjige. 598 strani, s slikami Vsebina: Jezeru smrti; MoJ roman ob Nilu; Kako aem ▼ Mekko romal; Pri Samarlb; Med Jetldl Cena ..................... 1.54 PO DIVJEM SfTRDISTANC 4 knjige. 694 strani, a slikami Vsebina: ▲madlja * Be* fs Ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena _____________1.54 PO DEŽELI SfcfPETARJEV 4 knjige, a slikami. 577 strani Vsebina: Brata AladSlja: KoCa ▼ soteski; Mlrldlt; Ob Vardarju Cena _____________1M SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami. 1744 xtraal Vsebina: Izseljenci: Toma ietar; Na sledu: Nevarnost nasproti; Alresden; V treb dellb aveta; Izdajalec; Na lovt|; Si>et nr divjem zapadn; Kefietil milijoni; Dediči Cena ...................»Af V (-ORAH BALKANA 4 knjige, s slikami. S74 strani Vsebina: K«»vač Simen; Zarota z zaprekami: V go!**b-njaku; xotreba. Ob uri slovesa mu je stala v njegovi pisarni nasproti. Izročil ji je zaprto pismo. S tresočim, toda službenim glasom ji reče: 44Vaša plača, gospica baronesa Langenau in izpričevalo o vašem bivanju v moji hiši, kot je v navadi in tudi iztrebilo." "Hvala vam," pravi Ilelga tiho. "Hvala je na moji strani," pravi dr. Falke mirno. "Ali f-meni vprašati. kaj sedaj nameravate?" •'Upam, da bom zopet kmalu dobila kako službo. Mogoče pri otrocih, ali pa zopet v kaki hiši. Vse moram prepustiti srečnemu slučaju.*' "d, Helga, kako rad bi vam pomagal!*' "Xe, ne! Ne sme biti! Sama moram--" Temno ji poglodn v oči, pogleda njene ustnice, s katerih je pil blaženost. Roki se sklenete v slovo. Dr. Falke drži trdo njeno desnico. kot je ne bi hotel nikdar več izpustiti. Premagan v svojih olx'utkih sikne skozi zobe: "Helga, ti si moja! Xe smeš iti! Samo ena tvoja beseda. Saj vendar imava tudi midva pravico do sreče . Kdo nama more braniti!" Pismo Primorca z madridske fronte. Mariborski tednik "Neodvisnost" od 6. pr. m. prinaša pismo primorskega emigranta >z Madrida, ki se boj«je kot prostovoljec na strani vlade. MA1>RLD, januarja 1937. — Sein Primorec in kot tak proti-fašist. Po odhodu iz Italije brez potnega lista, sem i li ne kaj časa v Ljubljani pa tudi v Zagrebu in drugod po e ige^la-viji, a zaposlitve nisem . »t gel najti. Iz bede in ]»otepan.i.i me je rešil prijatelj v Franc", i*:. ki me je spravil v Marseili... kjer sem pa moral delati kot pristaniški delavec. Ko je nastala v Španiji državljanska vojska, je meo končani vojski v Španiji. Spanci nam obljubljajo, da bomo imeli posebno pr. dnost pri zaposlitvi. Razen tega imamo tu kot svojega zastopnika nekega Slo-' venca, ki je že dolgo let v Španiji in uživa posebno zaupanje na najvišjih mestih. (Mi zelo skrbi za nas in uživamo radi njega še poseben ugled. Ta ugle-d nam je dvigni! tmli naš uboiri tovariš Križaj, ki so ga kot letalca ujeli nacisti in u-lačo; Skušal sem jo obdržati, pa vse zaman." l>r. Falke govori mimo in hla-dno; kajti na njenem obrazu je bila zopet prežeča poteza, kot bi zopet nekaj nameravala. "Na njo sem bila že tako navajena. Tako lepo je znala brati in njen glas je bil tako pomirjevalen." Ker mož na to ničesar ne ogovori, nadaljuje': •'Ali ne bi tudi ti rad videl, ako bi bila zopet tukaj?*' "Meni je vsaka družabnica prav, samo da zadovolji tebe," pravi kratko. "Saj vendar veš, kje je." Naglo pogleda njen prežeči obraz; vedno ta zahrbtenost! "Žal mi je, da ti ne morem povedati. V temi me vprašaš preveč." * i Njegove kratke besede jo razjarijo. - j "Ali v resnici ne veš?" f \ 4 1 "Rekel sem že: ne!" "No, no ..." Regina obrne svojo glavo proti možu z zlobnim nasmehom okoli ustnic. hnela je navado, da je mogla razjariti tudi najbolj mirnega človeka. Dr. Falke vstane. ' ' \ f "Moram iti. (V nočeš biti sama. more sobarica . . ." "Kaj pa ti je, da mi hočeš sobarico dati za družabnico!" \zroji žena. "Ti ostaneš pri meni! Pozno je že!" "Sama si kriva, da greih." Regina se zaničljivo zasmeje. "O, že vem; imaš dogovor, lepi Helgi izroči moje pozdrave Tedaj |m pravi z jeznim glasom: "Misli in verjemi, kfir hočeš; ;meni nič mar. Toda nekaj ti povem: moji potrjk-žljivosti ne pripisuj nič nadčloveškega. Do dane« seni se oziral na tvojo nesivčo — toda vsaka stvar ima svoje meje. Moji živci so na koncu in moja potrpežljivost tudi. Tudi ti moraš imeti kaj obzirnosti, ne pa je samo zahtevati." "Zakaj pa naenkrat taka pridiga?" "Ti sama si mi dala povod, kar vedno dvomiš nad resnico mojih besed." Tedaj pa ga naliruli z besedami. "Ali mogoče ni res, da ljubiš baroneso Langenauovot" Dr. Falke globoko dihne in ne da bi premislil, pravi: "Res je. Ljubim baroneso Helgo Langenauovo." \ 44Moja slutnja! O, jaz ulioga, varana žena!" 1 4 4 Pa vendar nisi varana. Ljubezen je samo moja. Ti pa si sama kriva, da se je moje srce obrnilo k dru^i. V najinem nepopisno obupanem zakonu je za mene vzšlo to dekfe kot xveada. Bila je kot cvetoča oaza, ki je po dolgem potovanju skozi puščavo rešila žejnega potnika." Klement Falke se je dobro zavedal, kako brezobzirne in krute so bile njegove besede. Pa navzlic temu j\h je moral 2spregovoriti. Enkrat je moralo postati vse jasno med njima. Tako ni slo vec dalje. Kot furija skoči žena na noge ter se oprijem^je mize. 44Ti se drzneš najin zakon primerjati s puščavo _" * 44— v katero si ga iapremenila navzlic ljubezni, vsled katere M in te izbral za svojo spremljevalko v življenju. Ti pa s« nisi potrudila, da bi mi bila tovarišica. N« maram te spominjati na prva leta najinega zakona, ker sama dobro ves rvno tako kot jaz: tvoja sebičnost in ves tvoj znatfaj je ubilo mojo ljubezen. Ko ne bi nad tebe prišla nesreča* tedaj bi se url te davno ločil od tebe, ker je najin zakon po**ml laz." * iMjt RTiho^l ustrašeno četo. Zelo veliko je pa italijanskih protifašističnih emigrantov, ki so prišli vsi iz Francije in s katerimi imamo prav dobre in prijateljske stike. Precej je tudi nemških proti fašist o v, ki so morali zapustiti svojo domovino Nemčijo, kakor mi svojo. Ker znamo skoraj vsi italijanski in za silo francoski, smo se tmli španščini kmalu prilagodili. Nekateri moji tovariši govore španski že tako dobro, da jih smatrajo kar za pristne Špance. Slovenci imamo menda poseben dar za jezike in prilagoditev v vsakih razmerah. Ako ostanemo živi in se do- so Italijani, tenia dva od teh "Italijanov" sta bila Slovenca, Primorca. Ko smo z njimi govorili v italijanščini, je moj tovariš naenkrat zaklel "preklete barabe" in dva "Italijana" sta kakor iz sebe skočila k njemu, iu spoznali smo se. Saj si sami lahko predstavljate kakšno veselje je potem nastalo za nas in za njih. Povedala sta, da sla bila v Abesi-niji, od koder so ju že poslali domov, a ]x> dveh tednih sta morala zopet z doma in bila sta odposlana kot "prostovoljca" Francu na pomoč. S tovarišem Italijanom sta več dni iskala priliko, da bi pobegnila na na.šo stran, in nazadnje se jima je to tudi res posrečilo. Sedaj sta oba v naši četi. Pozdravite vse naše rojake, primorske emigrante v Jugoslaviji! 2 I Z L E T A V SLOVENIJO (preko Cherbourgn 1 BERENGARIA 19. JUNIJA I*«»I> V« »I »STVt »M Mr. It. M. PEKICHA. gl. tajnika SRBSKEGA NARODNEGA SAVEZA AOUITANIA 30. JUNIJA l'Mlt OSF.BNIM VupSTVo.M Mr. JOHNA 1». BUTKOVICHA, glavnega predsednika HRVATSKE ZAJEDNI-CE in HRVATSKEGA RADISE IW.iVHtuo vm' člane iu nečlane po Ztlru/.iMili «• tuiin pridružijo. <"laiil, iijiliuvc žene i:j iknIoIcI ni otroci. ki se ImmIo udeležili t»»li izletov. ImkIo |MHov:ili ]h> |mi>«-I»ii<> znižani i-eui. Zujameite si prostore zgodaj. Vprašajte pri: LEO ZAKRAJSEK (>eneral Trave! Sen iec 305 K. 72nd St.. New York C ity CUNARD WHITE STAR NEKAJ SPLOSN1H POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ I/ pisem. ki jili dobimo »d rojakov, opazimo, da so še precej v nejasnosti g!ede potovanja. Večina onih. ki se hočejo pridružiti teniJ ali onemu izletu, misli, da se morajo z isto grupo tudi vrniti. To ni pravilno. I/lete se pripravi samo za tja in sirer zato, da imajo rojaki priliko potovali skupno tja iu imajo s leni ver zabave. Za nazaj si pa \sak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela za dvr leti. pa še ver. če je potrebno. Torej ima vsak izletnik celi dve leti rasa za ostati v domovini. Oalje ni potrebno, da bi se vrnil z istim paruikom. ampak si sani izbere pariiik, s katerim se hoče vrniti. C'e je pa slučajno razlika v ceni. pa seveda dobi povrnjeno ali. obratno, dop'ara. če izbere paruik. na katerem stane vožnja lee. Zahteva se samo. da izbere paruik ml iste parohrodne družbe knt je bil parnik, s katerim je potoval tja. Ameriški državljani dobe potne liste za dve leti, uedržavljani pa dobe potni list samo za eno leto. torej se morajo v tem rasu vrniti. N »-državljani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki se izda tudi sain > /a eno leto. I'a tudi ti potniki imajo priliko, da »1 svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, če imajo za to zadostne vzroke. Vsi oni. ki so namenjeni letos potovati v >tari kraj, naj si takoj sajami i jo prostore, tla ne bo prepozno. Za mesec junij hi julij so že skoro t si prostori oddani Na parnikili. ki so ik-be'o tiskani, se \rše i/b-ti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalca. KRETA NJE PARMKOV - SHIP NEWS NAROČILA /a MOHOR J EV K KNJIGE ir KN.TTGE VODNIKOVE DR IT. ZRE za leto 1938 sprejemamo. Oni, ki nam pošlje za Mohorje ve knjige $1.25 ali $1.25 za yo dnik^ve, bo dobil knjige iz do movino- naravnost na svoj na slov. VA2NO ZA NAROČNIKE Puleg naslova je -.fc*.vltr« l>uega dela iu t>troškov, Vas prosimo, da skuhate uaručul-Du pravočasne |h>ravuatl. Pošljite uaročuiuo naravnost umu ali jo pa plavajte naseom zaHtopuiku v Vasem kraju all pa katereuiu izmed zastopikov, kojih Imena so tiskana z debelimi črkami, ker sto upravičeni obiskati tudi dmge uaselbiue. kjer je kaj naših rojakov naseljenih. VEČINA TK1I ZASTOPNIKOV IMA V ZALOGI TI DI KOLEDARJE IN trKATIKK; (K NE JIH P.\ ZA VAS NAKOtE. — ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, (K KAJ POTKEBl JETE Zvonenje brez zvonov. V Konbaixu v severni Kran-c iji -><» delali oni dan /.animive jin.-kuse noviiii naeinom eer-kvetiega zvoiienja lin /. zvc»m»v. 1'reizkiiHali konrbiiia<*ijo gra moloiixkili ploše. ojaeevalniii >arnie in zvoenikov. ki nado i iest iije.jt> zvonove. Na eerkvt-nem stolpu so namestili tri zelo morile amjilione, zvezane >. c.jaeevalno napravo, stojeeo v r.ejiosredni l>iix.ini fonografa v Zakristiji. Fonograt* je z; t eel de lovati in pol ure se je slišalo i/, gramofonskih ploše zvonenje oiiov iz llolandske. LAKOMNI SORODNIKI SO GA UMORILI. 11. aprila : I NormaiiiJie v Havre i 15. aprila: Beretitfiria t Cberbniirg I Vulriioia * t'rnt itJ. aprila : 17. aprila: Urt-un-n v C.-eiuen aprila : Itouia v (ienoa 'JI. aprila : Manhattan t Ilavre •Viireli .Mary v Cherbourg .M. aprila: II«- ili' Fr«n«-e v Havre Conte di Savola v tierioa -7. aprila : F.uropa v 'Ireicen -S. aprfla : Nuruiandie v Ilavre Aguitauia ~ Clier»m»irg 1. maja : Saturuia v 't'rJ»; 4. U):ij!i : Paris v Havre Rereng&ria v Clicrtinurg Breiaien v Bretueu WasblngtuU v Havre 5. maja : Queen Mary v <*berlN>iir|r 8. moja : lti-x v (ienoa 12. ui;i ju : Aipdtania / Cherbourg 14 m.-iia : lie de Franee v ilavre Europa v Bremen 15. maja: • 'uliti- tU Savola v (lenoa i:». maja: Noruiaudie v Ilavre Manhattan v Ilavre ITI. maja : Bereiigarla t Clierbourir -1. meja : Hri'tucn v Bremen maja: Koma v fienoa 'J5. maja : Lafayette v Havre I'^j. maja: (Jueen M:iry v Cherbourg -8. maja : Paris v Havre Jfi. maja: Itex v Genoa I. Junija: Kuropa v Itremen junija : NOKMANDIE v IIAVKE Aquitania v Cherbourg Washington v Havre j .I. junija: Vul«*ania v Trst j'». junija: tjinin Mary v Cherlmurg O. junija : Hretiifii v Prem<-n Sovjdska javnost je ogoive- ua nad umorom beloruskega „ ____ slikarja Pena. Najprej so mi- Prigovarjali so mu, naj napiše I f (|i Suv«'1« slili, da gre za jjoliticen u.oor, kmalu se je j>a izkazalo, d:> je postal slikar žrtev roparskega umora. Umorjen je bil 1. m.-r-ea na svojem domu v Vitebsku. !\forilei so n.jegOA'o stanovanje ga če, so ga sororlniki oplenili in sum je padel na nje- Po umoru se niso skrivali mis-| gove sorodnike, pri katerih so našli ukradene slike in eo^iee, pa tudi denar. Preiskava je dognala, da J<> A H \/ F P T I Q T * umor zasnovala rodbina sli- ^^VUK 1 l^L in karjevib sorodnikov. Najprej "GLAS NARODA ,., . .. . , iiri-UK-n ' so slikarju svetovali, naj proda jlI(1ij:l. svoje slike in da denar njim. champlain v Havre Celina oporoko in zapusti vse svoje! !\IJun.ij''1; 1 v . i Manhattan v Havre premoženje njim. Pen je pa tO I Aquitania v Cherbourg odklonil, eeš. da l>o svoje -like! Nermamlie v Ilavre ]>odaril belomskim umetnoit-i "s'j,,l,,ja: „ , -ww . I 1 -uropa v Bremen iimi zavodom. Ker ni slo dru- umoriIi.l,9llJmi,5jn', II«* ne l-ranee v Ilavre beken<;akia v ( IIERBOI Rti lee. da sum ne bo mogel pasti na nje. OAMFOKN1A: £>an F rane taco, Jacob i aiiriiln W'OM)KADO: PUfcblo, Peter Culi«, A. SafUC Walsenburg, M. J. Bavuk INDIANA : Imliauaiiolia, Fr. Zupaoilt. 'LL1NOIS: Chicago, J. Bev«flČ, J. Lakaulch Cicero, J. Fabian (Chicago, Ck vo in IlUnola) Jollet, Mary Bamhlcb La Sal le, J. SpeUch Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Joe Zelene II Alt T LANIi: Kitzmillcr. Fr. Vodoiilrec MICH I(; AN: ftetroit. L. Plankar WINXESOTA: Cblsholtn. Frank Goal* Ely. Jo«. J. Peobel E velet h. I^mla (Joote v Gilbert. Looia Vemel Hlbblng. J0L.1 Po v le Virgin a. Frank Hmitlcfe •UJMANA: JUondup. M. M. Pa pTaatioe. L Chaapa NEBRASKA : O.maba. P. Broterlek KIW TOKK: Ooivuda, Utt% JTaUa. c _ UHIO: Barberton. Frank Trona Cleveland, Anton Bobek, Cbas. Kari linger. Jacob Kesu Ik John Slaivnlk CJIrard, Anton Nagode Lorain, I^ouls Balant, John Krmfr Youtigstown, Anton KlkeU >RE(3()N : Oregon City, Ore- J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John JevnikaT B rough ton, Anton Iparec Conemaugh, J. Brezo ver Coverdale in okolica, Mrs. Ivana K upnik Export, Louis Supanili Farrel. Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greeusburg, Frank Novak Johnstown. John Polanta Krayn, Ant. TauielJ Luzerne, Frank Balloch Midway. John Žoat Plttshurgli in okolica. J. Pogafar in Philip Progar Steel l on. A. Hren Turtle Creek. Fr. Schifrcr West Newton. Joseph Jovaa WISCONSIN: Milwaukee. West AUls, Fr. »t junija : Queen Mary v Cherbourg -ti. junija: Bex v <;enoa -■:>. junija: Bn*men v Bremen Lafayette v Havre >h junija : nokmandie v havre aquitania v ( herboitr; Washington v Ilavre julija : Conte di Savoia v Cenoa Berengaria v Cherlmurg Cliamplaiu v Havre ! fi. julija : i Kuropa v Bremen j 7. julija: Queen M:iry v fnierl>ourg lie «le France v Ilavre 50. julija : j Vulcania v Trst 14. julija: [ Normandie v navre j Aquitania v Cherbourg Manhattan v Ilavre i 17. Rex v Genoa ! Bremen v Bremen -1. julija: Berengaria v CherlKnirg -i. julija: el ropa v bremen -'4. julija : • Saturnla v Tr*t | Champlain v Havre ' -"S. julija: Washington v Havre 1 Queen Mary v Chertw.urg -•O. julija : , lic de Franee v Havre :i- Julija: Conte di Savola r Genoa Za vsa pojasnita glede polnih Ii-stov. cen in drugih podrobnosti se obrnite na POTNIŠKI ODDELEK -SLAS NARODA" 216 W. 18lb St„ New Torfc Posebno naj hRe oni. ki vajo potovati julija, kajti za ta dra na vseh