URN_NBN_SI_DOC-UDSQLX9E
Eva Verona: Pravilnik i priručnik za izradbu abecednili kataloga. Prvi dio: odrednice i redalice. Zagreb, Dru štvo bibliotekara Hrvatske 1970. 476 str. 8°. (Društvo bibliotekara Hrvat ske. Posebna izdanja. 2.) Pričujoči zapisek je lahko za zdaj le poročilo o izidu novih, »zveznih« katalogizacijskih pravil, podrobneje bo treba in bo možno spregovoriti o njih, ko jih bomo dobili v celoti. Prvi del je namreč posvečen, kakor je raz vidno iz podnaslova, le značnicam in iztočnicam in marsikdaj daje navo dila, katerih smisel in pomen bo ja sen šele tedaj, ko si bomo lahko predstavljali celotni vpis, kakor ga bo dopolnil drugi del teh pravil. Prvi vtis, ki ga knjiga da, je vse kakor njena obšimost, saj bo postala eden izmed najzajetnejših priročnikov za AIK. Del tega gre vsekakor na ro vaš mnogojezičnosti ozemlja, ki so mu pravila namenjena, saj se je av torica trudila dati kar najštevilnejše primere v vseh jezikih Jugoslavije. Razen tega so pravila razširjena z več obširnimi in izredno koristnimi do datki, kakršne običajno prinašajo pri ročniki za katalogizacijo. Odtod tudi naslov publikaciji. V uvodu avtorica najprej pojasni historiat pravilnika in njegov namen. Namenjen je, pravi, izdelavi splošnih oziroma glavnih abecednih katalogov knjižnic vseh vrst v Jugoslaviji. Vklju čena niso pravila za posebne kataloge. Sledi uvodno poglavje, ki pojas njuje glavna načela, na katerih teme lje pravila, in natanko opredeljuje predmet pravil oziroma strogo ločuje abstraktno delo (literarno enoto) od reprodukcije (bibliografske enote). Posebna skrb je bila posvečena ter minologiji, ki so jo ta pravila oboga tila z nekaj novimi izrazi. Tu pogreša mo slovarček strokovnih izrazov v je zikih Jugoslavije, ki bi precej olajšal uporabo pravil, saj se moramo zdaj večkrat zateči k pojasnilom v dodat ku, da si razložimo pomen izraza. Res je, da je v načrtu prevod teh pravil v slovenščino in makedonščino, a bo jim se, da bo že zaradi obsežnosti pravilnika to preveliko breme za po samezna društva, ki si lahko privo ščijo le majhne priročnike in majhne naklade. Drugo poglavje določa elemente naslova, iz katerih izbiramo značnice, in sicer za publikacije enega individu alnega avtorja, enega korporativnega avtorja in dela več avtorjev; naslednji del ima naslov »publikacije, nastale s sodelovanjem oseb ali korporativnih teles, katerih deleži se po značaju ali po pomenu razlikujejo«, in ki govori v glavnem o primerih, ki jih sloven ska pravila prinašajo pod poglavjem »posebnosti«. Sledijo publikacije z vsebinsko samostojnimi deli (zbirke, zborniki ipd.), periodične publikacije in nazadnje tako imenovane »službene publikacije«, ki jih naša pravila kot take ne poznajo, obravnavajo pa med 178
RkJQdWJsaXNoZXIy