St. 4. leto II. V Trstu dne 22. Januvarja 1909. -- Izhaja v Trstu vsak - petek popoldne = Uredništvo in npravništvo ulica Boschetto it. 5. II. nad. = Telefon št. 1570 = V_~ Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. i k. Posamezna številka = 6 vin. = Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. J (Dalje). Mnenje, da bi lahko dobili v Trstu za- jedno z italijanskim tudi slovensko vseuči¬ lišče, je tako otročje, da je naravnost ne¬ dopustno. Zlasti pa postane zoperno, ko sc .ve, da verjamejo v tako idejo najmanj oni, M jo sicer slabo, pa vendar zagovarjajo pred ljudstvom, ki si o sedanjem političnem kaosu ne more vstvariti lastnih pojmov. shodu za slovensko vseučilišče v Na¬ rodnem domu je n. pr. dr. Rybar rekel med svojim govorom tudi, da naj navzoči nikar ne mislijo, da nam že ta shod ures¬ niči željo po slovenskem vseučilišču za ka¬ tero da se bomo morali bojevati še leta in leta. Iz tega bi se dalo sklepati, da je dr. Rvbar sam prepričan, da če tudi ne dobč Italijani vseučilišča v Trstu, ne dobimo še mi Slovenci svojega vseučilišča niti v Ljubljani. Iz dr. Rvbarevega govora je od¬ sevalo jasno, da je on sam prepričan, da dobe Italijani vseučilišče, ako ne v Trstu pa drugod vseeno prej nego mi, in da je to celo logično. Kako je tedaj mogoče, da odreka dr. Rybar Italijanom vseučilišče v Trstu, ako se ne ustanovi v tem mestu tudi slovenskega, ko je vendar — sodeč po njegovem govoru — jasno, da dobimo svoje vseučilišče šele po italijanskem, tedaj da bi tudi prišli do slovenskega vseučilišča v Trstu samo tedaj ako ga v Trstu najprej dobe Italijani. Ako pa ne dobe Italijani svojega vseučilišča v Trstu, potem je tudi zaenkrat izključeno, da bi bil Trst sedež tudi slovenskega vseučilišča. Opravičeno je popolnoma, ako kranjski klerikalci opo¬ rekajo italijanskemu vseučilišču v Trstu. Oni vedo prav dobro, da bi poslednje pri¬ vleklo v Trst tudi slovensko vseučilišče čemur pa nasprotujejo, ker hočejo na vsak način slovensko pravno in teološko fakul¬ teto v Ljubljani. Za klerikalce je jasno. Ako hočejo imeti slovensko vseučilišče v Ljubljani pod svojo komando, potem ne smejo dovoliti italijanom vseučilišča v Trstu. Kdor je pa prepričan, da bi bilo slovensko vseučilišče v Trstu za nas važnejšega kul¬ turnega pomena nego v Ljubljani tudi zato, ker samo v Trstu skupno z Italijani pri¬ demo lahko do popolnega vseučilišča in do tehnike, ta mora brezdrugega podpirati Italijane, da se uresniči njihova skupna želja po vseučilišču v Trstu. Proti temu so slovenski klerikalci tedaj samo iz ego¬ istično strankarskih interesov in svojega stališča prav. Tržaški narodnjaki so pa proti ital. vseučilišču v Trstu iz razlogov, Izganjanje hudiča). Profesor \Vahrmud je omenil v svoji lanski aferi izganjanje hudiča, ki se je vr¬ šilo 1. 1891. Dotični slučaj dokazuje, da je duhovščina v naših časih še vedno vdana babjeverstvu kakor v 15. stoletju in da se isto od nje prenaša tudi na ljudstvo. V našem slučaju ni izganjal hudiča kak pri¬ smojen pater, marveč je bila ta procedura izvedena po dogovoru s škofijskim ordina- rijatom in s škofovim dovoljenjem. Radi - tega je ta slučaj tako važen in poučen. Da bi vedeli o njem tudi naši potomci, popisal ga je o. Avrelijan, kojemu je bilo poverjeno izganjanje, jasno natančno in vestno. Napisal je o tem celo brošuro, ki se je imela hraniti v samostanskem arhivu. Ko je izšla, vzbudila je povsod velikansko razburjenje. Verniki so se tresli po celem telesu v groznem strahu, da se lmdič še vedno goni po svetu in da se lahko vsak hip nastani komu v želodec. Svobodomisleci so pa z brošuro dokazovali, kakšne vraže - da širijo črni gospodje med ljudsvo. Po¬ sebno so napadali škofa, ki je nato uka- tal, da se uniči cela izdaja brošure. Vendar l e prišlo iz tiskarne nekoliko iztisov med sv et, eden je bil poslan od nekod tudi našemu uredništvu. Hočemo ponatisniti do¬ stavni prevod, kot dokoment, s kakimi M *) Iz časopisa „Červansky“, Brno letos št. 1. ker mislijo, da je to postulat italijanske nacionalistične stranke v Trstu katerej hočejo škodovati. Seveda jih je do tega zapeljala zaslepljenost, da si v njej in z njo predstavljajo italijanski živelj v Avstriji. Tu je zopet dokaz da tudi slovenski na¬ rodnjaki v Trstu uporabljajo svoje moči ne zato, da bi koristili narodu, ampak zato, da škodujejo drugim. In zato se ne boje za¬ tajiti niti svojega prepričanja. Tudi pri njih prevladuje mesto želje po napredku, ško¬ doželjnost do drugih. Priznamo, da so zadali tržaški ital. na- | cionalci slovenskemu narodu lmde rane in da so še vedno naši odurni sovražniki, ki bi nas, ako bi nas le mogli utopili v žlici vode. Priznamo, da so in da nasprotujejo kar z barbarično silo ustanoviti slovenske ljudske šole v Trstu. Ampak zahteva po ital vseučilišču v Trstu je postulat vseh avstrijskih italijanov od katerih jc posebno v Trstu ogromen skoraj največji del, ki se več ne strinja z njihovimi načeli in z nji¬ hovo politiko. Odrekati italijansko vseuči¬ lišče v Trstu se ne odreka vspehov ital. nacionalistom ampak se odreka želji in opravičeni zahtevi celega naroda, kar na¬ sprotuje tudi principu narodne avtonomije, ki jo tržaški narodnjaki včasih tako ognje¬ vito zagovarjajo. Ako so ital. nacionalci, ki nasprotujejo slovenskim šolam v Trstu, tega ne delajo ital. soc. dem. In ako sem se v glasilu stranke jasno izjavil za slov. in ital. vseučilišče v Trstu, sem naredil to iz prepričanja, da je Trst najprimernejše* mesto za veliko popolno vseučilišče od ka¬ terega bi imeli največ koristi mi Slovenci, ker je največ potrebujemo in ker vem, da prevladuje enako mnenje tudi med tistim delom italijanskega prebivalstva, ki je že davno opustilo brezplodni in surovi nacio¬ nalni šovinizem, ki ga skrbno goji ital. nacionalistična stranka. Iz vsega je tedaj razvidno, da je najlo- žja in nakrajša pot do našega vseučilišča najprej skupna zahteva po vseučilišču v Trstu, in drugič, ker se že ve, da morajo dobiti italijani svojo pravno fakulteto prej nego mi, da se izrečemo za italijansko pravno fakulteto v Trstu potom katere pridemo s pomočjo ital. socialistov najprej tudi do slovenskih paralelk na ital. pravni fakulteti in tako naprej polagoma do po¬ polnega italijanskega in slovenskega vseu¬ čilišča v Trstu, logična posledica katerega; bi bile tudi v Trstu slovenske srednje šole. Tega se pa seveda ne da doseči s prazno negativno politiko in s praznim sovraštvom do vsega kar je italijanskega. Resno je sredstvi delajo klerikalci za poneumnevanje ljudstva. Brošura se je tiskala v tiskarni A. Hellmutha v \Yemdingu (Bavarsko) in se glasi: Avtentično poročilo o izganjanju hudiča , ki se je izvršilo dne 13. iti 14. jul. 1891. v kapucinskem samostanu v Wemdingu. A.) Predgavor. Od pustnega torka (10. februarja) sta zakonska Zilkova z Oberlettermiihle opa¬ žala na svojem najstarejšem sinu Mihaelu, ki jc bil tedaj 10 let star, čudne prikazni. Ne le da ni mogel fant sam moliti, tudi molitve drugih ni smol slišati, da ni iz¬ bruhnil v besnost; tudi ni prenesel v bli¬ žini nobenih posvečenih predmetov in si je dovoljeval proti starišem največe surovosti. Poteze v njegovem obrazu so bile straho¬ vito spačene, in prestrašeni stariši so iskali pomoči pri zdravnikih, toda zaman. V svoji veliki žalosti so se obrnili na to na pre¬ častitega gospoda vikarja Scitza v Diir- \vangen, da bi mogoče z molitvijo rešil fanta iz čudovitega stanja. Ko je vikar fanta blagoslovil, a ni nič pomagalo, podali so se stariši s fantom v bližnji (svemdin- gski) kapucinski samostan v nadi, da mo¬ goče tam izprosita milosti božje za svojega -otroka. Ko smo videli dečka prvič v sa¬ mostanu, opazili smo na njem zgoraj ome¬ njene prikazni. Molili smo zanj navadno molitev za bol¬ nike. Pri tem je bilo videti na dečku tak- treba uvaževati, sedanje razmere v katerih nam ni mogoče doseči več nego razmere same dopuščajo. Ne sme se ovirati dela ital. socialistični stranki, katera mora biti v postopanju za upravičene zahteve Slo¬ vencev previdna, ako noče dati ital. nacio- nalcem priložnosti, da bi izkoristili njeno pravicoljubnost v podtikanje nji protina- louiiostiter bi tako zopet zanetili narodnjaški šovinizem, ki v srcih nekdanjih pristašev ital. nacionalne stranke ugaša le pologoma in se polagoma spreminja v ljubezen do vseh narodov tedaj tudi do nas Slovencev. i. r. Gabrščeku in liberalizmu. ii. Zadnji Vaš članek 14./1. 1906 v 6. šte¬ vilki «Soče» je tako nizek, da se moram siliti, dajati Vam zadnji odgovor. Naš «Delavski List* se je tekom enega leta tako lepo razvil in naše socijalnodemokra- tične organizacije v okolici goriški tako lepo naraščajo in se konsolidirajo, da je škoda trenutka, da bi se resen človek še pečal z Vami in z Vašim listom. Le, ker se je bilo ob pričetku polemike želelo, naj odgovarjam, storim to danes, in iz mojega odgovora sodrugi tudi vidijo, da je vsak daljši odgovor in vsako daljše pojasnilo nepotrebno in za socljalnodcmokratično stranko nepristojno. Ste predsednik izvrše- valnega odbora napredne stranke in zastopnik narodne liberalne stranke goriških sloven¬ skih mest in trgov. Le s tega stališča je sploh bila dana možnost, polemizirati z Vami, v tem ožim pa je polemika dejansko obrodila plod. Slovenski politični svet sedaj pozna Vašo naprednost, Vašo svobodomi¬ selnost in Vašo demokratičnost. Trudil sem se leta 1899 zaman, Vam pojasniti razliko med liberalizmom in na¬ prednostjo, ker ste po značaju in svoji vzgoji instinktivno liberalec. Naprednosti pa, kakor vidim, še danes ne razumete. Napreden je politični straukar tedaj, kadar priznava one politične principe in jih za¬ stopa, ki se nam podajajo na podlagi rezultatov moderne vede. Ne podaja torej nikake posebne vsebine političnega programa, ne političnega načela, marveč le splošno naglaša, da stranka stremi prilagoditi poli¬ tičnemu življenju pridobitke socijalne vede. Rezultati umskega dela 19. stoletja se dajo pač izraziti z nazivi darvinizem, marksizem, naturalizem in subjektivni estetizem. Od političnih strank stoji na tem modernem stališču, torej najbolj naprednem stališču šen nemir, ali bolje rečeno tako oteklino in besnenje, da smo začutili delovanje slabih duhov. Ob enem je pokazal tako telesno moč, kakoršna je izključena pri 10-letnem otroku, kajti tri odrasli možje ga niso mogli ukrotiti. Stariši niso dosegli, kar so želeli; z veliko bolestjo in brezupnostjo so se vračali domu, ko smo jim priporočali, da ne bi izgubili zaupanje v boga in da bi ponovili svoj obisk. Hoteli smo dčeku pomagati in smo uporabili vsa sredstva. Molili smo za dečka : benedictio a daemone vexatorum, kakor tudi po dovoljenju od provincijala o. Fr. Ks. Kappelmayara za¬ klinjanje: in Tatanum et angelos apostatos, ki je bila potrjena od papeža Leona XIII. dne 19. novembra 1890., ali vse ni nič pomagalo. Poslali smo nekolikokrat stariše z dečkom na imenitna božja pota, ali ljubi bog je odlašal s svojo pomočjo zato, da bi zamogel nenavadnim in odličnim načinom pokazati, kakšno moč je izročil svojim du¬ hovnikom. Dne 12. maja 1891. je bil najmilostlji- vejši škof Pankracij iz Avgsburga na obisku pri mestnem župniku Scheidlu v Wendingu. Oče nesrečnega dečka, ki je izvedel o tem obisku, je poprosil škofa za avdijenco, ki mu je bila podeljena. Kakor hitro je vsto¬ pil oče z dečkom v avdijenčno sobo, obrnil se je škof v polni zavesti svoje škofovske sile in moči k dečku z besedami: «Mene ne oslepariš, ti nečisti duh!* Ko je pa škof sam dal dečku svoj blagoslov, dospel socijalnodemokratična stranka. Ako se Vi kot načelnik napredne stranke na Goriškom borite proti dejansko napredni socjalno- demokratični stranki, potem pač tajite lastni stranki naprednost in bijete sebe po obrazu. Z bojem proti naprednim idejam ste doka¬ zali, da ste dejansko nazadnjak, liberalec, in sicer hujši nazadnjak nego klerikalna struja, ki jc danes prevzela stališče mark¬ sizma, kolikor se tiče socijalnega in eko¬ nomskega vprašanju, ter povdarja posebej le versko stališče in je raditega nasprotnica socijalnodemokratične stranke. Trdite, da Vaša stranka povdarja na shodih, da je svobodomiselna. Napredna stranka je leta 1900 po moji inicijativi prevzela točko v program, ki hoče preci¬ zirati svobodomiselnost, to je: vera je pri¬ vatna stvar. Socijalnodemokratična stranka se dalje no spušča v podrobnosti te točke, ali danes jo socijalnodemokratična stranka priznana povsod kot svobodomiselna stranka, t. j. ki najbolj spoštuje prepričanj' 1 , znan¬ stveno versko in politično vsakega. Vi pa terorizirate akademične pristaše socijalno¬ demokratične stranke na Goriškem in jim grozite s pogubo eksistence, ako bi prosto povdarjali svobodomiselnost socijalnodemo¬ kratične stranke, da bi po prostem pre¬ pričanju sledili danes najlepšim naukom kake politične stranke sploh. Da je naš socijalni ekonomični program res zvišen program, mora priznati vsak človek zdrave pameti. Kvečjemu gre za vprašanje, ali so visoki socijalni cilji dosegljivi v bodočnosti ali ne, torej je kvečjemu vprašanje taktike. To stališče sem zavzemal še leta 1900, ko se je napredna stranka ustanovila, trdeč, da se je jelo pojavljati na Goriškem gibanje socijalnodemokratične stranke ter je torej prepustiti delavstvu lastno organizacijo, zato pa se je vzelo v napredni program: delav¬ sko gibanje se pozdravlja in se ga bo po moči podpiralo. Faktično sem 1. 1900 ustanovil napredno kot prehodno stranko t. j. hotel sem na¬ predne ekonomične in politične nazore na Goriškem polagoma uvesti, ker sem konsta- tiral, da je bilo ljudstvo na Goriškem takrat še premalo zavedno, da bi bilo pri¬ stopno lepim a težkim socijalnodemokra- tičnim idajam. Vi sami ste vpričo drja. Staniča to na znanje vzeli in prej in slej ste svojo naprednost kot negativno stran proti klerikalizmu izražali: če drugače ne tudi kot socijalni demokratje! Seveda ste na to pozabili, kakor na druge stvari, ker ste se v svoji strasti zagrizli v me. Vaši pristaši Vam morajo pač očitati, da ste skrajno neprevidni, da ste pričeli boj s jc k trdnemu prepričanju, da nima pred seboj sleparstva, marveč da mora biti de¬ ček v resnici obseden od hudega duha. K temu je treba opozoriti, da je vse resnica, kar tu pripovedujemo, kar lahko potrde ne le o. Renigij, vikar in o. Avrelijan, ampak tudi mnogi ljudje iz dečkove domače občine in iz Wemdinga. Kadarkoli je moral deček mimo kake cerkve, križa, ali kakega spominka v čast matere božje ali kakega svetnika, vedno je že v daljavi kakih 80 korakov kazal precejšen nemir in padel na tla kakor brez zavesti. Zato so ga morali okoli takih spo¬ minkov vedno prenašati, in še le potem za njimi je mogel zopet hoditi. Dalje smo mi (t. j. očetje kapucini) in tudi mnogi drugi opažali, da je bil deček v cerkvi grozno nemiren, posebno pri povzdigovanju, in da ni mogel svojih očij, ki so bile trajno zaprte, nikdar obrniti k oltarju. V tem bednem in usmiljenja vrednem stanju se je nahajal deček skoro pol leta, kajti no¬ bena molitev ni pomagala. Ko se jo nje¬ govo stanje vedno hujšalo in hujšalo, obrnil se je njegov oče pismeno na milostljivega škofa v Avgeburgu s prošnjo, da bi do¬ volil izvršiti slavnostno zaklinjanje (Ezor- cismus). Dne 25. junija 1891. je dobil naprošeno dovoljenje z opombo, da mu je prosto iz¬ birati duhovnika, ki bi prevzel to težavno nalogo. (Dalje prih.) 2 , socijalno demokracijo radi mojega vstopa v to stranko. Ako ste se zavedali, da ste vi napredni in da smo mi napredni, potem ni med nami drugega razločka liego v tak- i tiki. Ako ste prepričani, da so naši cilji neizvedljivi, potem se borite proti neškod¬ ljivemu sovražniku in trosite svoje moči in izpostavljate ugled in ime naprednjaške stranke na Goriškem. Ako pa he in ker pobijate napredno in svobodomiselno našo stranko ter terorizirate pristaše socijalno- demokratične stranke in posebno akademične mladine, je Vaša svobodomiselnost goli švindelj in razpostavili ste se kot Stranka, ki se krije pod lepim imenom napredna in svobodomiselna, pa je dejanjski nazadnjaška in omejena. Brez naprednosti in svobodo¬ miselnosti pa nimate nikakega programa, ter se pač lahko trdi, da je vsa napredna stranka na Goriškem vaša stranka ali stranka «Soče» in da pristaši, ki se zbirajo j okoli vas ne morejo imeti drugega cilja nego osebnega in sebičnega: ali se boje Vašega terorizma, in glasila dobiti ali ohra¬ niti pozicije. Enakih misli se je izkazal Vaš najbolj gorki prištaš dr. Puc, ki ga ni bilo sram na občnem zboru akademičnega društva «Adrija» priznati, da je zlorabil pečat in podpis Zvezo narodnih društev radi tega, da bi lovil ■ inteligente med svoje pristaše. V dotičnem vabilu pravi, da so sovražniki napredne stranke klerikalci in socijalni demokratje, na shod pa je vabil mlajše člane, ki so znani kot socijalni demokratje, izključivši drja. Dermoto in mene! To in rezultat Vaše polemike je torej jasen dokaz, da je ime in program Vaše stranke, naprednost in svobodomiselnost le fraza, s katero lovite osebne pristaše in v osebne namene. Krasno ilustracijo Vašega značaja v zad¬ njem članku kaže motto: Bog da, Bog vzame. Napisali ste v «Soči» tako drzno in nesramno laž, da je ne morem skoraj umeti. Trdite, da sem napravil v svoji hiši nad pisarno napis: Bog da, Bog vzame zato, da lovim s tem klerikalnim mottom kmete. Veste dobro, da je spomladi leta 1899 kupila moja žena hišo, ki po prostorih zadošča ravno za družino. Veste tudi, da sem pisarno odprl 1. jan. 1901 in da ste me s te pisarne tako rekoč vrgli jeseni leta 1903. Nalagali ste me namreč, da Vam je hišni posestnik Hausner odpovedal pro¬ store in da ste naročili že nove stroje, ki se morajo postaviti 1. nov. na lice mesta, in da bi trpeli ogromno škodo, ako se ne ognem s pisarno. Vi ste trdili, da traja pod. najem prostorov 2. leti, jaz pa 5. let. Nisem sc hotel ogniti, ker mi je bila selitev ravno jeseni pri največjem delu mučna in mi je povzročila nepotrebne stroške; zato ste mi napravili sodno odpoved. Z ozirom na tretjo osebo, ki me je prišla prosit, naj se udam, ker bi ona imela veliko škodo, ako bi jaz ostal v doticnih prostorih, sem se njej na ljubo udal in v največji naglici preselil iz Gosposke ulice, naredil prostor Vaši tiskarni, preložil svojo družino v gornje prostora hiše Via Tre Re, ter po- taknil opravo dveh sob v podstrešje. Glavni zid spodnjih prostorov sem moral šele prebiti za rabo pisarne v slabem vre¬ menu jeseni, tako sem se ognil tudi prepiru z Vami. Le dve leti sem mogel za silo vstrajati s pisarno v hiši žene ter sem se jeseni 1905 moral v novič preseliti drugam. Povzročili ste mi torej z Vašo prisiljeno odpovedjo ogromnih sitnosti in škodo; sedaj pa trdite, da sem si posebno svoto napravil s pisarno! Ta slučaj kaže prav v bengalični luči Vašo zavratno lažnjivost. Op. ur. Ta korak dr. Tume smo tudi mi pričakovali. Najbolje je pač, da prezira napade na njegovo osebo, saj nasprotnik ni vreden, da se mu odgovarja. Kolikor se tiče napradov na stranko bomo pač odgovarjali seveda le v toliko v kolikor bo imelo za nas praktičnega pomena. V prih št. objavimo konec te polemike in se bomo potem bolj posvetili objavljanju člankov in notic izobraževalnega pomena. Politični pregled. Avstrijski parlament je bil otvorjen dne 20. t. m. Razpravljalo se je najprej o dvojezičnem uradovanju na nekaterih lokal¬ nih železnicah na Češkem. Rybai in tov. so v tej seji vložili interpelacijo radi znane afere N. D. O. z družbo «Dalmatija». Spor med Avstro - ogrsko in Tur¬ čijo, ki je nastal radi aneksije Bosne in Hercegovine je končal. Avstrijska vlada jc ponudila Turčiji 54 milijonov kron in Tur¬ čija je to ponudbo sprejela. Bojkot avstrij¬ skega blaga na Turškem pa traja kljub temu še vedno dalje. DELAVSKI LIST Načrt o hišnem davku v Trstu. V prvi seji sedanjega zasedanja državnega zbora jc bil vložen zakonski načrt glede gradualnega zvišanja hišnega davka in 5% davka v Trstu in okolici. Ti davki morajo biti opravljeni v letu 1909 z 82%, v letu 1910 z 84%, v 1911 z 86%, v 1912 z 88%, v 1913 z 9Q%, v 1914 z 92%, v 1915 z 94%, v 1916 z 96%, v 1917 z 98%, v 1918 in nadaljnji letih z celo to svoto kakor prepisuje zakon z dne 19. svečana 1882. Češki socialni demokratje na Du¬ naju so priredili v sredo pet protestnih shodov proti Axmannovemu predlogu, ki so ga krščanski socialci in nemški nacio¬ nalni sprejeli v nižeavstrijskem deželnem zboru. Predlog zahteva, da bodi nemščina izključni učni jezik na vseh javnih šolah na Nižjem Avstrijskem. Vsi shodi so bili jako dobro obiskani. Ogrski državni zbor se je v po»- deljek zopet sešel na redno zasedanje. ■*- Vlada mu je predložila zakon o normalnem kontingentu reklutov za 1. 1909. V torek je zbornica sklenila, da darujejo diete po¬ slancev enega dne za žrtve potresa v Južni in na Siciliji. Domače stvari. Vsi težaki v prosti luki uslužbciii pri „Cboperativi ‘, Lloydoveiu konzor¬ ciju in pri takozvanih „gangah“ so povabljeni na sliod; ki se vrši v pon- deljek dne 25. t, m. ob 8. tiri zvečer v Delavskem Domu. Govorilo se bo o važnih stvareh. Strokovna komisija. Zaupni shod v Sv. Križu pri Trstu. Nad 150 povabljenih kmetov in delavcev iz raznih vasic se je zbralo v ne¬ deljo dne 17. t. m, v gostilni Maganja v Sv. Križu. Razpravljalo se jc o zelo važ¬ nem vprašanju, o ustanovitvi kmečke de¬ lavske gospodarske zadruge zadruge za okolico. „Delavski List“ je zelo razširjen po okolici in naši čitatelji kmetje in de¬ lavci niso prezrli naših poročil o vspehih, ki jih je imela naša kmečka delavska go¬ spodarska zadruga v Dobravljah na Vipav¬ skem, ki je imela v dveh mesecih in pol svojega obstanka nad 70 tisoč kron prometa. „Kar se 'je dalo narediti na Vipavskem , je mogoče tudi v naši okolici ‘. Tako smo si rekli in sešli smo se v nedeljo na ome¬ njeni sestanek s prepričanjem, da se bo naredilo prvi korak v uresničenje naše ideje. Shod je otvoril sodr. Regent, ki je najprej opravičil odsotnost sodri dr. Tume. Pozdravil je navzoče in jc v daljšem go¬ vora raztolmačil pomen in namen zadruge. Kakor drugod, tako vlada med slovenskim delavcem in kmetom, ki tvorita veliko ve¬ čino slovenskega naroda, neopravičeno ne- sporazumljenje, ki se ob gotovih trenotkih spremeni skoraj v sovraštvo. Delavec in mali posestnik, oba sta trpina in izkoriščana, prvi od veleposestva, dragi od industrijel- nega kapitalizma. Kot izkoriščana bi morala tedaj biti složna in skupno bi morala de¬ lati da si potom samopomoči zboljšata svojo življcnsko in gmotne razmere. Pa se ven¬ dar grdo gledata. In zakaj? Izkoriščevalci so vcepili v glavo delavcu, da je kriv njegove mizerje kmet, ki predrago prodaja svoje pridelke ; kmetu pa so rekli, da je današnje mizerje kriv delavec, ki zahteva vodno manj ur dela in vedno več plače. Resnica je pa, da prodaja mali kmet svoje pridelke po ceni veletrgovcu, ki jih pa drago prodaja delavcu. Delavca se pa za njegovo delo malo plača in se ga izkorišča potem še, da se mu z draginjo odvzame še tisto, kar sc mu je za njegovo delo dalo. Treba je tedaj odstraniti izkorišče¬ valce, parasita, ki živi brezdelno ob žuljih delavca in kmeta. Treba je, da se delavec in kmet združita, da bo delavec kupoval naravnost od kmeta, ki bo prodajal tako svoje pridelke dražje nego veletrgovcu in delavec jih bo imel tako še vedno bolj po ceni nego, da jih kupi pri trgovcu. To storiti je mogoče potom delavskih kmečkih produktivnih in konsumnih zadrug. Nadalje je sodr. Regent opisal vspehe in koristi naših tržaških konsumov sedanje bedno stanje okoličanskega malega kmeta, kate¬ remu nudi poljedelstvo tako malo, da je prisiljen hoditi v Trst iskat dela, ako hoče živeti. Zato je tudi pri nas veliko zemlje neobdelane. Naša zemlja je pa jako rodo¬ vitna. Potom skupnega dela, potom zadruge, bi se koristilo kmetu že s tem, da bi svoje pridelke dražje prodajal delavcu direktno in omogočilo bi se tudi obdelati vso ne¬ obdelano zemljo in jo na razne načine iz¬ koristiti, da bi donašala najmanj 40% več dobička nego danes. Marsikomu ne bi bilo potem več treba iskati dela v mestu, am¬ pak mirno bi živel v domačem kraju v korist sebi in delavstvu. Za sodr. Regentom so govorili še drugi ki so vsi priporočali ustanovitev zadruge. Nato se je izvolil odbor sestoječ iz 6 oseb. Tem se bo dodalo še pet in vseh bo na¬ loga, da skrbe, da se v najkrajšem času zadruga ustanovi. Nato se je sklenilo da še priredi v nedeljo 22. t. m. velik shod v Sv. Križu, kamor je povabljen tudi dr. Tuma, ki se povabilu gotovo odzove. Po zaključnem govora sodr. Regenta se je razvil-domači razgovor o zadrugah, delav¬ skem in kmečkem in drugih važnih vpra¬ šanjih, V Sv. Križu se vrši pri Maganji velik Shod v nedeljo 24. t. m. ob 372 pop. Predaval bo dr. Tuma. Obrni *bor pogrebnega društva v Sv. Križu je bil dne 19. t. m. Pred- stojništvo je stavilo na dnevni red samo točko, kaj bomo z denarjem, ki jc v bla¬ gajni. Društvo ima 11.7 udov, ki so sami kmetje in delavci. Društvo je tudi pod¬ porno in bi moralo tedaj člane tudi pod¬ pirati. Sedaj ima društvo v blagajni 2717 kron. To svoto bi se lahko porabilo v razne podpore članom. Ako pa odbor tega noče sioriti, naj pa denar pošteno razdeli med člane. Upamo, da bo to dovolj. Odbor naj ugodi volji članov, ki so jo izrekli na občnem zbora in ni treba, da bi vlagal denar v „Furlanijevo‘ hranilnico kjer bi se izkoriščal samo v klerikalne namene. Ako sc ne bo ugodilo volji članov, bomo pa drugače govorili tudi z nuncom Furlanom. Afera ..Italinatie" in A. I>. O. Afera parobrodnega društva «Dalmatie», katero društvo je namreč razveljavilo no- vosklenjeno pogodbo z razkladači njenih parnikov, je jako razburila možgane gosp. pri N. D. O. Da bodo naši sodrugi vedeli zakaj, jim bomo na kratko tukaj raztol¬ mačili. Gospodom pri N. D. O. ne gre za to, da ti delavci zmagajo nad parobrodnim društvom ''Dalmatin 3 in njenim upravnim svetnikom Cimadorijem, ampak ta afera jim je dobro došia, da jo izkoristijo v svoje politične namene. Ta „delavska organizacija je priredila minoli teden po okolici kar dvanajst sho¬ dov, na katerih je protestirala proti društvu »Dalmatin* in njenemu Upravnemu svet. Cimadoriju. Vsak pameten delavec mora uvideti, da tu ne gre za tiste težake in njih koristi, ampak za agitacijo gospodom narodnja¬ kom, ki si hočejo š tem utrditi pozicijo — za prihodnje deželnozborske volitve. Kljub izjavam, naših sodrugov, da oni niso sodelovali z dr. Cimadorijem pri raz¬ veljavljenju pogodbe med delavci in društ¬ vom «Dalmatia», si upajo gospodje narod¬ njaki trditi in črniti socijalno demokracijo, da je tudi ona kriva, da je prišlo do tega. Mi razumemo težki položaj narodnih vo¬ diteljev. Tako delajo oni zato, ker so pri¬ siljeni. Oni dobro vedo, da ne morejo po¬ magati slovenskemu delavcu, da pride do veljave na narodni podlagi, amgak v to jih sili njih osebna korist. Dostikrat smo slišali od slovenskih na¬ rodnih delavcev: «Če voditelji socijalne demokracije delajo, so za to plačani, med tem ko naši voditelji delajo zastonj !» Ampak ti delavci ne vedo, da morajo ob drugi priliki plačati duplo ta trud svojih izkoriščevalcev. Če bi narodni voditelji ne delali tako, bi njih obstanek v Trstu bil nemogoč. Znan nam je slučaj, da so delavci, kateri so bili zaprti radi narodne stvari, morali plačati svojega "narodnega* brani¬ telja za tiste štiri besede, ki jih je sprego¬ voril v njih obrambo, katere jim sicer niso iiič pomagale in so morali odsedeti odmer¬ jeno jim kazen v zaporu. To je dokaz, kako žrtvujejo narodni voditelji za narod. Najprej spravijo zaslepljenega delavca v nesrečo in potem mu izvlečejo krvavo za¬ sluzeni denar, ces ^ce hočeš da te zago¬ varjam, plačaj !» Kakor smo gori omenili, N. D. O. ne gre /u tem, da pomaga delavcem pri «Dalma- tiji*. Saj isti delavci niso niti njeni členi, ampak uporabila je to priliko, da pokaže slovenskim delavcem, kako je v Trstu vse proti njim organizirano. Celo internacijo- nalni socijalisti, da so proti njim. Pri tem imajo seveda namen odtegniti slovenske delavce od socijalne demokracije in isto očrniti pred njimi. Ampak tudi na- iodni delavci v Trstu bi mogli vendar en- krat sprevideti, da so oni samo orožje v rokah svojih voditeljev, ki si potom njih utrjujejo svojo življenjsko eksistenco. Mo¬ rali bi enkrat sprevideti, da se v Trstu na ia način njih življenjski obstoj ne utijuje, ampak ruši. Kakor vsi, teko imajo Gidi narodni delavci potrebo sotrpinov drug e narodnosti, s katerimi morajo delati in de¬ liti usodo svojega trplenja in tlačenja od mednarodnega kapitalizma, kateri ne po. ^na razlike med eno in drugo narodnostjo. Slovenski narodni delavci! Odprite ven¬ dar enkrat oči, in videli bodete, da le pri mednarodnih delaveili imate svoje prave prijatelje, ki delajo samo za vašo korist i n ki edini se bodo z vami borili proti med¬ narodnemu kapitalu in proti skupnim med¬ narodnim tlačiteljem! Italijansko vseučilišče na D«, naju. Vlada je tedaj vložila v parlamentu predlog naj se ustanovi samostojna pravna fakulteta z italijanskim učnim jezikom na... Dunaju. In mogoče jc celo, da je avstrijska vlada na ta svoj predlog ponosna. Pa ni ji treba biti. Tudi slovenskim narodnjakom ni treba, da se vesele tega. Od vlade, ki se danes ne ozira na želje ital., naroda, ki zahteva vseučilišče v Trstu, smemo lahko pričakovati, da bo na ravno tak način p 0 , stopala jutri proti nam. In ako slovenski narodni poslanci nočejo, da bi danes vlada ugodila' želji vseh avstrijskih Italijanov, ne bodo imeli jutri nobene pravice javkati, ako se iste vlada ne bo ozirala na želje vsega slovenskega ljudstva. Naravno je da se s tem ne more italijanov zadovoliti, in da bodo sloj ko prej še bolj agitirali za ital. vseučilišče v Trstu, ki je tudi mesto najbolj pripravno. Koliko železničarjev ima N. I), O.? Pišejo nam iz železničarskih krogov: Že večkrat sem čital v »Delavskem Listu" o "velikem* železničarskem shodu, ki seje vršil v Sokolovi dvorani v Narodnem domu. Ker je že vsem sodrugom znano, kako je "velik* železničarski shod končal, se ne bom pečal z istim, ampak ozreti se hočem na pripravljalni odbor. Temu sliodu je — kakor znano — pred¬ sedoval gosp. SkaliCk, kateri ni železničar ampak bančni sluga. Poročevalec pa je bil g. dr. Mandič. Ta gospod tudi ni železni- in gospodi, ki sedi okolu prav prijetno, da so slo- ,,1'kliuosti * tega lista ni nič venski zadružniki konsorcija za razkladanje in nakladanje blaga na Lloydove parnike, objavili izjavo, v kateri izjavljajo, da nimajo oič skupnega z Mandičem in narodno gosPj To so naredili zaradi tega, ker je Mandič hodil okrog v imenu nekaterih slovenskih zadružnikov in hotel oškodovati tako ek venske in italijanske delavce. Tudi se peni, da je javnost izvedela, da je v zadru¬ gi, proti kateri nastopajo narodnjaški krt' mirji z vsemi sredstvi, večina slovenski delavcev, ki pa imajo samo to napako, 9 ne trobijo v narodnjaški rog. V sV . oje ® komentarju se dela tetka veliko in i>’ 1,0 tela omenjene delavce pomilovati, P 11 car, ampak odvetniški koncipijent. Navada je, da kadar se ustanavlja, kako strokovno organizacijo, se izvoli odbor iz istih delavcev, ki pripadajo stroki, kateri naj organizacija koristi. Ampak pri narod¬ njakih ni tako. Kakor sem že gori omenil, temu zaupnemu shodu je predsedoval člen pripravljalnega odbora, kateri je bančiu sluga. Poročevalec pa jc bil odvetniški koncipijent. Iz tega je razvidno, da N.D.O. nima niti toliko železničarjev, članov, dabi lahko sestavila pripravljalni odbor. Potem pa pišejo o nekem velikem železničarskem shodu. l'n ne vidi, da sta notica in tisti, ki jo jc »"P 1 ' sal ne samo pomilovanja vredna amP 9 vredna vsega preziranja strani vsakegnP^ štenega delavca, ki ima še količkaj 8 novskega in osebnega ponosa. V četrt' 0 štev. je pa objavila „Ed.“ izjavi, kij 0 *" mi objavljamo, sledečo sodbo nekega 1, lijana: "Commentando questo comunicato (P 1 ^ prio non faceva bisogno che si dicl”°U sero), giache non possono essereefce sC111 ,.„ per commetere ima azione simik- Irredentista*. Mi sicer vemo, da ital. irredentist’ - vražijo več slovenske socialiste nc£” venske narodnjake. Ne samo v tem sjrtj ampak vedno se najdejo slovenski 111 ^ narodnjakarji skupaj, kadar se g rc P t socialističnim delavcem. Zato je pa c ' 0 . Z | ž jjo delavcev vseh narodnosti, da se zdi' 11 ^ proti združenim sovražnikom. Amp 0 * ^ se „Fdinost“ veseli, da imenujejo ih’' ^ cionalci «ščave» slovenske socialist’ 011 . lavce, to nam pove kako neumno i” mejno sovraštvo vlada do nas v ” a ’° ^ krogih. Sicer bo o pravem času sl° v ° n ^ javnost že izvedela o vzrokih, ki s° 0 , njene delavce prisilili, da so dali om el !% izjavo, in takrat se bo kazala ki'” 111 ’ duša slovenskih narodnjakov še v h° (i LIST 3 ,• n0 go dosedaj. Slovenski delavec pa U< j; da so ti slovenski narodnjaki dali V? 01 ’ vi« ime «š«* vo!>> Ko so stari Slovani vrgli Pc- . Ju s prestola, revež ni vedel kam. Zato rl j e obrnil proti nebesom, če bi ga mo- riee novi kolcgil spre i el vanje. Ko pride ^ e( j nebeška vrata, potrka in sv. Peter nu odpre. Toda on mu ni vedel dati po¬ lnila, marveč ga je poslal k nebeškemu ^ četa- No, ta mu pojasni, da penzijoniranih f 0 g 0 v ne more sprejemati, ter ga napoti v vjce . V vicah pa se mu je godilo isto. ^ ut li tam ga niso marali, ker je bil bog, das i e x bog. Povprašat gre torej v pekel. \ tridi vragovi ga niso sprejeli, češ, da v pekla ne morejo rabiti bogov, naj si so iktivni ali a. D. Ves nesrečen gre Perun - e enkrat do sv. Petra : «Kam naj grem, Hubi Peter, ko me nikjer ne marajo in ko nisem za nobeno rabo*. Peter malo pomisli, potem se mn razjasni obličje in pravi: Veš kaj, Perun, če nisi za nobeno rabo', pojdi k tržaški „Edinosti“ za sotrudnika, t;nn te gotovo sprejmejo*. In zgodilo seje tako. Čudne pojme imajo tržaški slovenski višokošoici v društvu „Balkan“ o sebi in 0 načinu, kako je treba delati za ljudske knjižnice po okolici. Priredili so dne 9. t. n) . akademični ples, na katerega ni smel nihče, ki ni bil povabljen ali pa ne spada k visoki tržaški narodni družbi. Utemelje¬ vali so to, češ, da ne smejo iz ljudstva najemati sredstev za ljudske knjižnice. In ker so se hoteli zabavati samo med inte- ligenti (?) in ker niso hoteti na ples ljudstva, zato tudi so imeli od plesa le 30 K do¬ bička, s čimer se ljudske knjižnice pač ne bodo povečale. Na vabila pa, ki so jih razpošiljali smo čitali, da se hočejo tudi približati inteligenci, katere člani da bodo kmalu postali. To so pa res ponižni dijaki, ki kljub vsem'svojim študijam sc ne sma¬ trajo še za inteligentne. Da se dijaki tako ponižajo pred visoko gospodo, pa res ni nič prijetnega. „Slovenet* 4 * je povedal v svoji štev. 1 dne 20. t. m. da je dal gospod M. Cotič, ki je glavni urednik „Edinosti ‘ svojega sina v laško šolo. Temu se gotovo ni treba čuditi. Saj se samo ravna tako kakor ve¬ čina tržaške narodne gospode. ?- Hčerki dr. Ilybara ste n. pr. članice tržaškega nem¬ škega “Turnvereina*. Ampak bog ne daj, da bi si upal kak delavec socialist poslati ščojih otrok v laško šolo. To bi 'grmelo po izdajalcu. Akademiki CJabrŠČeku. Akade¬ miki letijo za Tumom ! Z drugimi besedami: Akademiki so socijalisti, ker je Tuma so- cijalist. ' / Mlad človek, posebno dijak, rad čitn. ( ita časopise in revije, beletriste in filozofe. V XX. stoletju čitamo Tolstega, Ibsena, Zola, Harsea, Engelsa, Gumplowicza, Spen¬ cerja, Dostojevskega, Gorkega i dr.. Slovenci posebej Cankarja in Zupančiča. Čtivo močno npliva na razvoj svetovnega nazora. Ti pi¬ satelji navajajo dijake k socijalištiencinu pakiranju. Navajali bi tudi druge, če bi jih čitali. Čtivo, življenske razmere, razpolo¬ ženje ne pa Tuma, so vzrok, da so dijaki socijalisti. Drugo vprašanje je, zakaj se nagibljejo dijaki k socijalnodemokratični stranki. Dijak mora biti samostojen, teoretičen politikar. Politika mu bodi veda. Dijak je izbirčen. In ravno radi tega se mu soeijalna demo¬ kracija najbolj prikupi. Zakaj soeijalna de¬ mokracija je stranka z znanstveno uteme¬ ljenim programom. Raditega je edina so- cijalna demokracija zmožna biti svetovna stranka, je edina stranka, ki uveljavlja moderni svetovni nazor. Njena praktična politika je inteligentna, vsled česar tudi praktično izvaja svoje ideje. To uvidi, kdor čita programe strankinih občnih zborov. Ni • toraj Tuma vzrok, če simpatizirajo socialistični dijaki s socijaldemokratično stranko in pristopajo vanjo. Možje, ki tr¬ dijo, da je Tuma vzrok, so skrajno plitvi in neizobraženi možje, ali pa hudobni in samopašni ljudje. Oboje se nam zdi enako verjetno. Ti ljudje niso demokrati ne socija¬ listi, še manj svobodomiselni. Ljudstvu se pa kot take kažejo. Stvarno toraj ne smejo polemizirati proti socijalni demokraciji. — Slekli bi se in v prahu bi ležali rodoljubja stebri stari. Stvarno ne smejo in ne morejo, toraj hajd’na osebe. Ti ljudje^ imajo lepo Porcijo demagoškega talenta, če si pa to lastnost odrekajo, tedaj so ignoranti. Ce r es tako mislijo kakor pišejo, potem opiši kdo dragi njihovo neizobraženost. Končno bodi še rečeno, da dijaki res radi zahajajo v družbo učenih mož, da se ?esa nanče. Temeljito izobraženi možje khko uče, plitvi demagogi pa ne. DELAVSKI DOPISI. GORIŠKO. CSorica. Krajna organizacija v Gorici te imela v soboto ob 6. zvečer predavanje, kakor po navadi. Predaval je sodrug dr. Dermota, zakaj mladina prihaja v navskrižje s klerikalnim svetovnim nazorom. V nedeljo je bil navadni razgovor o političnih dogodkih, posebno o volitvah v trgovsko-obi tno zbornico, in o novi taktiki stranke vsled razvoja strokovnih organiza¬ cij in vsled novega političnega položaja. V soboto bode predaval sodrug dr. Fer- folja. Po predavanju sledi sestanek akade- mične mladine. Čas je, da se le-ta loti praktičnega dela s tem, da prevzame nalogo predavateljev po naših organizacijah. V nedeljo zaupen shod radi izvolitve delegatov na VIII. strankin zbor v Ljub¬ ljani. Narodna delavska organizacija se je ustanovila v Gorici dne 12. t. m. Kakor poroča ,;Edinost‘\ so govorili na shodu ?>ognjevito gdje. Fabčič, Batjel in Čejan ter je klatil svoje neslanosti neki Udovič (reete Vdovic). Kar se tiče poročila, je se¬ veda povsem resnično, saj jamči že „Ed.“ za to. Govoriti še hočemo o nečem dru¬ gem. Nam je popolnoma vseeno, kaj smatra dopisnik „Edinosti“ za neslanost in fri- v o In ost, zakaj: kaj koza ve, kaj je poma¬ ranča. Radovedni pa smo, kakšne obraze bi napravili gospodje ognjeviti govorniki, če bi brali svoje govore, s čemer bi jim lahko postregli, če - bi se nam ne zdelo škoda papirja in če bi se nam ljubilo do- tičnim gospodom delati «slavo» in “rekla- mo». Kar se pa tiče ironiziranja rodoljubov pa „Ed. poroča, da je Vdovič to hotel, ne pove pa naravnost, da se mu je to po¬ srečilo. Reče samo, da se je vsa akademična mladina neumno smejala. To poročilo mo¬ ramo popraviti tako, da se ni smejala samo akademična mladina, temveč tudi drugi sp se krohotali. No, pa to je postranska stvar. Konstatirati hočemo le, da je neki Vdovič govoril že po zaključenem shodu, če se sme imenovati to shod. Kar se tiče obiska, pa privoščimo poročevalcu „Edi- nosti veselje, da je videl 80—85 ljudi, dasi jih je bilo le 72, med temi 12 socjalnih demokratov, 20 delavcev, drugi so pa bili delodajalci ali pa ljudje, ki se ne štejejo med delavce. Toda bodi dovolj. Saj je med pametnimi ljudmi že davno mnenje, da bi bilo edino prav, da bi „Edinost" izpremenila svoj motto na čelni strani iz «v „Edinosti je moč* v «v „Edinosti so oslarije*, ali pa «e ,, Edinosti 11 je moč-nik ». Zaupni shod dosedanje agrarne stran¬ ke se je vršil v Gorici v prostorih «pri Zlatem Jelenu* ob 3. popoldne. Na shod se je vabilo splošno vse prijatelje stranke, vendar se je delalo 'pri dopuščanju gostov razliko, ko je . predsednik in voditelj stranke dr. Franko izjavil, da gre sploh za intimne notranje zadeve in za izvolitev izvrševal- nega odbora. Dr. Tuma, ki je sledil splošnemu vabilu, je hotel v imenu socijalnodemokratiČfie stranke pozdraviti novo kmečko demokra- tično stianko in precizirati svoje stališče proti njej. Po izjavi drja. Erankota, da stranka ni konstituirana, marveč se ima šele pri zaupnem shodu odločiti nje program in smer, se je .odstranil, dasi je ostalo ne¬ koliko pristašev socijalnodemokratične stran¬ ke pri zborovanju. Na zaupnem shodu se je sprejel «nov» program, ki pa seveda nam ne more dajati posebno velikega zaupanja, da bo za bodoče stranka res kmečka, res demokratična in res izven libe¬ ralne Gabrščkove stranke. Sicer pa takim brezbarvenim programom ne moremo dajati dosti veljave, odločilna bo za nas bližnja taktika kmečke stranke in nastopanje no¬ vega kmečkega lista. List kmečke- demo¬ kratične stranke poleg lista delavske demo¬ kratične stranke je skrajno potreben, in po stvarni poti bodeta oba skupno vplivala na preporod političnih razmer na Goriškem. Le bojimo se, da manjša frakcija nove kmečke stranke ne bi sledila po sedanji poti opolzke zveze s «Sočino» stranko. Skoraj bi sodili na to po odijoznem poro¬ čilu o shodu v «Edinosti*, ki kaže nek oficijelen značaj. Zakaj se ne ogibati opazk, ki dišijo močno po osebni mržnji. Torej čakajmo, da vidimo. Štandrež. Naša krajna organizacija je ustanovila in je začela čilo delati, kar kaže najbolj to, da je prevzela sprva 20. Delavskih Listov, zdaj se je pa to število povišalo na 50. in bode tudi to vkratkem prenizko. Štandrež, Miren, Bilje, Vrtojba, Podgora, Sovodnje in Solkan oklepajo danes Gotico'in pridejo vkratkem tudi Gorenja Vrtojba, Šempeter in Kromberk v naš trdni obroč. ISTRA. Pulj. Militaristi in Sokolci. Na to notico, ki smo jo objavili v zadnji številki našega lista pretečenega leta, je odgovoril naš “Omnibus*: Odgovarja seveda tako kakor zna in ve odgovarjati samo Omnibu¬ sov urednik. Piavi, da niso bili naši sodr. izivani od sokolcev in vojakov, ter da ni bilo 12 marveč samo en vojak. Pravi, da je bila v ravno isti gostilni družba v drugi sobi, ki je prepevala italijanske pesmi. Omnibusu bodi povedano prvič, da je v dotični gostilni samo ena soba. Torej ni bilo italijanske družbe, ker ni sobe. Drugič moramo povedati, da je bilo v gostilni polna miza vojakov, ki so skupno s sokolci provocirali našo sodruge z rečenimi med¬ klici. To povdarjamo še enkrat. Na druge neumnosti v “Omnibusu? lic odgovarjamo, ker bi bila škoda papirja. Kaj se je zgodilo? Nič se ni zgodilo ! Slovenski socialisti so prišli z rdečimi klin¬ čki v kavarno v Narodnem domu in so provocirali. Pijani so bili, nemško so med seboj govorili pa z natakarji so se prepirali! Vse to smo čitali v “Omnibusu*. Seveda govori “Omnibus* o tem na dolgo in ši¬ roko v posebnem članku. Kakor da se je dogodilo kdo ve kaj in ki naj bi presene¬ tilo celo javnost. In kaj se je zgodilo? Sedem naših mladih sodrugov, ki so bili na veselici v «Arco Romano* so šli po veselici v kavarno v Narodni dom na črno kavo. Seveda je imel vsak svoj rdeči nagel, ki si ga je nakupi} na veselici. Med temi je bil tudi nemški sodrug, ki ni znal slo¬ venskega. S tem so naši govorili nemški, Hoteli so plačati ali glej čudo: Natakar je zaračunal vsakemu dve kavi, pa so spili vsak eno. Proti taki zmoti natakarja, so naši sodrugi seveda protestirali. To je bilo vse, kar se je zgodilo. “Omnibus* se jezi, da so slovenci govorili z nemškim sodru- gom nemški. Nima prav - “Omnibus*. Kdor prestopi prag kavarne v Narodnem domu, je takoj pozdravljen v nemškem jeziku (kakor v Trstu op. ur.) v kavarni se ne govori drugače nego nemški. “Omnibus* očita našim sodrugom, da so bili pijani. Nima prav “Omnibus*. Naši sodrugi niso bili pijani, ampak v kavarni v Narodnem domu jte vedno kak, ki spi. Morda spi od narodne navdušenosti, katera tudi opijani človeka, ampak navadno spe zato, ker preveč ljubijo domače -narodno istrsko vino. Ampak urednik “Omnibusa* je grozen Šaljivec in dopade , se mu včasih'lagati. Bufonček. In zopet se je puljska policija bla¬ mirala. V četrtek dne 14, t. m. se je vr¬ šila pred tiik. sodiščem obravnava proti sodr. Petejanu. Tožen je bil, da je razžalil avstrijsko vlado in. puljsko policijo. Tožila ga je policija. Obtožba je bila sestavljena tako-le : • “Gospod Petejan je priredil na Kosta¬ njevem griču volilni shod, ne da bi bil prej shod naznanil redafstvehi oblasti. In kadar je prišel na shod policijski zastop¬ nik in je prnšal gospoda Petejana ako ima dovoljenje da sme sklicati shod, ga je g. Petejan zaničljivo zavrnil, češ, da ako ne pozna postave, naj se je gre učit. Navzoči so mu za to burno ploskali ih je ostal re¬ darstvom zastopnik osramočen. Nato je govoril dalje in je med govorom ojstro napadal vlado. Med drugim je rekel tudi sledeče: Prokleta avstrijska, ki protežira buržoazijo*. Tako se je glasila obtožba. Ko je sodnik obtožbo prečital je naznanil takoj, da je državno pravništvo drugi del obtožbe uni¬ čilo, ker se omenjenih besed ne more smatrati za 'razžaljenje vlade. Ostalo je tedaj samo prvi del, ki dolži Petejana razžaljenja policije. Po zaslišanju redarstvenega za¬ stopnika in obtoženca Petejana, je sodnik po kratkem prevdarku oprostil poslednjega vsake kazni. Tako je sedaj puljska policija za eno blamažo bogatejša. Ampak zelo žalostno je, da se pri puljski redarstveni oblasti ne pozna ne volilnega ne zborovalnega zakona. Gospodje bi se bili vendar lahko že naučili, da se sme od časa, ko so volitve razglašene pa do konca volitev, prirejati volilne shode na zaprtem prostoru ne da bi se te shode naznanilo redarstveni oblasti. Tako bi morali gospo¬ dje na redarstveni oblasti v Pulju vedeti, da oni nimajo nič dovoljevati. Kdor hoče v času, ko ni volitev prirediti shod, mora to policiji (kjer je policija) naznaniti in mora poslednja naznanilo vzeti samo na znanje. Samo zaradi važnih razlogov sme policija shod prepovedati. Dovoliti nima ničesar, ker ima vsak avstrijski državljan, če tudi biva v Pulju, zajamčeno v' avstrij¬ skih zakonih pravico do prirejanja shodov. Zato sc pa tudi nikdar ne prosi ne poli¬ cije ne drugih oblastev če . se sme ali ne sklicati shod, samo naznani se, da se je shod sklicalo. Toliko v pojasnilo puljski redarstveni oblasti. Veselica delavskega izobraževalnega društva, ki se je vršila v Pulju v «Arco Romano v nedeljo dne 10. t. m. je izpadla izborno v vsakem oziru. Velika dvorana je bila polna slovenskili sodrugov in so- druginj. Pohvaliti moramo naše diletante in diletantinje, ki so nam s svojo igro poka¬ zali, da smemo od njih mnogo dobrega pri¬ čakovati. Zlasti so v igri “Iz mladih dni* dobro zadeli svoje uloge sodr. Kokotovič in Fabjančič. Le nekoliko glasneje naj se nanče govoriti. Vsi strankini pristaši so vabljeni, da se udeleže zaupnega shoda, ki bo v soboto dne 23. t. m. v Arco Romano ob 8V2 uri zvečer. Dnevni red: 1. Strankin zbor jugos. soc. dem. stranke v Ljubljani in volitev delegatov. 2. Prihodnje občinske volitve v Pulju. 3. Organizacija in časopisje 4. Razno¬ terosti. Nihče naj ne manjka! GLEbflLIŠČE V nedeljo dne 17. t. m. se je igralo no¬ viteto „Moč uniforme 11 , operetna burka v treh dejanjih. Spisal jo jo g. Jaka Štoka, uglazbil H. Vogrič. Gledališče je bilo nabito do zadnjega kotička. Po našem mnenju ne bi smela policija dovoliti toliko oseb v dvorano, katera nima nobene ventilacije. Igra sama na sebi ni vspela kakor se je pričakovalo. Po reklami, katero je “Dra¬ matično društvo* delalo za to operetno burko, smo pričakovali nekaj dobrega. V podrobno oceno igre se ne bomo spu¬ ščali, ker ni vredno. Mimogrede omenimo, da že sam naslov ne odgovarja vsebini igre. Čudimo se, da je dovolila intendehca „Dra- matičnega društva,, da se je postavilo na oder igro, ki ne spada na gledališki oder, ampak kvečem v kak cirkus. Naj omenimo še, da ni lepo, da nekatere osebe pritiskajo na oder „Dramatičnega društva”, da mora predstavljati igro, ki ni dovršena. Temu bi se skoro reklo, krasti denar iz žepa vbogim delavcem, ki gredo v gledališče, da se tudi kaj novega nauče, Igre, kakoršna je «Moč uniforme* ne slu¬ žijo ne v svrho izobrazbe a tudi ne v svrho zabave. Zato je igra napravila po¬ polni fiaško. Ljudstvo je bilo jako nezado¬ voljno, in je že med dejanji, odhajalo. Na koncu igre so pa nekateri tudi žvižgali. s. s. *** . V nedeljo ob 7. uri zvečer se bo pono¬ vila šaloigra v treh dejanjih: „Odgojitelj Lanovec“. Delavsko gibanje. Skupina uslužbencev c. k c. glavnih skladišč vabi vse slovenske člane na po¬ seben sestanek, ki bode v društvenih pro¬ storih v nedeljo dne 24. t. m. ob 10. uri zjutraj. Vsi Člani te skupine pa so vabljeni na društveni sestanek, ki bo v sredo dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer v Delavskem domu ul. Boschetto 5. s sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo delegatov mehaničnega oddelka o zadnjem protestu. 2. Izvolitev volilnega odbora. Skupina čevljarjev ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 27. t. m. ob 2 in pol uri pop. v Delavskem domu II. nadstropje. Dnevni red: 1. Poročila. 2. Izvolitev no- \ega odbora. 3. Slučajnosti. Dolžnost vsakega sodruga je, biti naročen tudi na glavno gla¬ silo jugoslov. soc. demokratične stranke „Rdeči Prapor" DELAVSKI LIST Poslano*) Z ozirom na dejstvo, da razširja dr. Josip Mandič tendencijozno vest, da 60 zadriigarjev zadruge za nakladanje in razkladanje blaga na lo.vdove par¬ nike, podpira slovensko narodno stranko, podpisani, takle vsi slovenski člani omenjene zadruge, poživljajo dr. J. Mandiča, da objavi imena omenjenih zadriigarjev. V nasprotnem slučaju ga bodo smatrali za nesramnega lažnjivca. V Trstu, 17. januvarja 1909. Miha Kreševič, Josip Urbančič, Štefan Škert, Ivan Gostiša, Josip Švagelj, Andrej Saksida, Anton Starc, Josip Lozar, Fran Merlak, Ivan Cotar, Fran Zuljan, Štefan Nemec, Josip Pokar, Anton Lašjak, Ivan Tornič, Ivan Sager, Fran Šušteršič, Maks Černigoj, Ivan Rastja, Ivan Presničar, Ja¬ kob Sinic, Josip Šturm, Jurij Vidmar, Andrej Trampuš, Alojzij Simič, Ivan Gladič, Josip Alesio, Anton Ferluga, Božidar Cvi- tanovič; Fran Stuparič, Anton Štok, Josip Kenda, Ivan Zuljan, Anton Rakič, Fran Tribuson, Anton Runtič, Anton Klarič, Josip Jelen, Josip Pečenko, Fran Guštin, Anton Ferles, Josip Krpan, Ivan Vouk, Anton Kudek, Josip Turk,' Lovro Bajc, Anton Krasna, Ivan Mikalič. *) Za sestavke pod tem naslovom uredništvo odgovarja toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Tajni sklad »Delavskega Lista“. Mesečni prispevki. Goriške organizacije 2 meseca .... Org. pekovskih delavcev v Trstu 5 mes. Železničarska organizacija Trst II. 2 m. M. M. 6 mesecev. Anton Vrčon Skrilje 3 mesece .... Milost Fran 5 mesecev. Jernejčič Anton 4 mesece. Dr. Solar 7 mesecev. Kermolj Vinko 3 mesece. L. J. 6 mesecev. Železničarska org. Nabrežina 2 meseca Krajna organ.. Skrilje 1 mesec .... Del. kmečka zadruga Dobravlje 1. mes. N. N. 1 mesec. Kopač Josip 2 meseca. Snejder Anton 4 mesece. Križman Josip 4 „ . Jerše 4 mesece. Laščak Anton 4 mesece. Novak Avgust .4 „ . Štolfa Alojz 2 meseca. Ipavec Anton 3 mesece. Čermelj Anton 3 „ . Hafner Filip 3 „ . Mižgur Franc 3 „ .. . Zura Josip 3 „ .. . Kiršner Rudolf 3 „ . Srdan Ivan 2 meseca .'. Rahle Jakob 2 ,, . Kermolj E,. 2 „ . Bahun Andr. 2 „ . Falk Franc 2 ,, . Žigon Štefan 2 ,, . Vrabec Dragotin 2 meseca. Žigon Anton 2 „ . Renčelj Alojz 2 ,, . Žiberna Ignac 2 „ . Štok Jernej 1 mesec. Štok Jakob 1 „ .. Kreševie Mihal „ . Vatovec Franc 1 „ . Lapajne Franc 1 mesec. Mešek Valentin 1 „ . Klinc Franc 1 „ . Babuder Fr. 1 ., . Ferri Andrej 1 „ . Škof Franc 1 „ . Kapel Jakob 1 „ . F. L. 1 mesec. Gabrovic. Josip Nabrežina 4 mesece . Škerk Miha „ 3 „ Mozetič Anton „ 3 „ Prijatelj Josip ,, 3 „ M. ,. 3 „ . K 100'- 25 '— 20- 36'— 15 ’ — 10"— 8 ' — 7 — 6‘— 6‘— 5-20 5 — 5 ’— 5 ’— 5 ‘— 4 — 4’— 4'— 4‘— 4'— 4,— 3 '— 3 '— 3 — 3 — 3 '— 3 — 2 '— 2'— 2 — 2 — 2 — 2 '~ 2 — 2,— 1 — 1 -— P— P— F— F— F— P— P— L— F— F— F— —•95 3-20 3 '— 3 .— 3 — 3 — Skupaj . . „ 247'35 (Dalje prih.) Slovenci in Čehi v Trstu in na Primorskem Pozor! Potrebujete srajce, spodnje hlače otroške obleke, obleke za gospice in gospe in razne dru¬ ge domače obleke? Pišite na podpisano trdko rokodelnega tkanega platnenega in volnenega blaga 78 ct. široko 25 m. stane 10 kron » 50 » » 20 » franko! Trpežno Pozor! Raznobarvno! Zahtevaite vzorce! Marie Cerna, Ručni tkalcovna, Novy Hradek u Nov. Mesta n. M., Čechy. \—_ Skladišče ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST -- ulica delle Acque št. 20. ■«- Zahtevajte po vseh ilist 0NBT Vpiše se lahko vsak dan v zadružnem uradu ulica Jtoschetto 5, I. nad., ali pa v zadružnih skla¬ diščih ul. Jtelredere št. 34, ul. delVIstria št. lO, ul. del Sulice št. 4 in ul. Acque- dotto št. 07. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISKARNA MODERNA M. Susmel & Comp. ulica della Zonta 8. Gostilna „Alla Lealta“ ANTON SAITZ ulica, delle Acque Vina najfinejša, domača kuhinja Družinske zabave. ~ Nova klobučarnica GIOBGIO DE LUISA predkratkim otvorjena v ul. Barriera Vecchia št. 2 Velika zbirka najnovejših klobukov in kap vsakih oblik iz najboljših tovarn. Cene zelo nižine. g = LIKflRICfl = g JULIJU POLLAK __ = TRST ===== _ ^ ulica Sette Fontane štev. 5.1. nad. g 1 —^ is Priporoča se sodrugom. t=._ 3 == Delo fino in točno. = s: ? Postrežba na dom. P Podpirajte edino m Slovani! \|\ Slovansko knjigarno in papirnico Josipa Gorenjca, Trst, ul. Valdirivo 40 ~r tt p^ RATBLLI 1 » \.€ .— TRST. Ulica Acquedotto št. 6. 1 — Velika zbirka igrač, okraskov, parfu- marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d. Gostilna „ Časa dei Popolo (Zadružna, delavska gostilna) Trst, ut. S. Lazzaro in ul. S. Caterina U Domača kuhinja vedno dobro preskrbi!ena. = Cene zmerne. = Shajal išče zunanjih sodrut/or. = TRST s Ulica Caserma = in ulica = Torre Bianca. Napitnina je odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij — — in časnikov v vseh jezikih. 9*T Čitajte „DELAVSK1 LIS f i L p g mm m m m n m m m u s n m v Dobravljah na Goriškem Registrovana zadruga z omejeno zavezo. USTANOVLJENA LETA 1908. Podpisano se tein potom zahvaljuje dosedanjim vinskim odjemalcem, posebno občnemu konsumnemu društvu v Ijuhljani delavskemu kousumu v Idriji, zasebnikom v Mirnu iu drugod. To priliko pa uporabi, da priporoča ve¬ liko množino svojega še neprodanega vipav¬ skega naravnega vina iz lastnih kleti zdru¬ ženih kmetov iz Dobravelj, Skrilj, Brji, Smarji, Kilienberga, Kamnja in bližnjih vasi, vsem svojim dosedanjim in novim odjemalcem po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Koroškem in drugod. 1 osilja se od SCI litrov naprej po jako zmernih cenah. ZADRUŽBfO VODSTVO. SBiSBiS j U I i i II l l g i i i % i i