INTERNA IZDAJA	št.	11	november	1997
NAŠ GLAS izdaja družba DROGA d.d. Glasilo urejuje uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Liljana Ivanek • Pečar. Fotografija Jadran Rusjan, karikature Lorella Antonac in Vito šaruga. Tehnična ureditev Sot\ja Požar in Darnjana Poberaj. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 1000 izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brezplačno. Po mnenju Urada vlade za informirale št. 4/3-12-1217/95-23/273, z dne 17.7. 1995, šteje NAŠ GLAS med proizvode, za katere se plačuje 5 % davka od prometa proizvodov. TISKANO NA RECIKLIRANEM PAPIRJU.
Razmišljaj o velikih rečeh, uživaj pa v drobnih zadovoljstvih.
H.Jackson Brown jr.
Krepko smo že zaveslali v november. Še malo, pa se bomo čudili kot vsako leto: Joj, kaj je že naokoli? In malo nas bo stisnil strah ob misli, kako čas bliskovito mineva; ne ustaviti ne upočasniti ga ne moremo. Neopazno se kopiči in za našim hrbtom sešteva dneve. Ne moremo se mu zoperstaviti, lahko pa ga obrnemo sebi v prid; tega pravila se je dobro držati zmeraj, ko naletimo na stvari, spričo katerih smo nemočni: če si te že ne morem podrediti, pa pojdiva vštric in se kaj naučiva drug od drugega! In čas je dober učitelj. Seveda je uspeh pouka v veliki meri odvisen od naše pripravljenosti sodelovanja: nič se te ne prime, če tega sam ne želiš.
Ako hočemo času kljubovati, ga moramo zapolniti. Naša zvedavost, ki neutrudno zbira podatke, ga obogati in obarva, naše misli (ne smemo jim dovoliti, da se polenijo!), ki hitijo od obzorja do obzorja, ga razvlečejo do rnejš, katere sami določimo. Ne smemo se bati sanjarjenja o nedosegljivem in ne smemo spregledati tega, česar se lahko dotaknemo. V samotnih urah malce zasanjati in obenem spoznati stvari, ki so okrog nas, ter se jih veseliti - le tako premagamo čas; le tako so poti do višjih ciljev manj samotne in dolge. Iz nezanimanja se rodi dolgčas, iz njega strah pred staranjem, upokojitvijo, strah pred minljivostjo. Če pa je vsak trenutek doživetje, bomo tok časa spremljali z manj tesnobe: aprila bomo pozdravili jate ptic selivk, julija bomo uživali na dopustu z našimi najdražjimi, decembra se bomo zazrli v dolge sence lončnic na oknu in čutili, kako nas pomirjajo. In ko tako spoznamo, daje svet lep, in ko znamo to opaziti na vsakem koraku, tedaj nas komaj še skrbi, da čas mineva hitreje, kot bi želeli.
Sonja POŽAR
PORTOROŽ
CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI
ZA USPESNO DRUŽBO
Druženje “kakovostnikov” na 6. LETNI KONFERERNCI - Bernardin 10. in 11. november 1997
Na Bernardinu se je zbrala največja skupina kakovostnikov v Sloveniji v letošnjem letu - 269 prijavljenih udeležencev. Organizator, Slovensko združenje za kakovost, je že šestič zapovrstjo združilo predvsem ljudi, ki se profesionalno ukvarjajo s kakovostjo v podjetjih, in tiste, ki s svojim svetovalnim ali presojevalnim delom pri tem sodelujejo. Da gre za pomembno druženje, je dokazal tudi obisk predsednika Republike Slovenije, ki je sodeloval v uvodnem delu konference.
Da bi spoznali, o čem smo se dva dni pogovarjali, bom navedel nekaj najpomembnejših tem strokovnih referatov, ki so bili izhodišče konferenčnega dela:
- Vodenje, politika in strategija, poslovni rezultati
- Upravljanje s sposobnostmi zaposlenih - Človek in kakovost
- Zadovoljstvo kupcev
- Preventivni in korektivni ukrepi kot orodje managementa, proces stalnih izboljšav
- Problemi in rešitve pri uvajanju sistema kakovosti po ISO 9001
- Ekologija
- Vpliv na družbo
- Dokumentacija in računalniška podpora
Tako referati kot razprave, ki so se zaključile na okrogli mizi zadnji dan konference, so poudarili, da je v poslovnih sistemih najpomembnejši faktor ustvarjanja in zagotavljanja kakovosti človek. Ob upoštevanju tega dejstva so seveda potrebni najrazličnejši pristopi in aktivnosti, usmerjene k ljudem - zaposlenim, pa naj bo to izobraževanje, pravilno organiziranje in vodenje, motivacija za nenehno izboljševanje kakovosti poslovanja, itd..
Gre namreč za nikoli končan proces ustvarjalnega dela za doseganje vedno višjih ciljev in nenazadnje vedno višje kakovosti življenja.
Iz množice tem in informacij, katere so si udeleženci konference izmenjali, bi rad izrecno omenil osrednjo ugotovitev, ki so jo mnogi referenti poudarjali na različne načine in za katero menim, daje zanimiva in zelo pomembna tudi za nas v DROGI.
Na “deklarativni” ravni smo že zdavnaj sprejeli ugotovitev, da so zaposleni najpomembnejši kapital podjetja in to tudi zapisali v najpomembnejše dokumente poslovanja za sedanjost in prihodnost. Toda na realni ravni, to je na ravni vsakodnevnega uresničevanja poslovnih sprememb, preveč zaostajamo za opredeljenimi cilji, ki se tičejo ZADOVOLJSTVA ZAPOSLENIH, so pa bistven pogoj za dosego vseh STRATEŠKIH CILJEV DROGE in s tem posledično hotenja DROGE po doseganju poslovne odličnosti.
SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA KAKOVOST
«. UTNA KONP1MNCA
Ugotovitev je: NAJPOMEMBNEJŠI KAPITAL PODJETJA SO LJUDJE - ZAPOSLENI!
Če to ugotovitev primerjamo s stanjem v DROGI, lahko ugotovimo naslednje:
Spremembe, katere smo pričeli sistematično pripravljati in izvajati v našem podjetju v zadnjih letih so take, da bodo omogočile uspešno prihodnost DROGE.
Postavili smo sistem kakovosti, skladen z zahtevami standarda ISO 9001, ki dejansko prispeva k sistematičnemu zagotavljanju kakovosti poslovanja našega podjetja, vendar to ni konec kakovostnega delovanja, temveč šele bistveni pogoj (orodje) za kakovostno delovanje.
Lastniki DROGE pričakujemo in zahtevamo uspešnost poslovanja podjetja, seveda ob zavesti, da je to možno le skozi primerno zadovoljevanje interesov kupcev naših proizvodov in interesov zaposlenih.
Zato je moja največja želja, da bi z upravo in lastniki skupaj našli učinkovite rešitve za takojšnje in dolgoročno ukrepanje. Če bi se izrazil kot kakovostnik, pomeni to predlog Korektivnih in preventivnih ukrepov oz. cilja v Planu kakovosti DROGE za leto 1998.
Slogan 6. konference, ki je bil vodilo druženja in se je glasil “ZA USPEŠNO DRUŽBO”, je lahko in mora biti tudi naš.
Boris BIRSA
CELOVITO	OBVLADOVANJE
POMEMBNO OBVESTILO
9. in 10. decembra bodo presojevalci BVQI iz Ljubljana v Drogi Portorož predvidoma izvedli
kontrolno presojo sistema kakovosti.
KDO JE ODGOVOREN ZA KAKOVOST MOJEGA DELA
V	letu 1996 in 1997 je Služba za kakovost izvedla v vseh profitnih centrih enourna izobraževanja o sistemu kakovosti v skladu z ISO 9001 v Drogi Portorož za zaposlene v neposredni proizvodnji. Izobraževanja se je udeležilo skupaj 332 zaposlenih, ki so na koncu izpolnili vprašalnik z naslovom Kaj vem o sistemu kakovosti.
Analiza odgovorov je pokazala, kako dobro se proizvodni delavci zavedajo vpliva lastnega dela na kakovost.
Kdo je odgovoren za kakovost mojega dela?	Število odgovorov	%
Generalni direktor	0	0,0
Direktor PC	1	0,3
Vodja proizvodnje (vzdrževanja)	9	2,7
Vodja izmene	1	0,3
Jaz sam	321	96,7
Skupaj	332	100,0
NAGRADNO VPRAŠANJE 11/97
Katere postopke označuje kratica DDD ?
♦ deratizacijo, dušenje, dezinsekcijo
♦ dezinfekcijo, dezinsekcijo, deratizacijo
♦ dosuševanje, dezinfekcijo, deratizacijo
Pošiljatelj:
Mehki svet postavlja ljudi na prvo mesto
Vsak posameznik je odgovoren za KAKOVOST svojega dela, ko:
♦ ima definirane zahteve kakovosti za svoje delo
♦ je usposobljen
♦ je motiviran
Odgovore izrežite ali napišite in pošljite Adrijani BUTUČI oz. oddajte v rdeče skrinjice ob oglasnih deskah do 10. v mesecu.
Komisija v sestavi Adrijana Butuči, Tatjana Mičovič in Irena Mezgec bo odgovore pregledala in izžrebala nagrajenca, ki bo dobil za nagrado izdelke DROGE v vrednosti 3000 SIT.
Pravilen odgovor na nagradno vprašanje iz prejšnje številke Našega glasu je: BVQI.
Prispelo je 11 odgovorov, od katerih je bil eden neveljaven. Žreb je določil, da nagrado prejme JELENIČ BAZILIKA iz PC ZAČIMBA.
Maruška LENARČIČ Nagrajenki iskereno čestitamo.
. 11434/39.1997 ‘o r\ NAS GLAS
Za dvig nagrade naj se nagrajenka dogovori z gospo Marijo Mekiš iz vzorčnega skladišča (PC Argo, tel. centrala 61-221).
PREDSTAVLJAMO VAM
SLUŽBA POSPEŠEVANJA PRODAJE
Služba pospeševanja prodaje je bila ustanovljena junija leta 1996. Nastala je postopoma iz mreže področnih izvajalcev degustacij, ki so izvajali pokušine v trgovinah, pa tudi ob različnih priložnostih oz. prireditvah.
Sčasoma smo ugotovili, da je to učinkovita promocija naših izdelkov, ki služi navezavi dobrih poslovnih odnosov tudi z maloprodajnimi enotami.
Služba je organizirana v okviru prodaje posebnih programov. Sestavlja jo osem pospeševalcev prodaje,
izdelke na policah, opremljajo prodajna mesta z reklamnim materialom.
Najpomembnejša naloga pospeševanja prodaje pa je seznanjanje trgovcev in končnih potrošnikov z našimi proizvodi in še posebej z novimi izdelki.
Naši pospeševalci: Alenka Goričan, Karmen Pangos, Sašo Halzer, Vojko Rijavec, Bojan Markič, Alfred Merc, Stefan Vodopivec, Evgen Jurič.
komercialist, direktor službe in njegov pomočnik.
Teren posameznih pospeševalcev prodaje se prekriva s terenom trgovskih potnikov, s katerimi operativno sodelujejo in se usklajujejo pri svojem delu.
Pospeševalci prodaje utrjujejo dobre poslovne odnose z osebjem maloprodaje, nudijo pomoč pri naročanju, skrbijo za dobro založenost trgovin z našimi proizvodi, urejajo
V	ta namen pripravljajo razne pre-zentacije in pokušine ter aktivno sodelujejo v naših prodajnih akcijah.
Glede na to, da v Drogi pospeševanja prodaje do sedaj nismo poznali kot posebno službo, je delo zaposlenih v tem oddelku do neke mere podobno oranju ledine. Prav zato jim želimo uspešen začetek, uspešno nadaljevanje poti in veliko dobrih poslovnih dosežkov!
Aljaž PODLOGAR
KADROVSKE NOVICE
ZAPOSLENOST V OKTOBRU 1997
31. 10. 1997 je bilo zaposlenih 699 delavcev, od tega 325 moških in 374 žensk.
V DROGA d.o.o. BUJE je bilo v oktobru zaposlenih 19 delavcev, od tega 2 za določen čas.
Novi sodelavci:
V mesecu oktobru smo sprejeli 16 novih sodelavcev, vsi so sklenili delovno razmerje za določen čas.
Odhodi delavcev:
Delovno razmerje je prenehalo 29 sodelavcem, od tega 3 v PC ARGO, 16 v PC GOSAD, 2 v PC ZLATO POLJE, 2 v PC ZAČIMBA, 2 v PC SOLINE,
1	v OE FINANCE IN EKONOMIKA in 3 v OE SKUPNE SLUŽBE.
V	NOVEMBRU IN DECEMBRU PRAZNUJEJO
10-letni delovni jubilej
1. Bojan OGRIN iz PC ZLATO POLJE
2. Damjana UKMAR MALJEVAC iz OE ŠTABNE SLUŽBE
3. Suzana MEZGEC iz PC ZLATO POLJE
20-letni delovni jubilej
1. Mateja LAZIČ iz PC ZAČIMBA
2. Mirela RUZZIER iz PC ZAČIMBA
3. Srečko POJE iz PC SOLINE
4. Stojan RESANOVIČ iz PC ARGO
5. Rossana BEMBIČ VALUSSI iz OE SKUPNE SLUŽBE
30-letni delovni jubilej
1.	Bazilika JELENIČ iz PC ZAČIMBA
SODELAVCEM ČESTITAMO OB DELOVNEM JUBILEJU!
Kadrovska služba
DOBRO JE VEDETI
ZAKON O ZAPOSLOVANJU IN ZAVAROVANJU ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI (ZZZPB) IN PRAVICE STAREJŠIH DELAVCEV TER NEKAJ O SPREMEMBAH, KI SO PREDVIDENE NA TEM PODROČJU
Sedanji Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (v nadaljevanju ZZZPB) je za tiste iskalce zaposlitve, ki jim do upokojitve manjka manj kot pet let, še kar ugoden. Če je brezposelni prijavljen na zavodu in že dve leti prejema denarno nadomestilo (to je najdaljši čas prejemanja denarnega nadomestila in velja za zavarovance, ki imajo več kot 20 let delovne dobe), do izpolnitve pogojev za upokojitev pa mu manjkajo največ 3 leta, se mu za ta čas izplačevanje denarnega nadomestila podaljša in sicer do izpolnitve pogojev za upokojitev. Zavod za zaposlovanje ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) imata že utečene postopke na tem področju. Ko brezposelnemu poteče pravica do denarnega nadomestila, ZPIZ na podlagi zahtevka s strani zavoda za zaposlovanje ugotovi, s katerim dnem bo zavarovanec izpolnil pogoje za upokojitev, in izplačevanje denarnega nadomestila se podaljša do tega roka.
Namesto podaljšanega izplačevanja denarnega nadomestila pa lahko zavod s soglasjem zavarovanca dokupi zavarovalno dobo tako, da mu zagotovi 50% sredstev za dokup po odločbi ZPIZ Slovenije.
V	predlogu novega Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti,
ki je to jesen šel v proceduro sprejemanja po rednem postopku (sprejem je predviden v pričetku prihodnjega leta), je za starejše iskalce zaposlitve predvideno naslednje:
- brezposelni, starejši od 50 let, naj bi prejemali denarno nadomestilo 18 mesecev,
- brezposelni, starejši od 55 let, naj bi prejemali denarno nadomestilo 24 mesecev.
Če bodo brezposelnemu po izteku pravice do denarnega nadomestila še vedno manjkala 3 leta do upokojitve, mu bo zavod za to obdobje plačeval prispevke za
ZPIZ, pravico pa bo imel zaprositi tudi za denarno pomoč (le-te ne smemo zamenjevati z denarnim nadomestilom).
Osnova za odmero denarnega nadomestila bo povprečna mesečna plača, ki jo je zavarovanec prejemal v 12 mesecih pred začetkom brezposelnosti (v še veljavnem zakonu se za izračun denarnega nadomestila upošteva povprečje zadnjih treh plač, ko je delavec še delal).
V predlogu zakona je predvideno tudi subvencioniranje prispevkov za zaposlovanje starejših brezposelnih. Zavod naj bi za prvi 2 leti povrnil delodajalcu polovico prispevkov na bruto plačo, za naslednja leta, vse do upokojitve, pa še četrtino.
Te spremembe seveda ne bodo doletele starejših brezposelnih, ki že uživajo pravice po sedaj veljavnem ZZZPB, temveč samo tiste, ki bodo te pravice uveljavljali po sprejetju novega zakona, torej prihodnje leto.
V kontekstu varovanja pravic starejših delavcev pa ne smemo spregledati nove Kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (velja od 01. 06. t.l.), ki pravi, da brez soglasja delovno razmerje ne more prenehati delavcu, ki je starejši od 55 let, oziroma delavki, ki je starejša od 50 let in ima najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu oziroma 25 let skupne delovne dobe. V primeru, da delavec soglaša z prenehanjem delovnega razmerja, pa izgubi vse pravice, ki bi mu šle kot brezposelnemu na zavodu za zaposlovanje.
Denarno nadomestilo:
Posebnost slovenske ureditve je, da ima denarno nadomestilo lahko dve različni funkciji: klasično funkcijo nadomeščanja izpadle plače in zagotavljanja kontinuitete določenega obsega pridobljenega življenjskega standarda z mesečnimi izplačili denarnega nadomestila in funkcijo pospeševanja in ustvarjanja pogojev
za čimprejšnjo zaposlitev.
Višina denarnega nadomestila je določena v odstotku od pretekle plače (povprečje zadnjih treh mesecev dela) tako, da je odstotek višji za prve tri mesece brezposelnosti (višina 70%), ko se brezposelna oseba prilagaja novemu položaju, in nižji (60%) za nadaljnje mesece upravičenosti. Najnižje denarno nadomestilo ne sme biti nižje od 80% čiste zajamčene plače, določene na temelju zakona, najvišje denarno nadomestilo pa ne sme biti višje od štirikratnika najnižjega denarnega nadomestila.
Trajanje upravičenosti do denarnega nadomestila je v slovenskem sistemu po sedaj veljavni zakonodaji ugodnejše, kot je običajno v evropskih sistemih, zlasti za starejše delavce. Upravičenost do nadomestila za delavce, ki imajo več kot 20 let delovne dobe, traja dve leti. Za starejše delavce se upravičenost do denarnega nadomestila podaljša do izpolnitve pogojev za upokojitev in traja najdlje 3 leta, torej skupno 5 let.
Denarna pomoč:
Je namenjena posameznikom in družinam, ki nimajo zadostnih sredstev za preživljanje.
Po določbah ZZZPB so do denarne pomoči upravičeni samo tisti, ki so brez svoje krivde in proti svoji volji brez zaposlitve. Morajo pa izpolnjevati pogoj, da sami ali skupaj z družinskimi člani nimajo dohodkov oziroma njihovi dohodki ne dosegajo 80% čiste zajamčene plače na družinskega člana. Upravičenost do denarne pomoči se ugotavlja izključno na temelju ugotovljivih dohodkov. S tako določitvijo denarne pomoči je izpolnjeno temeljno izhodišče, da mora biti socialna denarna dajatev za čas nedela nižja od najnižje plače za delo s polnim delovnim časom.
Marjeta KOŠTOMAJ-POKLEKA
___________DOBRO	JE VEDETI__________
ODGOVORNOSTI ZA DELOVNE OBVEZNOSTI
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Hujše kršitve delovne obveznosti
Hujše kršitve delovne obveznosti, za katere se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, so:
• neizpolnjevanje delovnih obveznosti, ki sodijo med dela delovnega mesta ali, ki jih odredi funkcionalno nadrejeni delavec,
• neizpolnjevanje obveznosti s področja varstva pri delu, varstva sodelavcev oziroma strank in občanov, požarne varnosti in z drugih področij varstva zdravja in življenja ter materialnih sredstev družbe,
• nevestno ali malomarno opravljanje delovnih in drugih obveznosti ter dela, ki ga odredi nadrejeni delavec, nespoštovanje moralnih načel ali poklicne etike pri delu ali v odnosu do sodelavcev, strank ali drugih občanov,
• nepravočasno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti ter malomaren odnos do dela, strank in občanov, požarne varnosti in drugih področij varstva zdravja in življenja ter materialnih sredstev družbe,
• nepravočasno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti ter dela, ki ga odredi nadrejeni delavec,
• nezakonito razpolaganje s sredstvi družbe, uporaba delovnih in drugih sredstev v zasebne namene oz. posojanje delovnih sredstev delavcem ali drugim v zasebne namene ipd.
• nepravilno obračunavanje stroškov (kilometrine, dnevnice, nočnine, prevoznih stroškov ipd.) z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi,
• nesmotrna ali neodgovorna uporaba sredstev, predlaganje neustrezne investicije v osnovna sredstva (nakupi), nabava reprodukcijskega materiala pri nekonkurenčnih dobaviteljih ali dobaviteljih z višjimi cenami od drugih,
• sprejemanje podkupnin ali daril za sklepanje poslov v imenu in za račun družbe ali za dane obljube o favoriziranju ponudnika ali strank za nedopustna ravnanja,
• opustitev sprožitve disciplinskega ali odškodninskega postopka zoper delavca ali proučitve pobude za uvedbo postopka zoper delavca,
• neopravičeno trimesečno zaporedno nedoseganje pričakovanih rezultatov dela,
• ogrožanje požarne varnosti, ravnanja ali opustitve, ki lahko povzročijo eksplozijo, ali lahko omogočijo ali potencirajo posledice elementarnih nesreč,
■	neupoštevanje preventivnih ravnanj za preprečevanje škodljivih vplivov in delovanj strupenih in drugih nevarnih substanc in materialov,
• nezadostno zavarovanje in malomarno ravnanje z nevarnimi, strupenimi, jedkimi eksplozivnimi, lahko gorljivimi in drugimi substancami in materiali ter dopustitev možnosti, da do takih substanc pridejo nepoklicani,
zloraba položaja in danega pooblastila, nepooblaščeno podpisovanje dokumentov, nepooblaščeno obljubljanje ali zavezovanje družbe, lažno predstavljanje, nepooblaščeno sklicevanje sestankov ali razgovorov s strankami, s sodelavci ipd.,
spreminjanje plana dela ali druga ravnanja po svoji volji mimo dogovorjenih in z dokumenti določenih oblik dela v družbi,
izdajanje poslovne, uradne ali druge skrivnosti, izdaja ali zloraba podatkov iz kadrovskih evidenc, iz evidenc strank družbe,
delo ali druge aktivnosti v času bolniške odsotnosti, ki niso v skladu s terapijo za vrsto obolelosti, zaradi katere je delavec bolniško odsoten z dela,
kršitev predpisov in opustitev ukrepov za varstvo delavcev, strank, delovnih sredstev za higiensko tehnično zaščito, zavračanje rednih predpisanih zdravniških in drugih pregledov, zavračanje zdravljenja za obolenja, pri katerih lahko pride do okužbe sodelavcev ali strank, zavračanje izvajanja drugih preventivnih ukrepov za varstvo zdravja in življenja sodelavcev in strank,
• povzročanje konfliktov med sodelavci in med strankami ter družbo, ki bi izrazito oteževali izpolnjevanje delovnih obveznosti delavcev oziroma motili dejavnost družbe in njeno vlogo v okolju,
• prihajanje na delo v vinjenem ali drogiranem stanju ali uživanje alkohola oziroma drugega narkotičnega sredstva med delom, druge kršitve, ki jih kot hujše kršitve opredeljujejo splošni akti družbe.
Seznanili smo se z lažjimi in hujšimi kršitvami delovnih obveznosti, določene imamo pa še ene vrste hujše kršitve delovnih obveznosti, za katere se lahko izreče prenehanje delovnega razmerja, in to so:
DOBRO JE VEDETI
■ večkratno ponavljanje lažjih kršitev delovnih obveznosti,
■ zavajanje delavca glede uveljavljanja njegovih pravic,
• povzročanje nereda ali pretepa v družbi, žalitev in obrekovanje ali drugačna sramotitev delavca družbe ali stranke,
• neopravičena odklonitev dela preko polnega delovnega časa,
• neopravičena odklonitev razporeditve v drugo družbo oziroma k drugemu delodajalcu,
• neopravičeno neudeleževanje sej strokovnega kolegija in podobnih sestankov več kot petkrat v koledarskem letu,
• neopravičena odklonitev strokovnega in drugega izobraževanja,
• zloraba odsotnosti z dela za izobražvanje,
• storitev ali poskus storitve kaznivega dejanja na delu ali v zvezi z delom, druge kršitve, ki jih kot hujše kršitve opredeljujejo splošni akti družbe.
Vidimo torej, daje seznam kršitev delovnih obveznosti kar obsežen, vendar brez panike! Disciplinskih prekrškov v DROGI skoraj ni. Letno so obravnavane dve ali tri kršitve.
Dragica MEKIŠ
(nadaljevanje prihodnjič)
ZDRAVJE - DELO - BOLEZEN
BOLNIŠKA ODSOTNOST LETOS
V šestnajstem stoletju je živel mož z imenom Lorenzo de Medici. Bilje predsednik “signorie” - oblasti v italijanski državici Firenze. Zelo spoštovan mož in sposoben vladarje, še ne zelo star, hudo zbolel za sklepno revmo. Potožil je prijatelju o neznosnih bolečinah in še dejal: “Veš, doslej sem bil prepričan, da so na svetu lepi in grdi, dobri in slabi, bogati in revni ljudje - danes pa vem, da so na svetu samo zdravi in bolni ljudje!”
Tem besedam bomo težko oporekali. Vse, kar naredimo ali	menimo, daje sprejemljivo. V PC ZAČIMBA se že
česar se mislimo lotiti, je odvisno od našega počutja; če	premika, saj ZAČIMBA ni več med vodilnimi glede
hudo zbolimo, pa ne moremo drugega, kot želeti si čimprej	odsotnosti z dela zaradi bolezni.
ozdraveti. Zadeva pa je hudo nepredvidljiva, saj danes smo	Nezavidno vodilno mesto na tabeli odsotnosti zaradi
zdravi, za jutri pa že ne vemo, ali nas ne bo tresla kakšna	bolezni /celo preko 10 %/ sta v obdobju januar - september
mrzlica...	1997 prevzela PC ARGO in PC SOLINE.
V tabeli si lahko pobliže ogledamo, koliko bolniških ur smo	Občasni nadzor koriščenja bolniških dopustov ni več
“pridelali” letos do 30. septembra.	“naše zgražanje”, pač pa eden od ukrepov, sporočilo vodji
IZOSTANKI Z DELA ZARADI BOLEZNI V OBDOBJU 1 - 9/1997, primerjava 1 - 9/1996, PC službe
PC SLUŽBE	1997	-	bolniške ure	%	1996 - bolniške ure	%
SOLINE	11.404,0	10,49	10.268,0	8,83
ZLATO POLJE	9.284,0	7,34	11.648,0	8,12
GOSAD	10.167,0	7,25	10.280,0	7,13
ARGO	19.356,0	10,78	15.000,0	8,06
ZAČIMBA	16.648,0	8,45	20.560,0	9,82
LOGISTIKA	5.240,0	7,63	7.832,0	10,68
TRŽENJE	3.592,0	3,41	2.313,0	2,49
OSTALE SLUŽBE	5.188,0	4,53	4.212,0	3,65
DROGA d.d.	80.879,0	7,77	82.113,0	7,59
Opomba: Realna odsotnost z dela zaradi bolezni v PC ZAČIMBA je, razlogi so v PC znani, nižja od prikazane 8,45 %. ZAČIMBA tako zapušča neslavno vodilno mesto v najvišji odsotnosti z dela zaradi bolezni.
Odsotnost z dela se v naši družbi ne zmanjšuje. Spreminjajo pa se odsotnosti znotraj posameznega PC, kar je tudi pombembno z vidika zmanjševanja absentizma. Zakaj? Absentizem (s to tujo besedo imenujemo odsotnost z dela zaradi bolezni) oziroma bolezen in zdravje sta zelo povezana dejavnika in vsaka sprememba je dobrodošla bolj kot vedno enako stanje odsotnosti, če je to večje kot
proizvodnje, kdaj lahko računa na odsotnega delavca. To seveda ni ukrep, ki bi odpravil vse naše zdravstvene težave. Kadar zbolimo, moramo vedeti predvsem dvoje: dolžni smo čimbolje poskrbeti za svoje zdravje, in moramo se zavedati, da je naša skorajšnja prisotnost na delu nujno potrebna.
Dragica MEKIŠ
BORZNI KOMENTAR
“Za dežjem vedno posije sonce... In obratno/9
Tokratni borzni komentar začenjam s pregovorom. Temu pristnemu slovenskemu pregovoru verjetno nihče od nas ne bi bil pripravljen oporekati, saj njegovo resničnost vsi predobro poznamo. Malokdo pa bi bil pripravljen “kupiti” enako razlago za jesenska dogajanja na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, pa čeprav je primerjava več kot na mestu.
Obdobju velike in hitre rasti tečajev delnic boljših slovenskih podjetij na Ljubljanski borzi v poletnih mesecih ter sledeči ustalitvi na doseženih nivojih, je sledila jesenska “ohladitev” ter precejšen popravek tečajev teh delnic -navzdol. Drogina seveda ni izjema. Je pa zanjo značilno nekoliko bolj umirjeno odzivanje na trenutna borzna dogajanja.
V času od mojega zadnjega javljanja je slovenski borzni indeks padel s 1500 na trenutnih 1300 točk. Vrednost Drogine delnice pa je padla pod mejo 30.000 tolarjev, navkljub dejstvu, da je iz objavljenih polletnih rezultatov poslovanja podjetja DROGA d.d. moč razbrati uspešno poslovanje. Enako velja tudi za BTC d.d., LEK d.d., PETROL d.d., itd..., katerih vrednosti delnic je doletela podobna usoda.
Omenjenega pojava si ne morem razložiti drugače kot z iracionalnimi ter psihološkimi faktorji, saj drugih temeljnih razlogov enostavno ni. Saj veste, ko se začne kamen valiti po hribu navzdol, se ustavi šele v dolini!
V pričakovanju “spremembe vremena” Vas lepo pozdravljam.
Aleš ŠKRABA
PRIZNANJA
ZLATA VRTNICA PORTOROŽA 1997
LEPO UREJENO OKOLJE UPRAVNE STAVBE DROGE PORTOROŽ IN ZAČIMBE V SEČI NAGRADILO TURISTIČNO DRUŠTVO PORTOROŽ
Portorož, kjer ima DROGA d.d. že desetletja matične upravne prostore, je izrazito turistično mesto. Dejavnost Tdrističnega društva Portorož pa izjemno prodorno, in uspešno prispeva k urejenosti in gostoljubnosti kraja.
Na sliki: Bruno Gei, Dragica Mekiš in Predrag Todorovič
Ne gre spregledati, da Turistično društvo Portorož ne skrbi le za lepoto okolja v centru Portoroža, pač pa tudi za širšo okolico. Turistična patrulja, kot imenujejo v društvu skupino ljudi za točkovanje urejenosti kraja, je ob lepo urejenem parku okoli upravne stavbe opazila tudi lepo urejeno okolico Začimbe, še posebej pestre nasade vrtnic in grmovnic.
PRIZNANJA
V	četrtek, 6. novembra 1997 zvečer, smo se Predrag Todorovič - vrtnar za okolico upravne stavbe, Bruno Gei -vrtnar v Začimbi in podpisana udeležili svečane podelitve priznanja, ki ga je DROGI d.d. podelilo Turistično društvo Portorož.
Turistično društvo podeljuje dve vrsti priznanj:
ZLATO VRTNICO, za različne sklope, kot so hoteli, prenočitveni objekti, gostinski lokali, kopališča in drugo, in VRTNICO, za urejenost, gostoljubnost različnih dejavnikov v turizmu.
DROGA PORTOROŽ je prejela VRTNICO za kategorijo PARKOVNA IN ZUNANJA UREDITEV območja upravne stavbe in Začimbe v Seči.
Za priznanje smo se skromno zahvalili, obenem pa obljubili, da pridemo drugo leto po ZLATO VRTNICO!
Dragica MEKJŠ
MAŠ GLAS
m
PISANJE ZA BRANJE!
•V#
mučno dpuStvo popiopoz
lil SOCltlfl IMCfl Dl POPIOPOSt
PODtlMt
COfiflHSCt
PDlZPffflJt
aconoscintnio
GOSTOUUbllOSTI V TUPIZttU Dl osmim TUPISnO
11
m
#
PfOI GOSlOUUMOjn poeiocoa
v miugodii
Kul chmom
P061000J.
POCIOOOH.
SEJMI
Ali je izum novega izdelka umetnost? Anuga 1997
Na največjem svetovnem sejmu prehrane Anuga 1997 v Kolnu od 11. do 16. oktobra je bilo 6 500 razstavljalcev iz 103 držav, ki so se predstavljali na skupaj 275 000 m2. Letos so organizatorji sejma zabeležili 200 razstavljalcev več kot pred dvema letoma. Tisti, ki smo si sejem ogledali, smo bili enotnega mnenja, da ni bilo veliko popolnoma novih izdelkov. Zaznali pa smo, da se proizvajalci tako s samimi izdelki kot z vso spremljajočo ponudbo in nastopom vedno bolj približujejo željam potrošnikov. Njihovi izdelki so zato še bolj izpopolnjeni in prilagojeni zahtevam po kakovostnih izdelkih in široki ponudbi, hitremu načinu življenja oziroma hitri pripravi hrane ter trendu zdrave in nizkokalorične hrane. Kljub temu pa proizvajalci takih lastnosti izdelkov niso posebej poudarjali, zato smo prišli do zakjučka, da so kakovostni in zdravi izdelki za proizvajalce in za potrošnike samoumevni. Skladno s tem smo na sejmu videli mnogo že delno pripravljenih izdelkov, zamrznjenih izdelkov, suhega sadja in oreščkov.
Na sejmu se je med slovenskimi živilskimi podjetji predstavljala tudi Droga. Priložnost promocije Slovenije in slovenskih podjetij bi bila lahko bolje izkoriščena, še posebej če vemo, da so za organizacijo predstavitve poskrbeli Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje agroživilstva, Kmetijsko ministrstvo in Vladni urad za promocijo.
“DrogAnugovci”, ki smo bili na sejmu prvič, smo bili veseli, da smo imeli priložnost videti sejem takšnih razsežnosti, saj taka prireditev omogoča boljšo predstavo o živilski industriji in ponudbi ter je vir novih idej za naše delo in podjetje. Z upanjem, da Koln še kdaj vidimo, smo se poslovili od temnega Rena in gotske katedrale.
Katja ULJAN
OBLETNICE
PROFITNI CENTER GOSAD 1977 - 1997
NA POMOČ JE PRISKOČILA KISLA ŽUPA - SLAVJE JE TRAJALO DVA DNI
Bilo je 27. novembra 1977. leta. Zgodaj zjutraj smo se zaposleni v DROGI - iz TOZD Začimba, Soline, Sudest, Argo, Živila, Delamaris, Riba, Blagovni promet, Kmetijska proizvodnja in DSSS- zbirali od vsepovsod in napolnili dvanajst avtobusov.
Vedeli smo, da je pred nami dolga pot, a da bo to tako nepozabno doživetje, še slutili nismo.
Odpravili smo se na Štajersko, v Središče ob Dravi. Tam, v Gosadu, so leto
prostorih nadaljevalo slavje pozno v noč.
Okoli 20. ure sta se na priložnostni oder povzpela Breda Pečan, danes županja v Izoli, in Dušan Ferluga, kije,
Prvi z desne dolgoletni direktor GOSADA, Martin Habjanič, ki je že v zasluženem penzijonu -razkazuje nove dosežke gostom ■ november 1977
prej ugotovili, da proizvodni prostori ne zadoščajo potrebam proizvodnje, predvsem konzerviranju gob in vrtnin. Ob novih proizvodnih prostorih so tako v enem letu zgradili tudi hladilnico, trafopostajo in vodovod.
Svečana proslava je bila 27.11.1977, dva dni pred tedanjim praznikom republike, ko je bilo v navadi proslavljati nove dosežke v gospodarstvu. Z redno proizvodnjo so v teh prostorih pričeli julija naslednje leto, in uspešno delajo še danes, nam vsem dobro znane, vložene vrtnine, gobe in olive.
V	Središču ob Dravi so nas sprejeli zelo gostoljubno, saj menda nikjer na svetu ni bolj gostoljubnih ljudi, kot so tam gor, na Štajerskem!
Dopoldne so se vrstile svečanosti, kulturni program in ogledi novih delovnih prostorov. Nove tehnologije še ni bilo, saj seje ravno v teh proizvodnih
žal, lansko leto preminil. Pečanova je bila takrat predsednica delavskega sveta v Delamarisu, Ferluga pa v Drogi. Podala sta nam poročilo volilne komisije o referendumu, ki je bil dva dni prej. Na referendumu smo se delavci ene in druge delovne organizacije odločili za združitev; istega dne so se tudi delavci firme Koloniale, kasneje Živila - danes JESTVINA, odločili za združitev z DROGO. Kmetijski zadrugi Izola in Lucija pa sta se za priključitev DROGI odločili že marca istega leta. Zatorej smo vsi skupaj odšli na slavje v Središče ob Dravi, uradna združitev pa je stekla 1.1.1978.
Približno ob 23. uri smo se, že rahlo utrujeni, začeli odpravljati proti Obali. Takrat pa so vrli Štajerci, začeli brez besed prinašati na mizo KISLO ŽUPO. Zaradi te župce smo iz Središča odpotovali drugi dan, ob 5. uri zjutraj ...
To je bilo pred natanko dvajsetimi leti. Kdo ve, če ima štajerska kisla župa še takšno moč ...? Predlagam, da je naslednje srečanje DROGOVCEV v Središču ob Dravi, in te vrste ugibanj ne bo več.
Dragica MEKIŠ
Utrinek z ogleda novih proizvodnjih prostorov i’ GOSADU, november 1979
ZAČIMBE - "pika na i"
INGVER
Zingiber officinale Roscoe družina: ingverjevke (Zingiberaceae) druga imena: imbir, dumbir, zenzero
Uporaba v kuhinji
Kot začimbo uporabljamo mleti ingver. Kam sodi:
- v sadne solate, posebno z jabolki in bananami
- v mešan kompot, v jabolčno čežano, v pečena jabolka (nadevana z medom, orehi, pomarančnim likerjem in ingverjem)
- v jabolčne medene kolače
- v nekatere slane jedi, ki naj bi bile pikantno sladko-kisle,
- v nekatere mešanice začimb za obarjene klobase, kot začimba, ki dopolnjuje in zaokroži okus nekaterih klobas. Ker je termolabilen, njegov okus ne pride do izraza pri steriliziranih konzervah.
- je ena od sestavin mešanice začimb curry.
- v Anglji in USA se ga dodaje k pivu Ginger beer in v različne likerje
- v azijskih deželah iz mladega zelenega ingverja pripravljajo kandirani ingver
Ingver se dobro kombinira z vsemi eksotičnimi začimbami, np. s cimetom, kardamomom, koriandrom, klinčki in vaniljo. Njegova aroma je intenzivna, zato ga uporabljamo previdno.
Ingver ima tudi zdravilne lastnosti. Je močan antibiotik in antioksidant, vpliva na organizem podobno kot aspirin, pospešuje potenjeje, zbuja tek in dobro dene želodcu. Ker umirja želodec, veliko ljudi žveči sveže, neposušene koreninice med vožnjo, da preprečijo slabosti. Ingver zmanjšuje holesterol.
Helena ČOK
Splošno o začimbi
Ingver je tropska začimbna rastlina, ki s svojim izgledom nekoliko spominja na stebla trstike. Je večletna rastlina, ki zraste do lm visoko. Njene korenike so mesnate, za prst debele in do 20 cm dolge. So zelo aromatične in zato se jih uporablja kot začimbo.
Pradomovina ingverja je jugozahodna Azija. Danes ga gojijo skoraj po vseh tropskih krajih. Glavna proizvajalka ingverja je Indija, s posebno dobrim okusom pa se ponaša ingver z Jamajke.
Poznan je v glavnem olupljen, s svetlo rjavkasto rumeno gladko površino. Cela razvejana, ploščata in trda korenika je dolga cca 6 cm, na prelomu je nekoliko vlaknata. Aroma korenike je zelo prijetna, diši nekoliko po limoni. Okus ima sladkasto pikanten in ostro svež.
Razmnožuje se vegetativno, z deljenjem korenike in obdelujejo ga kot krompir. Po 9-12 mesecih, ko se stebla sušijo, izkopljejo korenine, jih operejo in s posebnimi noži odstranijo zunanjo lupino ter jih na soncu sušijo /”beli ingver”/. “Črni ingver” je posušena, neolupljena korenika.
ZANIMIVOSTI IZ SVETA ZAČIMB
TOP lestvica najbolje prodajanih začimb 1997
	v Slovenji	v Nemčji
1.	poper črni mleti	poper črni mleti
2.	poper črni v zrnu	poper beli celi
3.	kumina	curry
4.	paprika	česen
5.	česen	paprika
6.	cimet	origano
7.	majaron	muškatni oreh
8.	lovor	cimet
9.	janež	lovor
10.	muškatni oreh	vanilija
		Helena ČOK
[MAC ST ROl
INGVER
mleti
Dumbir lugner • Zenzero
SEJMI
DROGA GOST (TUR-a)
V	slovenskem turističnem gospodarstvu pravijo, da GOST TUR pomeni trenutek, ko vsi udeleženci malo postanejo, zajamejo sapo in pogledajo, kaj je bilo v letu dni narejenega in kaj bi bilo treba še postoriti.
tuoJHbestrO
GOST TUR je Mednarodni sejem gostinstva in turizma in poteka vsako leto oktobra v Mariboru, na mariborskem sejmišču. Letošnji je bil že peti po vrsti.
Droga se je sejma udeležila drugič. Letošnji Drogin nastop je bil namenjen predvsem predstavitvi kavne mešanice Barcaffe Bar, novega izdelka iz skupine Barcaffč. Mešanica je namenjena kuhanju kave na espresso aparatih, zato je bila predstavitev namenjena predvsem gostincem v restavracijah, kavarnah in barih, predstavljena pa je bila tudi vodjem prehrane in kuharjem v hotelih in drugih gostinskih lokalih ter v kuhinjah v zdraviliščih, bolnišnicah in šolah.
Poleg kave Barkaffe Bar, smo udeležencem sejma predstavili tudi ostale Drogine izdelke, predvsem tiste v večjih pakiranjih: jumbo čaje, vloženo zelenjavo, začimbe v plastenkah, večja pakiranja mlevskih izdelkov in druge.
Predstavitev je bila uspešna, saj smo že pridobili nekaj novih kupcev.
Majda VLAČIČ
NOVO
MAESTRO V BARVNI PREOBLEKI
Velika družina začimb in mešanic začimb je po novem v petih barvnih sklopih lažje ločljiva. Namesto enovitih rumenih vrečk in etiket na stekleničkah ter plastenkah začimb Maestro so se na policah trgovin pričele pojavljati tudi naslednje barve embalaž:
- modra je namenjena soli,
- zelena predstavlja “zelene začimbe”, kot so bazilika, origano, drobnjak ipd.,
- rumeno barvo embalaže je ohranil poper, ki so osnova začimb (poleg soli, ki je razred zase),
- rjavkasta predstavlja vse mešanice začimb,
- rdečkasta je rezervirana za preostale začimbe: klinčke, cimet, papriko, česen ipd.
Menjala se je tudi tipografija (oblika in velikost črk), tako da so črke bolj čitljive. Spremembe je “zakrivil” naš oblikovalec, g. Emil Lovrič, ki je v pogovoru dejal, da je imel pri določanju primernih barv relativno omejen izbor, saj ni vsaka barva primerna za prehrambene proizvode, še posebej za začimbe. Zahteva po spremembah je bila sprožena, da bi hitreje prepoznali določene skupine začimb in njihove mešanice, saj se že tako obsežni množici začimb vedno znova pridružujejo nove začimbe in nove mešanice. Ritem modernih gospodinj pa je seveda tako naravnan, da je zelo priročno imeti
tvmiMO
P*huk*
CtlfU
posamezne mešanice začimb. Kako malo se uporabljajo pri kuhi začimbe, kaže dejstvo, da so med ljudmi najpogosteje navajane začimbe kar vegeta, začinka in podobni dodatki jedem. Tudi če se pri sebi vprašamo, koliko začimb smo uporabili v tem tednu (razen soli, popra in začinke), bo redkokdo prišel do števila 5. Za začimbe vemo, da imajo, uporabljane v pravih količinah, blagodejen učinek na naše telo, jedi pa imajo svoj specifičen okus.
Od sedaj nam bo iskanje začimbic in mešanic začimb olajšano in šele sedaj bomo opazili, kako nam ta raznolikost odkriva pestro ponudbo.
Tjaša ULČAR-J ESIH
NOVO
SADNI CA JI 1001 CVET, ŠEST OKUSOV
Izbrati najboljše med dobrim je vedno težko. Zato smo se v Drogi Portorož odločili, da z enim samim izdelkom zadovoljimo želje potrošnikov po široki izbiri različnih okusov najpopularnjejših Droginih sadnih čajev.
To je nov izdelek SADNI ČAJ 1001 CVET, šest okusov -JABOLKO, BOROVNICA, JAGODA-VANILIJA, DIVJA ČEŠNJA, MARELICA-MARKUJA IN LIMONA, v zbirnem pakiranju.
V	večji škatli, po predalčkih zloženi sadni čaji (vsak okus v svoji barvi, 6-krat po 10 ovojnih vrečk vsakega okusa) oblikujejo privlačno živobarvno paleto. V ovojni vrečki so čaji dovolj zaščiteni, da izstopi lik Primoža Peterke. To bo prišlo prav doma, v baru, čajnici, šoli, pisarni, planinski koči,.... oziroma prav povsod, kjer si pisana druščina zaželeli kar najbolj pestre izbire.
In kaj ima pri tem Primož?
Njegov lik že nekaj časa uporabljamo v tržnem komuniciranju za čaje 1001 cvet, priljubljenost pitja Droginih sadnih čajev pa smo želeli povezati prav z njim zato, ker je njegovo priporočilo "Odlični so!" resnični izraz njegovega okusa.
Majda VLAČIČ
_______________________________THOMY________________________________________
VELIKA BOŽIČNA PROMOCIJA
“Thomyjev najlepši božič”
V	sodelovanju z Nestlejem Avstrija smo za konec tekočega leta pripravili novo nagradno igro Velika božična promocija, ki bo s tržno podporo povečala prodajo, saj je spomladi zaradi podobne promocije prodaja Thomy izdelkov porasla za 100%.
Thomy je blagovna znamka za majonezo in gorčico, ki na slovenski trg vedno znova prinaša nov zagon s pomočjo inovacij, kakršni sta Thomy Top 2 in Thomy Light, pa tudi z izvirnimi nagradnimi igrami.
Thomyjev Božiček bo izpolnil najizvirnejšo, najlepšo ali najbolj srčno željo in poleg tega podaril še 500 božičnih paketov. Vse, kar je potrebno storiti, je povprašati vašega trgovca po razglednicah s Thomyjevim Božičkom, na katerih sporočate vaše izvirne, lepe ali srčne želje.
Kaj se skriva v 500 paketih, pa je še skrivnost; samo namignem vam lahko, da bo verjetno kaj sladkega in uporabnega za prednovoletni čas.
Torej pustite se presenetiti Thomyjevemu Božičku!
Aljaž PODLOGAR
Najlepši božič in 500 daril
Thomy^% pričakuje vase k,izvirne zelje!a
Dostavi
SPONZORSTVA
DROGA, GENERALNI SPONZOR PROJEKTA ŠKL
Vsi se zavedamo, da je prihodnost v mladih. Zato smo se v DROGI odločili za sodelovanje v projeku Šolske košarkarske lige. V naslednjih treh letih bomo generalni sponzor tega nacionalnega projekta, ki ga podpira tudi Ministrstvo za šolstvo.
V	projekt so vključene osnovne in srednje šole, od letošnjega leta naprej pa tudi fakultete. Aktivnosti in različni načini kreativnega vključevanja v ŠKL dajejo otrokom možnosti, da se razvijajo in ne zaidejo na stranpoti, ki se v teh časih ponujajo na vsakem koraku.
Poudarek je na športnem udejstvovanju mladih ekip, ki tekmujejo med seboj na področnih tekmovanjih, najboljši pa se uvrstijo v polfinale in finale.Na tekmah košarkarje bodrijo in ustvarjajo polno in pozitivno vzdušje skupine navijačic, ki so tudi ocenjene. Celotno dogajanje pa spremljajo novinarske ekipe, ki pišejo članke, snemajo itd., da ponesejo glas svojih športnikov širom po Sloveniji.
Projekt je dobro medijsko podprt, saj je na GAJBI, drugem sporedu POP TV-ja, dvakrat na teden (sobota ob 17.00 in nedelja ob 15.00) oddaja, v kateri poročajo o tedenskem dogajanju. Vsak drugi teden v mesecu pa izide tudi priloga Dela DELO - KOŠ, ki je namenjena izključno ŠKL-ju.
Učencem in dijakom želimo približati naše izdelke, zato na večjih tekmah pripravljamo pokušine. Na uvodnih tekmah je bila prisotna celotna ekipa. Kuharski mojster Matjaž Pozderc je pripravil prigrizke, s katerimi so otroci
degustirali naše ketchupe. Postregli pa smo jim tudi z najnovejšim sadnim čajem z okusom limone. Mladi so bili navdušeni, zelo radi pa so nam priskočili na pomoč tudi pri pospravljanju razstave.
S takim neposrednim stikom se vsi-dramo v srce naših bodočih kupcev. Marsikdaj so otroci pomemben člen v nakupnem procesu. Vsi dobro vemo, da se mame ne znajo upreti nedolžnim in prosečim pogledom svojih otrok.
V	triletnem sodelovanju s ŠKL-jem bo DROGA pripomogla k lažji izvedbi projekta, ki krepi ustvarjalen in športni duh v mladih. S tem pa se bomo še bolj približali našim kupcem.
Branka POGAČNIK
i " J • L
KULINARIČNI KOTIČEK
PREDSTAVLJAMO VAM SKRITEGA KUHARSKEGA MOJSTRA
Pred letom in pol, ko sem začel delati v Drogi, sem spoznal Petra Ovniča, s katerim sem dosti sodeloval pri Thomy in Maggi programu. Nekoč sva se pogovarjala o Thomy majonezi in med drugim mi je omenil, da je Thomy sicer zelo dobra majoneza, ampak da je doma narejena še vedno boljša. Odgovoril sem mu, da je to mogoče res, vendar - kdo pa še dandanes doma pripravlja majonezo? Povedal mi je, da jo on zelo rad pripravlja. Bil sem presenečen, zato sem vrtal dalje. Kmalu sva se zapletla v dolg pogovor o kuhanju. Odkril sem, da je Peter pravi mojster v pripravi različnih specialitet.
Zato se mi je letos porodila misel, da bi mojstra lahko predstavili tudi v Kulinaričnem kotičku, da bi ga spozali še ostali in da bi nam izdal kakšno svojo specialiteto. Prihaja prednovoletni čas, čas slastnih jedi in pravi čas, da spoznate mojstra Petra Ovniča.
N. G.: Glede na tvoje pestre in dolgoletne kuharske izkušnje si verjetno že zgodaj začel kuhati. Kako to, da si začel kuhati in kdaj se je rodila ta strast?
PETER: Moja naklonjenost kuhanju je verjetno že delno prirojena, saj je bila mama kuharica. Spominjam se, da sem že kot majhen fant rad obiskoval mamo v Rudarskem domu, kjer je delala. Tam sem se odlično počutil. Vedno sem bil obkrožen z dobro hrano in lahko sem jedel, kar sem
želel, saj so mi mamine sodelavke vedno ustregle. Že takrat sem zelo rad jedel.
Sam pa sem se začel ukvarjati s kuhanjem oz. s peko že v srednji šoli. Takrat so ravno prišle v modo pice in
bile so mi zelo všeč. Kaj hitro sem se naučil pripraviti testo in različne nadeve ter začel vabiti vse znance na pice, ki so jim tudi odlično teknile. Leta 1981 sem se vpisal v Svet knjige, vendar mi ponujene knjige niso bile preveč všeč, zato sem počasi začel kupovati same kuharske knjige. Sedaj jih imam že cel regal. No, in s temi knjigami se mi je odprl povsem nov pogled na kuhanje in peko.
Pa še ena zanimivost. Včasih sem zelo rad žuriral pozno v noč, vendar sem si
vedno, ko sem prišel domov, moral pripraviti še kaj za pod zob. Tako sem znal tudi ob petih zjutraj pripraviti tatarski biftek, ne glede na meso, ki je bilo v hladilniku. Ponavadi sem zbudil tudi mamo, ki pa se je vedno pritoževala nad mojo nočno kuho.
N. G.: Poleg pic in tatarskega biftka pripravljaš še veliko drugih jedi. Vseeno pa me zanima, kaj ti je najbolj pri srcu, oz. katera kuhinja ti je najbolj
všeč?
PETER: Rad imam vse, kar je iz testenin. Če se ne motim, je bila to tudi moja prva kuharska knjiga. Rad imam tudi pice, skratka mislim, da imam najraje italijansko kuhinjo.
N. G.: Kaj pa kitajska, indijska in ostale eksotične kuhinje, ki so sedaj zalo moderne in jih vsi zelo hvalijo?
PETER: Ne vem, moram reči, da me niso prav prepričale in se z njimi nikoli nisem preveč ukvarjal. Imam pa zelo rad zelenjavne jedi in jih včasih pripravim po kakšnem vegeterjan-skem receptu. Sicer sem pa tudi po srcu bolj tradicionalen, tako da mi bolj odgovarja domača oz. evropska kuhinja.
N. G.: Tvoja sodelovka Majda strašno hvali tudi tvojo peko. Ali res tako rad in dobro pečeš?
PETER: Ja, rad pečem piškote, torte in ostalo pecivo. Imam ogromno knjig z različnimi recepti, naredil pa sem si tudi knjigico s svojimi najljubšimi sladicami. Celo mojemu Rikiju (Petrov
KULINARIČNI KOTIČEK
pes - p.p.) sem že spekel torto za rojstni dan in bil je zelo zadovoljen. Sicer pa sedaj prihaja zimski čas in čas za sladice, zato upam, da bom imel kaj časa za pripravo kakšne poslastice.
Majda ga speh hvali, še posebej njegovo torto Raffaello iz kokosa in jajc, polnjeno z odlično kremo, kot pravi Ferrerov bonbon Raffaello. Majdi pa je še posebej všeč, ker torte tudi lepo okrasi in so lepe že na pogled, da jih je včasih kar škoda pojesti.
Že Sonja Ulrih mi je nekoč postregla z odlično torto. Mogoče je priložnost, da v Kulinaričnem kotičku predstavimo tudi te dobrote. Morda bo to že naslednjič, sa prihaja novoletni čas sladic.”
N. G.: Kdaj pa si sploh vzameš čas za pripravo vseh teh jedi?
PETER: Ah, čas se že najde, čeprav ga nimam več toliko kot včasih, družina pa služba, saj sam veš. Sicer pa kuham po inspiraciji, ne ravno vsak dan, za posebne priložnosti. Na primer šunka v omotu in makaronova solata morata, že kar tradicionalno, biti za vsak moj rojstni dan. Ne vem, kako, da se jih še niso naveličali.
N. G.: Kaj pa misliš o Droginih izdelkih?
PETER: Mislim, da so vsi odlični, tako zaradi okusa kot kakovosti. Sicer pa delam v nabavi, vem, kaj nabavljamo, in pazim, da je vedno vse OK. Uporabljam predvsem vse naše začimbe, vsaj 15 jih imam vedno doma, pa začinko, riž, paradižnikov koncentrat itd. Vse, res vse naše izdelke.
N. G.: Te ne moti natrijev glutaminat v Začinki?
PETER: Ne, ker ni škodljiv in daje jedem odličen okus oz. okus okrepi. Sicer pa imajo na vzhodu na mizah po restavracijah kar čisti glutaminat. Resje sicer, da polemike o škodljivosti glutaminata že dolgo potekajo, vendar se sedaj že nekaj časa ve, daje povsem neškodljiv.
N. G.: Brez katerega Droginega izdelka pa si ne moreš predstavljati svoje kuhinje?
PETER: Brez BARCAFFEJA.
N. G.: Kaj pa Thomy in Maggi?
PETER: Izdelki Thomy so mi zelo všeč, majoneza je zelo dobra, TOP 2 pa se mi zdi odlična. Lahko bi tudi mi naredili naš TOP 2 iz ajvarja in majoneze, kar se mi zdi še boljše.
Maggi pa mi ne odgovarja preveč, zdi se mi preslan in ima preveč glutaminata, pa tudi dosti mesnega ekstrakta. Tako, imajo vse jedi enak okus. Sicer pa nisem prevelik ljubitelj juh, ker me spominjajo na otroštvo, ko smo ob nedeljah jedli govejo juho z rezanci in poslušali narodno zabavno glasbo. Tega je bilo res preveč, tako da mogoče nisem ravno pravi za ocenjevanje juh, pa tudi vseh Maggi juh nisem še poskusil.
Zelo pa sta mi všeč Maggijeva gobova juha in Maggijeva mešanica za polpete.
N. G.: Majda, bi še ti kaj za pripomnila?
MAJDA: Dodala bi samo to, da za seboj tudi vse pospravi in da je zelo natančen pri delu, tako v službi kot doma.
V	imenu uredništva bi se ti še enkrat zahvalil, da si si vzel čas za ta intervju. No, ne samo tebi, tudi Majdi seveda.
Hvala.
Peter nam je izdal (posebno za Naš glas) svoj recept za pripravo rezancev z morskimi dobrotami.
REZANCI Z MORSKIMI DOBROTAMI
Za pripravo slastnih rezancev z morskimi dobrotami potrebujemo:
500 g rezancev (ati drugih testenin),
2	žlici olivnega olja,
I svežo čebulo,
1 žlico Droginega zdrobljenega česna,
1 žlička Drogine začinke,
1 žlico Droginega rezanega peteršilja,
1 žličko Droginega origana,
250 ml bešamela,
250 ml smetane za kuhanje in 500 g morskih dobrot (vzamemo tiste, ki so pri roki oz. v zmrzovalniku: lignje, sipe, škampe, repke, očiščene ribe, folpe ).
	Kih	LINARICNI	CEK
Priprava preliva: 2 žlici olivnega olja segrejemo (vendar ne preveč, da olje ne izgubi vseh svojih kakovostnih učinkov), nato dodamo 1 drobno nasekljano svežo čebulo; ko se ta zmehča, dodamo 500 g morskih dobrot, 1 žlico zdrobljenega česna, 1 žlico začinke,		1 žličko origana. Vse skupaj dušimo približno 15 minut. (če uporabimo morske dobrote, ki potrebujejo več kuhanja, moramo to upoštevati tako pri dušenju kot pri vrstnem redu dodajanja morskih dobrot). Nato prilijemo 250 ml bešamela in 250 ml smetane za kuhanje, povremo in dodamo	l žličo rezanega peteršilja, ponovno povremo in preliv je pripravljen. Priprava testenin: Izberemo priljubljene testenine in jih skuhamo po navodilu proizvajalca. Ko so kuhane, jih serviramo in bogato prelijemo s prelivom iz morskih dobrot. Aljaž PODLOGAR
NOVICE IZ PC - SOLINE			
Solinarska sezona se je zaključila, v Solinah pa ugotavljajo, da so pobrali le (cca) 6000 ton soli. Leto res ni bilo pravo. Julija in avgusta so bile stalno nevihte in plohe, lepo vreme v septembru in v oktobru pa ni zadostovalo, da bi pobrali načrtovanih 8000 ton soli. Težko je bilo nadomestiti zamujeno, saj se v običajni poletni sezoni pobere okrog tristo ton soli na dan, v septembru, ko so dnevi krajši, pa le okrog 170 ton. Pa tudi vremenski pogoji morajo biti idealni, toplo mora biti in brez vlage.
Majda VLAČIČ
ZAHVALA
Ob smrti moje mame, HELENE VILER, se zahjvaljujem sodelavcem in prijateljem za izrečeno sožalje, PC ZAČIMBI pa lepa hvala za podarjeno cvetje. Hvala vsem!
Marija Grbec z družino
Neslana letina
KNJIŽNE NOVOSTI
Slovar - poslovni. Angleško-slovenski.
Šega, Lidija: Veliki moderni poslovni slovar : angleško-slovenski. Ljubljana, Cankarjeva založba, 1997 (Moderni slovarji Cankarjeve založbe)
Dolgoletno delo avtorice prinaša sodobno angleško in ameriško poslovno izrazje, ki se uporablja za poslovno sporazumevanje v Evropi, Ameriki in po vsem svetu. Slovar je uporaben, saj upošteva vsa področja, s katerimi se ob branju in pisanju srečuje poslovnež: od bontona do borznih financ, od računovodstva in bančništva prek poslovnega prava do zavarovanja in trženja. Avtorica je upoštevala različne zvrsti poslovnega jezika, od strokovnega do žargonskega in aktualnega pogovornega. Slovar je popoln in moderen, saj avtorica izhaja iz vsakodnevne prakse v poslovanju s posebnim poudarkom na besednih zvezah, idomih in primerih uporabe.
Organizacija dela. Psihologija. Znanost o delu.
SPRENGER Reinhard, K.: Načelo samoodgovornosti: poti k motivaciji. 1.natis. Ljubljana, Gospodarski vestnik, 1997
Avtor opisuje, kaj je samoodgovornost v podjetju in kako jo lahko vodilni pospešijo. Večina managerjev se sprašuje, kako sprostiti skrite zmožnosti svojih delavcev, jih pripraviti, da bi prevzemali čimveč odgovornosti, kako ustvariti podjetje, v katerega bi delavci radi prihajali na delo. Če pokažemo s prstom na nasprotnika, sta to etika čistih rok z nedejavnostjo, kakor tudi popolnoma prenapeto pojmovanje vodenja. Knjiga naj bi vodilne prisilila, da bodo premislili in omejili prevelike pristojnosti, ki jih imajo, da bodo odgovornost prepustiti svojim sodelavcem in jih pri tem podprli pri njihovih prizadevanjih za uspeh, sporazumno razdelili obveznosti in poskrbeli za povratne informacije.
Trgovina. Mrežni marketing. Prodaja.
Lisac, Aleš: Mrežni marketing - Racionalna odločitev. Ljubljana, Lisac & Lisac, 1995
Lisac, Aleš: Mrežni marketing - Priložnost za vsakogar. Ljubljana, Lisac & Lisac, 1996
Lisac, Aleš: Mrežni marketing - Marketinški megatrend. Ljublana, Lisac & Lisac, 1995
Knjižna zbirka nam da odgovor na vprašanje, kaj je mrežni marketing. Mrežni marketing je priložnost za vsakogar, ki želi neomejeno zaslužiti in delati kadarkoli in s komerkoli. Tudi brez izkušen in začetnega kapitala si lahko zagotovite stalen vir dohodkov. Navodila za uspeh zastopnika v mrežnem marketingu boste našli v knjigi Priložnost za vsakogar. Dovolj je le pripravljenost naučiti se tega posla in seveda v vse to vložiti nekaj časa. V knjigi Racionalna
odločitev boste našli odgovor na vprašanje, zakaj naj tudi vaše podjetje za trženje uslug in izdelkov uporablja mrežni marketing. To je obvezno čtivo za vse podjetnike, saj vsebuje kopletna navodila za uspeh podjetja v mrežnem marketingu in odgovarja na vprašanja, kateri izdelki so najprimernejši, kako izšolati zastopnike, kako izdelati provizijski sistem....
Računovodstvo v podjetju. Finančno poslovanje. Računovodske informacije.
Računovodstvo za notranje potrebe podjetij. Zbornik referatov, Portorož, oktober, 1997, Ljubljana, LM VERITAS, 1997
V.posvetovanje z naslovom “Računovodstvo za notranje potrebe podjetij” je bilo organizirano v začetku oktobra 1997 v Portorožu. V zborniku nekaj avtorjev z različnih vidikov obravnava področje načrtovanja, spremljanja in nadziranja stroškov poslovanja podjetij. Predstavljene so tudi posebnosti v zvezi s poslovanjem javnih podjetij na področju gospodarskih javnih služb.
Organizacija. Podjetje. Tržno gospodarstvo.
Ivanko, Štefan : Organiziranje podjetij v tržnem gospodarstvu. Kranj, Moderna organizacija, 1990
S prehodom na tržno gospodarstvo opuščamo dogovorno ekonomijo, ker podjetje postaja temeljni subjekt naše družbene proizvodnje. Podjetje mora postati tržno usmerjeno oziroma naravnano, pri tem pa so nam znanje in izkušnje, ki smo jih pridobili v skoraj dvajsetih letih s področja organiziranja organizacij združenega dela, za organiziranje sodobnih podjetij, malo uporabna. Delo je razdeljeno na deset temeljnih poglavij in je koristen pripomoček vsem tistim, ki se v svoji stroki ukvarjajo z oblikovanjem in preosnovanjem organiziranosti v praksi.
Književnost. Literarne zvrsti.
SHARPE, Andy: (Tristopetinšestdeset) 365 izgovorov za zamude. Radovljica, Skriptorij KA, 1997
Knjižica vsebuje veliko pestrih in koristnih domislic za prepričljive izgovore za zamude. Zbirka izgovorov je razvrščena na dva načina, in sicer po dolžini zamude od treh minut do štirih ur. Izgovor si izberete glede na primernost dolžine zamude. Pri tem pa morate paziti, da si izberete takšnega, ki ga niste uporabili šele pred kratkim. Drugi način je povezan z vrsto izgovora in z življenjskimi izkušnjami. Matere z otroki se na primer zatekajo k izgovorom, povezanim z otroki. Če z zamujanjem ne pretiravate, je lahko enostavno in celo zabavno.
Alenka KUBIK
SINDIKALNI KOTIČEK
PRIPRAVIMO SE ZA VEČ
Obalna sindikalna organizacija (OSO) je 24. in 25. oktobra 1997 v Cerknem organizirala dvodnevni seminar pod naslovom “Pripravimo se za več”. Seminarja, kije bil namenjen pretežno izobraževanju, seje udeležilo 80 aktivistov in sindikalnih zaupnikov iz podjetij in zavodov. Državna sekretarka z ministrstva za delo, družino in socialne razmere, ga. Nataša Belopavlovič, je predstavila predlog novega zakona o delovnih razmerjih, ki bo v celoti urejal področje individualnih delovnih razmerij in zagotovil minimalno varstvo pravic vseh zaposlenih.
V	zakonu so izpostavljeni naslednji osnovni problemi: delovno pravo, delovno razmerje in pogodba o zaposlitvi. Po sprejemu zakona, ki ga bo državni zbor sprejemal v rednem postopku, pa bo potrebno spremeniti celo vrsto predpisov, in sicer: zakon o kolektivnih pogodbah, o minimalni plači, o udeležbi pri dobičku, o starševstvu, o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, o delovnih in socialnih sodiščih.
Drugi temeljni predpis, ki ureja obveznosti delodajalca in obratno, je predlog novega zakona o varstvu in zdravju pri delu, katerega je predstavil g. Borut Brezovar, glavni inšpektor za delo. Spremembe in dopolnitve zakona o inšpekciji dela, dajejo inšpektorju večja pooblastila pri preprečevanju sive ekonomije. Vladni program preprečevanja sive ekonomije in dela na črno, večja pooblastila, ki jih je s spremembami in dopolnitvami zakona o inšpekciji dela dobila inšpekcija za izrekanje mandatne kazni, niso dovolj. Dober bo le tisti vladni program, ki bo vseboval tudi vzpodbujevalne ukrepe.
Ga. Melita Mislej, višja svetovalka glavnega inšpektorja za delo, je predstavila ugotovitve v okviru vladnega programa preprečevanja dela na črno. Na obalnem območju je bila izvedena vrsta akcij. Najpogostejše kršitve pa so se nanašale na kršitve pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, na prijavljanje zaposlenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje z zamudami, krčenje določil o delovnem času, krčenje pravil o pripadajočem letnem dopusti, kršitve na področju plač - delovna mesta niso razvrščena v tarifne razrede ali so v neustreznem tarifnem razredu in podobno.
Seminarja smo se udeležili trije sindikalni zaupniki sindikata DROGE d.d. in bo pomemben prispevek k učinkovitejšemu delu sindikata, zlasti v pogojih socialnega partnerstva, v času napovedanih sprememb kolektivnih pogodb in delovno pravne zakonodaje.
Alenka KUBIK
POSVETOVANJA - SREČANJA
STROKOVNO POSVETOVANJE ZBDS
V	Portorožu je od 27. do 29.10. 1997 potekalo strokovno posvetovanje Zveze bibliotekarskih društev Slovenije pod naslovom “Knjižničarji pred novimi izzivi”. Posvetovanje so omogočili tuji in domači sponzorji. Med sponzorji občine Piran je bila tudi DROGA Portorož.
Knjižničarji se srečujemo z vedno novimi izzivi, ki jih ponuja razvoj informacijskih tehnologij. Računalniško podprto poslovanje knjižnice pomeni nov način organizacije poslovanja. Vodenje knjižnic z uvajanjem novih tehnologij je vse bolj kompleksno, zato potrebujejo dovolj usposobljene ljudi. Ti naj bi znali modernizirati njihovo poslovanje. Organizacijska kultura v knjižnicah naj temelji na tradicio-
nalnih vrednotah knjiga - uporabnik, istočasno pa naj vzpodbuja inovativno obnašanje v smeri informacije in izobraževanja uporabnikov za učinkovitejšo uporabo informacij. Elektronska obdelava podatkov in sistemi za iskanje ter pridobivanje informacij so specifično načrtovana orodja, ki zagotavljajo hiter in učinkovit dostop do potrebnih informacij. Tudi v naši knjižnici je več informacijskih virov, ki zajemajo
bibliografske, tekstovne baze ter različne priročnike in registre, ki so dostopni tudi na računalniškem mediju.
Razvoj knjižnic zahteva zasnovo in uvedbo managerskega informacijskega sistema (MIS) knjižnice, ki ga dopolnjujejo finančni in višji nivoji sistemov podpore odločanja (SPO) z operativnimi modeli, ki zagotavljajo managerju knjižnice specifične odgovore. MIS in SPO naj zagotavljala
podporo in nadzor nad upravljanjem in poslovanjem knjižnice ter nad načrtovanjem in razvojem dejavnosti. Orodja, s katerimi bodo imeli uporabniki organizacijo, kjer posluje knjižnica, še večje koristi, so :
• opredelitev in analiza informacijskih potreb uporabnikov, skladno s potrebami organizacije,
• vključevanje knjižnične dejavnosti in storitev ter finančnega načrta knjižnice v strateški načrt orga-
nizacije,
vključevanje informacijske tehnologije na podlagi izbranih informacijskih virov,
analiza stroškov namenske nabave gradiv in izbira načina nabave; gradivo kupiti ali ga pridobiti z medknjižnično izposojo, načrtovanje razvojne politike knjižnice,
pri pregledu tržišča, opredeliti prednosti in pomanjkljivosti konvencionalnih in sodobnih informacijskih virov.
Elektronska obdelava podatkov, sistemi za iskanje ter pridobivanje informacij, uvedba novih tehnologij in managerskega znanja v knjižnice so izzivi za knjižničarje, ki zagotavljajo selektiven, hiter, učinkovit in kakovosten dostop do potrebnih informacij. Združenje knjižničnega informacijskega (pod)sistema v informacijski sistem podjetja postavlja novo razsežnost v odprtosti knjižnice k uporabniku in spreminja tradicionalno obravnavano knjižnico v informacijski center.
Alenka KUBIK
MI MED SEBOJ
PRIJATELJA SPOZNAŠ V NESREČI
V	borbi za materialni uspeh in osebni prestiž smo začeli zanemarjati zelo pomemben dejavnik - dobre odnose med zaposlenimi. Na tem področju je bilo, žal, narejeno že kar precej škode, saj nekateri besede “dobri odnosi in prijetno vzdušje” razumejo kot prazno puhlico, odvečno navlako. Ni vseeno, če se zaposleni prijetno počutijo na delovnem mestu ali pa če jih zaboli želodec že ob sami misli na sodelavce in nadrejene. Razlika je očitna tudi bedaku! Medsebojno razumevanje ne vpliva samo na rezultate dela, človeka spremlja tudi zunaj delovnega okolja in mu v veliki meri pomaga prebroditi kakšen neprijeten trenutek; ali pa ga še dodatno zamori, če je vzdušje v službi neznosno.
Gospa Vesna Darja Babič, sodelavka iz PC Zlato polje, nas z naslednjim prispevkom opozarja, kako važno je razumevanje med ljudmi, ki so povezani z delom. Bila je na izletu s sodelavci, ko je zvedela za smrt soproga. Brez bodrilnih besed cele skupine in brez pomoči gospe Manuele Ferenčič, ki se je nemudoma odpravila z njo nazaj proti domu, bi bilo vse še dosti huje. Prečkajte in presodite, kaj pomeni tovarištvo na delovnem mestu!
ŠE SO DOBRI LJUDJE NA SVETU!
Ob nenadni izgubi moža v prometni nesreči in moji neizmerni bolečini bi vam rada napisala to, kar čutim. Doletelo me je na izletu z mojimi sodelavci, v Švici. Ne bi vam opisovala poteka dogodkov - vem samo to, da so bili v tistem trenutku vsi prisotni ob meni, z menoj, z mojo bolečino. Tudi sama sem trpela zanje, ker sem se takoj zavedla, da je bilo tako pričakovanega izleta tudi zanje v tistem trenutku konec. To se je izkazalo za resnično, saj so se predčasno vrnili domov in prišli z avtobusom k meni na dom, z vodičem vred. A to vam pišem zato, ker vam hočem položiti na srce nekaj drugega.
Neštetokrat me je kdo izmed sodelavcev kar čudno pogledal, ker sem vedno govorila, kako mi je lepo hodit delat v Gradišče. Kadar sem imela teden dni dopusta ali bolniško, sem tudi svojim domačim vedno pravila, kako komaj čakam, da grem spet delat. Takrat še nisem vedela zakaj, bilo mi je enostavno lepo, ker sem se tam počutila kot doma. Karkoli se je zgodilo, vedno sem se s sodelavkami in sodelavci lahko pogovarjala. Naj so bili to manjši problemi, vesela doživetja, trenutki sreče, žalosti, skrbi, karkoli... koliko ur in ur šal, smeha... Ko sedaj premišljujem, imam občutek, kot da smo se prav trudili, da nam je bilo na delu čimlepše, saj so vse nas
doma popoldne čakale družine, problemi, otroci, problemi v šoli, skrbi, hitenje...Tam pa smo umirjeno delali naše delo do dveh in šli nato domov. Bili so tudi dnevi, ko nam je bilo vsega zadosti in preveč, to že, toda že naslednji dan je bilo spet vse dobro. Zdaj, s tem, kar me je doletelo, vem, zakaj je bilo tako! Zato, ker jih imam rada, zato, ker sem že toliko let z njimi, ker je to moj drugi dom. Gotovo se bo ob tem branju kdo izmed vas posmehnil, vem: vedno in povsod se najde kdo, ki se tudi na delovnem mestu grdo gleda z drugimi, je na koga jezen; nikar tako!
Da bi Bog dal, da se nikomur izmed vas ne bi pripetilo, kar se je meni, da ne bi nikoli moral tega doživljati! Toda žal vemo, kakšni so časi, in prav lahko doleti vsakogar - kadarkoli.
Verjemite mi, če boste čutili do svojih sodelavcev to, kar čutim jaz, vam bo veliko, veliko lažje. Zato vam polagam na srce: imejte se radi, uživajte vsako urico veselja - tudi na delovnem mestu, saj pride samo sekunda in potem lahko vsakomur od nas življenje steče v čisto drugo smer.
Vesna Darja BABIČ
NAMIG	ZA
IZLET	NA	GR
Danes nadaljujemo pot, ki smo jo prehodili v prejšnji številki. Obiskali bomo čudoviti grad BORL. Od Ptuja je oddaljen 12 km v smeri Varaždin-Zagreb. Grad kraljuje na strmi skladi nad Dravo in se kot utrdba omenja že v 1. polovici 13. stoletja. Leta 1291 zasledimo zanimivo poimenovanje: Borlyn. Gre za madžarsko posest, ki je bila v upravljanju štajerskih plemiških rodbin. Po njihovem izumrtju leta 1438 je posest po delilni pogodbi leta 1441 prešla na ANNO GROFICO SCHAMBERG. Leta 1478 je grad prešel pod cesarsko oblast do leta 1488, ko gaje kralj Matija Korvin podelil svojemu sorodniku Jakobu Szekely von Kevendt za izkazane zasluge v vojni proti cesarju. Szekely je bil tudi glavar mest Ptuj in Radgona. Bori je bil njegova last do leta 1620. Do leta 1639 so bili novi lastniki grofije Thurni, nato do leta 1801 grofje Sauerji.
pelje čez Dravo. Tam sta nekoč stala mitninska postaja in pristan za brodarje in splavarje.
Še so se menjavali lastniki, predvsem lastnice, saj je bila zadnja lastnica bila baronica Adalberta Kucbeck.
Med vojno je bilo to zbirno in prehodno taborišče, predvsem za štajersko inteligenco, zaslediti pa je tudi veliko taborišnikov iz Primorske. Okolica gradu je zelo zanimiva, tukaj se srečujejo slikarske kolonije, do pozne jeseni prirejajo koncerte na prostem. Če vas pa to ne zanima, se lahko sprehodite po okolici. Najlepše je sedaj, ker so okrog gradu listnati gozdovi in vinogradi. Preden zavijete z glavne ceste proti gradu, je most, ki
Preden nastopi zima lahko obiščete še nekaj zanimivih gradov, vendar, ko zapade sneg, so te poti zaprte ali neprevozne. Vsi ti kraji naj nam ostanejo za prihodnje, lepše vreme.
Danica KRAJNC
LJUDSKA MODROST O VREMENU NOVEMBER - LISTOPAD
Listopada je zima pred durmi. Tu in tam zgodnji sneg naredi konec paši, živina bo odslej večinoma ostajala pri jaslih.
Dva praznika razgibata ta sicer dolgočasni mesec: Vsi sveti in Martinovo (o tem zadnjem smo se razpisali v lanski novembrski številki). Slovenski kmetovalec ju je
Draga Kunigunda,
kaj pravzaprav pomeni kratica REFA?
Ugankar
Realizirani ekonomsko filozofski absurdi.
Draga Kunigunda,
v prejšnjem glasilu smo čitali, da bomo zaradi novega zakona prejeli trinajsto plačo šele marca naslednje leto. Ali bomo torej regres za dopust prejeli decembra 1998?
Računar
Če bomo še naprej križem rok čakali na kakšen nov zakon, bomo oboje prejeli komaj v naslednjem tisočletju.
Draga Kunigunda,
nekaj me zanima v zvezi s certifikatom ISO 9001: ali notranji presojevalci ob presoji šefov (na vseh nivojih) ocenjujejo tudi to, koliko se ti ljudje trudijo, da bi v svojih oddelkih ustvarili dobro vzdušje in kakovostne odnose (brez katerih si danes uspešnega podjetja skoraj ne moremo zamisliti)?
Dosleden
pogosto upošteval, ko je napovedoval zimo in vreme.
♦ Vseh svetnikov mrzel dan - božič bode v led vkovan.
♦ Deževni Vsi sveti - pozimi hudi zameti.
♦ Do Vseh svetih grdo, po Vseh svetih lepo.
♦ Če se Martinova gos po ledu plazi, o božiču po blatu gazi.
Tako ocenjevanje bo možno takrat, ko bo v Drogi primanjkovalo delovne sile in se torej nihče ne bo bal zamere pri šefih.
Draga Kunigunda,
mislim, da naša vlada ne razmišlja logično: najprej omeji rast plač, v isti sapi pa pritiska na podjetja, naj povečajo proizvodnjo in uspešno prodajajo. Le kdo bo, prosim te, kupoval zmeraj več, če se plače ne smejo višati?
Logik
Si pa res teslo! Saj tisto o omejevanju rasti plač vendar ne velja za VSE plače!
Draga Kunigunda,
smo slišali, da predsednik Droginega nadzornega sveta kandidira za predsednika države. Ali se ti ne zdi, da je “tam zgoraj” že zdaj več kot preveč (sicer zelo izobraženih,a premalo produktivnih ) teoretikov?
Realist
Tako hudo pa spet ni! Omenjeni gospod se je večkrat udeležil seminarjev za Drogine vodilne in vod-
♦ Če je na sv. Martina lepo, bo čez tri dni sneg.
♦ Ko pride sv. Martin, pastir obesi torbo na klin.
♦ Sveta Kata - sneg pred vrata (25. november).
♦ Listopada južnina - svečana (februarja) zmrzlina.
Sonja POŽAR
stvene delavce in se je od njih vsakokrat naučil toliko praktičnih stvari o uspešnem vodenju, da že davno ni več samo teoretik!
Draga Kunigunda,
ali je bila za zemljišča, kjer stojijo Drogini obrati, vložena kakšna denacionalizacijska zahteva?
Firbec
Ježeš, nehaj klicati vraga! Ali nimamo že zdaj zadosti zunanjih lastnikov?
KUNIGUNDINI ZAUPNI POMENKI
< 3 2 *
v <0
z, L J« $>±*2
■v.
> -c. /7-
2 z
l 2
z
A <
S
O
3
JL
V .S' S .0
\gh
5 a
c2
l z * £
D
11434/39,1997 NRŠ GLAS
2*
199702180.11
ŽS*5
l 3*
v> o d o( 5 <? 10-1 2, 3 */< °±_o
4 3 <* Zfi- ^
T
'jr
2
s5
<1 5
<T 3 ^
>ni £ < * ± 2*- 0-
x£. <*-<4 <
a > ^
> S3
O <
_lA
sf < °
I rrf --3 a. •-© * < Ud n-
rn J> <“*
,36? »g, 3? ?
o 'l v
2
r?5
»-> o
IS.S5
iisl
o3
1§5
»5
8i
3§!
> <C
Is
* 3h s - >£, s
12*3
S ^ 3
J'g |
S
*-
O
< 7
J"
24
s! z
V)
z	4	H
■•j	S	•$■
o	t»*	5
£	£	3
</>,-»
ž ? M
S -<
i2 s ^
,? M
©
S < 2« flč
as
JT]S
s. 5 =
7^ rX
S
C
_ s c <
S*
o- * £
* • _ iip 5
za 9 ^
- o* **/
Z
Sž #
a f *
lil
2^5
< -F 2
I?
5 j-
A J &sl)
fe *
* \ Z
rf 2-.
* a* ro
z /1.	-
REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 10
VODORAVNO:
NAN, DISK, ANALEKTA, SKLAD, ROB, LAE, FASADA, PORTOROŽ, LAR, DIVA, KARAVANA, SATURN, NALOM, INES, PLANOTA, TA, ATOS, AMI, GARBO, STELAŽA, CINKARNA, DR, Čl, AM, ARAN, OLIVA. ANALI, LANA, ADAM, JALEN
GESLO KRIŽANKE: DROGA PORTOROŽ
Število prispelih rešenih križank je bilo 42.Tričlansko komisijo so sestavljale: Ingrid Grizonič, Tjaša Ulčar Jesih in Majda Vlačič. Nagrajenci prejmejo izdelke DROGE (po lastnem okusu) in so naslednji: 1. nagrada ■ v vrednosti 5.000 SIT prejme IVICA DODIČ, PC Zlato polje; 2. nagrado v vrednosti 3.000 prejme MOJCA PEČNIK iz Portoroža; 3. nagrado - v vrednosti 1.000 SIT prejme SLAVKO JERKIČ iz Lucije. Nagrajencem čestitamo, za nagrade pa pokličite sodelavko v marketingu, prijazno gospo Marijo Mekiš, na tel. 066/ 61 221 (PC Argo, vzorčno skladišče), ki bo oblikovala paket po vaši želji. Rešitve objavljene križanke pričakujemo do petka, 5. deccmbra, na naslov: Droga Portorož, Marketing, Obala 27.
Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo “Za nagradno križanko št. II”.