DOLENJSKE Dolenjske Novice izliîijajo vstik čol i-tek ; ako : ; je ta dan [iraKiiilt, dan l)i)|H'ej. ; : Ccim jim je xii cclo leto 5 K, po! leta 2-50 K. Naročnina Ï.H Nenířijo, liosuo in dnigc evropske tlrïuvc ztiaŠa 5-i>() li, «a Amciiko K. List ill oglasi se |)IučiijBj(i iiutnoj. Vse líoiíÍHe, iiiiiořiiim) in o/iiiiuÍlti Hlirejomu tiskurna J. líriijce imsl. Režnja v vinogradih se je i)onekoil že příček, da, v mnogih vinogradih je že dovršena. Trezgodiija ležnja v našili krajih pa ni priporočljiva. Pogostoina zapade pri nas mesena svečana še debel sneg, ki obrezane trte prav lahko polomi. Če jih nc polomi sneg, jim pa lahko ogloda oňesa zajec, ali pa jim očesa vsled mokrotnega mraza pozehejo. Če ni trta obrezana, se da na ta na6in nastala škoda še popraviti. Vsaj ima trta navadno dovolj mladik, da lahko izberemo take, ki niso poškodovane, oziroma če so vse po-šii-odovane, da pustimo lahko mesto enega napnjeiica (špai'ona) več reznikov (šČapov) ill tako vated nezgode nastalo škodo zopet izravnamo. Opazilo pa sc je tudi, da zgodaj obrezane trte prej odganjajo in zato jih tudi sponiladiia slana lajc uniči kot pozno obrezane. Zgodnja režnja trt ni tedaj za naše, temveč le za gorke vinske ki'aje brez snega, kot so naprimer Vipavska, Primorska, Istra in Dalmacija. - Pri nas kiiže najbolj, ohrezati trto še-Ie koncem svečana ali v prvi polovici meseca marca; ii_a vsak način pa prej, pi'edno se ]irično očesa napenjati. Če bi rezali kasneje, bi trta precej oslabela; dokler se pa očesi ne napiio, režnja ni zamujena. Z 1'ežnjo v vinogradu liite seveda posestniki iiajveĚ mili t.(iga, ker bi radi obdelali vinograde prej, iiredno se in ično delo na polju, kai- je pri sedanjem hudem pomanjkanju delavcev lahko nmljtvo. Ker pa je v vinogradu poleg režnje še tudi veliko djiizega dela, naj hi vsak raje drugo delo poprej opravil in pustil režnjo še-le na zadnje. Tako se naprimer pri})oro(;a, najprvo odrezati trtnc šparone, ki so pri delu t udi najbolj na poti. Dalje sc brez skrbi lahko obi'eže tudi drng stai' les, torej pfiscbno pj-i onih trtah, ki jili je treba znižati. To delo je jako potrebno, kajti če liočetno obdržati ti'to v moči in rodovitnosti, jili inoi'anio držati nizko, tako namreč, da star les ne postane daljši kot 30 do 40 cm. S pravilno 1'ežnjo in z vednim zni-žavanjcm ti't se to da lahko doseči. Nizka tita ittočneje ra.ste, laje i'odi, bolj lahko jo je obdelati, zlasti škropiti, vezati itd., kakor pa na klaftro dolge prekle, ki jih že zopet vidimo po nekaterih vinogradih. Poleg znižavanja trt je najvažnejše delo gnojenje. Drez gnoja ni vina. Naši vinogradi so vsled pomanjkanja hranilnili snovi ponekod že močno opešali. Moči jim je treba nadomestiti z gnojenjem. Če gnoja ni, ni lesa, ni mogoče narezati ti ti šparonov in ni pridelka. Daljše važno delo je pripravljanje in ŠpiČenje kolja, ki ga tudi že laiiko postavljamo, Še-le ko smo vse to delo dovi-šili, obrežemo ti to na reznike in šparone in jo okopamo; predno prične odganjati, jo l)a povežemo. B. Skalický. Migljaji o gnojenju jablan in hrušek. Jablana in hiuška — najbližja sorodnika med pečkatim sadjem, pa kako različna v svojili potrebaii itt zahtevah glede iiodnehja, lege. zemlje in glede i)o-strežbe — zlasti glede gnojenja! Jablana, najbolj razširjeno sadno drevo ziiierno-toplega podnebja, lastc in uspeva v nižavah in višavah, v zavetnih pa tudi v tiirzlejših legah, v najrazličnejših zemljah in je gleile postrežbe jako skromna. Najmanj ji ugaja pretojilo, suho podnebje pa l)iemokia tla, Sicei' je Jivaležna za vsakovrstno gnojenje, vendar se najbolj počuti, iiko ji gnojimo z mrzlimi gnojili, iiajmanj ji pa ustrežemo z gnojnico in raznimi vročimi gnojili, ří gnojnico in sti aniščnikom íuočno gnojene jablane rode pač debele sadove, ki pa nimajo nobene trpežnosti. Če ne guijejo že na drevju, i)a pozneje v shiambi, Vrliutega so najlepši in naj-debelejši sadovi vedno gobasti in neokusni. Vse drugačne usi)ehe dosežemo, ako jablanam gnojimo s svinjskim ali govejim gnojem, kar iiosebno lahko izvršimo pri pritlikavcih na zelcnjadnih vrtovih. Tudi sama umetna gnojila ne zadostujejo. Največ zaležejo ako jili primešamo kompostu ali jiii uporabljamo poleg hlevskega gnoja. Tudi tia apno ne smemo pozabiti, Visokodebelne jablane, rastoče po travnatem svetu našili sadovnjakov, je nekoliko težje pravilno gnojiti. Dobro rast in rodovitnost pri mlajšem drevju najbolje pospešujemo s tem, da vzdj'žujemo pod njim okrog debla primerno obdelan kolobar v premeru 1'5 do 2 m. Na jesen posipamo kolobai' z živim apnom (Va do 1 kg na drevo) in s pepelom (do 2 kg na drevo) in ga globoko prekopljenm. Pozno na jesen ali pozimi ga pa pokrijemo do 15 cm na debelo z dobrim, vlažnim govejim ali svinjskim gnojem, ki ga na spomlad odstranimo in zakopljemo v jarek oh robu kolobarja. ' Visokodebelne starejše jablanove nasade usi)ešno gnojimo na ta način, da apno in pepel raztrosimo jeseni enakomerno ])od drevjem najmanj tako daleč, kakor segajo veje in zemljišče dobro pi'ebranamo. Tik pied zimo i)olem raztrosimo pod drevjem itlevski gnoj in pozimi po snegu izjMipol-riim») gnojenje še s Thomasovo žlindro in kajnitom. Dušika dodatno z gnojnico, ki jo razvozimo i)ozÍmi po sadovnjaku. V tem slučaju ne bo škodovalo, ker je navadno ni preveč in kei' jo upoi'abi izveČine trava. Poleti tudi lahko gnojimo posamezne ja-bhuie, zlasti priti ikovce, s tekočim gnojeni, ki si ga prijiravimo sami na l,a način, da V vodi raztopimo kako fosfatno ali kalijevo gnojilo, dušik pa izpustimo. Po takem gnojilu dobimo lepo barvana, čvrsta in trpežna jabolka in zdravo, neobčutljivo drevje. Hruška je sadno dievo za gorko, celo vroče podnebje. Posebno zimske hruške potrebujejo jako veliko gorkote v zraku in na zemlji, skozi štiri do šest mesecev, da sad popolnoma dozori in da je sladek in raztopen. Zato boljše zimske hruške pi'Í nas ne usiievajo dobro ali jia le oh piiiv vročih letih; vsied tega hi jih morali saditi le v zelo zavetnc lege in kot Špalirje ob južnih in jugozahodnih stenah, Pi'av tako zahteva hruška globoko, bolj lahko, pa gorko zemljo, Glede gnojenja se ludi jako razlikuje od jablane. Prijajo ji namreč konjski, kuiji in golobji gnoj. Tudi za gnojnico je prav hvaležna, ako ji jo datno ob pravem času, to je poleti, ko se razvija sad in se tvori cvetno popje za drugo leto in pa le tedaj, ko je zeniya dovolj vlažna, torej po dežju ali potem, ko smo jo dobro zalili. Iz povedanega je lazvidno, da navadno ni prida, ako sadimo jablane in hruške ijomešano vse vprek in tako vse vprek enako gnojimo, ne da bi upoštevali potrebe vsakega plemena posebej. Kjer je lega in svet ugoden za jablane, je lahko jako neugoden za hruške in obratno. Gnojila in način gnojenja, ki se izkaže ugoden za hruške, navadno ni primeren za jablane in kar jablanam ugaja, ni vedno najboljše za hruške. Vse to velja posebno za pritlično sadno drevje vseh oblik. Tako drevje moramo na vsak način dobro gnojiti in ako raste pomešano eno pleme tik poleg di'iigega, je težko izpeljati pravilno gnojenje. Končno naj še omenimo, da je ttidi glede občutljivosti za zajedalce velik razloček med jablano in hruško. Vse organe jablane od korenin do cvetja in ploda razjeda bi'ezštevila raznih živalskih in glivičastih škodljivcev. Hruška ima razmeroma veliko manj sovražnikov in je sploh neprimerno bolj zdrava nego jablana. Po Slov. Sadjaiju. Gospodarstvo. Zadrga oddaja žita. Vsled pičlih zalog žita in moke je urad za ljudsko prehrano skrčil .pridelovalcem in nepridelovalcem dovoljeno poiaho žita, oziroma moke. Pi'i-delovalci, ozir. samopreskrbljevalci so vsled tega dolžni, oddati Še po 15 kg krušnega žita za vsako osebo, ki jo prehranjujejo, komisionarju vojnega žitnega zavoda. To oddajo je izvršiti najpozneje do IG. febru-ai ja. Proti onim, ki se jej ne odzovejo, se imajo vporabiti vsa postavno dopustna prisilna sredstva, Žit.o se ima odvzeti šiloma. Če treba s pomočjo vojaštva, od skupička je odtegniti 20% in vse stroške odvzctja, poleg tega je pa Še odmeriti denarno kazen do GUOO kron, ozir. zapor do 6 mesecev. Kmetovalci in vsi drugi, ki se iz lastnih pridelkov, užitka, bere itd. sami prehranjujejo in se jih zato razume pod izrazom samopreskrbljevalci, store toraj v lastnem interesu dobro, .da ae tej oddaji točno Doneski k zgodovini Bele Krajine. i-oopold l'odîogàr, (Dalje, Ifl.) JV. rrvl sledovi kiSiimstva v lieli Krajini. Še neke zelo zaniniivu prikazni iz j'imske dûbe ne smemo prezreti, Pi i nas so na mnogih krajih taborile limskc legije in so bili naseljeni veterani. Zato so nastale po rimskih kolonijah, inunicipijih in trdnjavah cerkvice sv. Jurija. O sv. Juriju nuičencu pripoveduje legenda, da je rešil kraljevo hčer Alek.sandro, ki je bila odločena po žrebu zmaju za hrano. Zmaj je stalen prilastek av. Jurija, ki pomenja borbo med njim in zmajetii, med krščanstvom in ])oganstvom. Veljal je kot [loscben zavetnik zopei- nevero. Njegov 24. apiila, itnamo za začetek pomladi. Takrat pjijaha sv. Jurij na zelenem konju, l'o naših slovenskih krajih so nastale prve njemu posvečene cerkve že v rimski dobi. Viteški junak, kateiega je sv, cerkev postavila na altarje, je bojevitim Rimljanom kaj ugajal, Njegova podoba je začela za-teinnjcvati čar rimskih vojnih bogov, l\[arta in Mitre. Uimski vojaki so ga Že imeli na svojih zastavah in bojniii znamenjih. Saj je bilo višje vojaštvo izven Italije stopilo pod Kristu.sovo zastavo: n. pr. sv. Martin, sv. Ahacij z deset ti.soč vojaki itd. Na ljubljanskem Gradu, kjer je bila rimska trdnjava, nahajamo kapelo svetega Jurija. Na razvalinah mesta Terjio ini Ložu je zidana cerkev sv, Junja. In mala cerkev sv. Jurija nad Hožancem, nad mi-trejem, ali se ni morda častil zajedno kakor Mitia pod Rožancem, sv. Juiij nad njim? Imamo še drugih [irič, ki nam dokazujejo, kako številno so bile Jurijeve kapele in cc-kve že v rimski dûbi. Na Kranjskem jih za'^iedujemo na nekdanjih limskili trdnjavah in naselbinah: na Ježici pri Ljubljani, v Št. Jm'iju pri Grosupljem, na Korenu pri Krki in v Dobrničah, Iz iste dobe je cerkev sv. Jurija v Šturijah tik Ajdovščine, nekdanje velike i'imske trdnjave in v Čatežu pri Krškem poleg nekdanjega mesta „Novioduinnn". Ljudsko preseljevanje je uničilo prvo setev krščansko, treba je bilo nove. Krščanskim verovestnikom je bil zmaj znak iiia-likovalstva in iiudobnega duha, katerega je premagal sv. Jurij s svojo mučeniško smrtjo. V dobi pokristijanovanja so Slovenci radi častili slavnega zmagalca nad hudobnim zmajem. V dobo pokristijanovanja sjiada tudi češčenje sv. Janeza Ki-stnika, Kakoi' so gi'adili solnograški misijonarji krstne ka-jiele v Čast sv, Mihaelu, vai'uhu in voditelju duš, tako so oglejski misijonarji v 8. in 9. stoletju posvečevali krstne kapele v čast sv. Janezu Krstniku. V tej dûbi so spre-obrnjeni Slovenci I'adi romali na božjo pot k sv. Ivanu v Devin. Svoja imena so i)oil-pi.sovali na rob starega evangelija, ki se je ondi hranilo Štivansko = Sveto Ivan.sko evangelije). Ker pade praznik sv. Janeza Krsinika v dôbo poletnega solnčuega obrata, ob katerem so paganski Slovenci Častili solnčno božanstvo, je umljivo, zakaj sc je tudi (ieščenja sv. Janeza Krstnika prijelo dokaj paganskih navad in običajev, ki so sc ohranili dolgo, celo v 18, stoletje ravno na Beloki'anjskem. Kresovi, ki se po naših hrihili zažigajo in razni ljudski običaji ob Ivanjem: igi'e z gorečimi iilameni(;ami in kolesi, so ostanki iiaganskega solnčnega hogočastja. Seveda imajo te igre z ognjem lep krščanski pomen, ker je bil sv. Janez Krstnik po besedah sv, pisma „lucerna lucens et aidens: svetla in goreča luč"" Tudi ime „Krsnik", katero ljudstvo teiini svetniku pridevlje, je mitološki-bajcslovni ostanek. Ki'snik, v sanskiitu Kršna, je pomenjalo boga svetlobe. Ljudska pravljica juipoveduje o boju med junakom krsnikom in hudobnim sêsom (pozojem). Ta predmet se v hajeslovju često ponavlja in nam predstavlja boj medsolnccm in zimsko tmino, ki se o kresu završi v popolno zmago solnčnega junaka. V neposi'edni bližini, v isti občini kakor sloveči „mitrej", se nalrnjati obe cerkvici: sv, Jurija in sv, Janeza Krstnika, odzovejo ill se tako izognejo liudiiii iie-inilikaiii, stioškoiii in kHKiiini. Storijo naj to tudi žo \% iilovekoljubiicga stališCíi. Vse v okraju nabi'aiio žito se bode tukaj siiilelo in tiioka obtiiiani dodelila, tla jo razdele med one, ki niso ničesar pridelali in ki ne morejo driigade živeti. Razglas o zakolu goveje živine. V zailiijeni Cusu so zjiíeli kiiictovalei po ccli deželi klati govejo živino doma. DomaČi zakoli goveje Živine dovoljeni so le 7, dovoljenjem okrajnega giavai'stva po ukazu c. kr. deželne vlade z dne 4. uiarea 1917, dež. zak. st. 10. PripušČeiii so Ic zakoli v sili, kateri se pa morajo po dotičiiili posestnikih takoj potom županstva naznaniti okrajnemu glavarstvu. Naznanjene zakole v sili, o kateiili se izkaže, da niso bili opi,'aviČetii, je smatrati za nedovoljene domače zakole. Vsakdo, ki zakolje doma kako goved brez dovoljenju okr. glavarstva, je kazniv z globo do 5000 K oziroma z zaporom do 6, mesecev. DomaČe klanje govedi pa Škoduje tudi živinoreji, ki se je na Kranjskem Že vsled velikili vojaških dobav zelo zmanjšala. Vojaške kialiteve pa so še vedno prekomeino visoke ter ni mogoče kljub vsem opozoritvam in protestom znižanja. Ako bodo ljudje še doma klali Živino po nepotrebnem, ko so že itak poklali neverjetno množino prešićev ter so toraj vsaj s svinjskim mesom nekoliko preskibljetn", bo nastopila v najbližjem času katastrofa, ker se bo jnorala živina za vojaštvo odvzeti s silo iu brez pardona, vsied Česar bodo posestva na Kranjskem uničena, ker ne bo mogoče obdelovati polja, čemur pa bo kriva tudi lahkomiselnost kmetovalcev, ki koljejo lastno živino doma. Opozarjamo kmetovalce, naj v lastnem interesu zlasti radi gospodarstva po vojski, ne uničujejo sami svojega blagostanja v prihodnosti ter naj ne koljejo goveje živine doma. Kdor ima živino za oddati, naj se obine na zaupnilta „Dobavnice", ki bo dotično žival takoj picvzei, alio ne bo imel rejec zadosti krme. — C. kr. okrajno glavarstvo v Riidolfovem. Splošna uravnava porabljanja žita in mlinskih izdelkov. Deželna vlada razglaša: O porabljanju krnha in moke se izdajajo tedenske in potne izkaznice. — Izdajajo se ui'adno in veljajo za eno osebo. Tedenske izkaznice se izdajajo vsakokrat za dva tedna in veljajo za oba koledarska tedna, ki sta na njej označena. Tedenske izkaznice se -glase na 2520 g kruha in 500 g moke. Mesto moke se smejo oddajati proti tedenskim izkaznicam tudi drugi mlinski izdelki v isti količini. Potna izkaznica se glasi na koledarski dan in na 240 g krnha aH na 180 g kruha in 40 g moke. Osebe, ki se popolnoma prehranjujejo v človekoljubnih in dobrodelnih zavodih, učiteljiščih in odgojcvaliŠčili, v prisilniii de- Oba patrona sta nam priča, da so tu stale cerkve že v dobi pokiistijanovaiija Belo-kianjeov, za cerkev sv. Jurija bi se skoraj drznil trditi, da sega še v starejšo dobo. To se mi je zdelo potrebno omeniti, ker bi sicer komaj razumeli, kako je to mogoče bilo, da patrijarh lîertold (1218 do 1251) v ustanovnem pismu župnije svetega Petra, izdanem 18. oktobra leta 1228., trdi o Belokranjcih, da je on še-le zgrešene ovce liripeljal na i>ot resnice, ki je bilo zasleji-Ijeno po zmotah in bilo udano malikoval-stvu, ozir. posnemalo paganske običaja Da je bilo ljudstvo v dObi patrijarha Dei'tolda po Beli Kiajini nenlio, udano iuaziu)verju in raznim zmotam, je jtrav umljivo. Od verovestnikov je bil ta ki'aj pozabljen, zapuščen in zanemarjen. Od škofijskih sedežev je bil silno oddaljen. Morda razun kakega (I) grajskega (! ) duhovnika sploh ni bilo v Beli Kiajini dušnega pastirja. — Verovestniki so prihajali semkaj od dveh strani, od Zagreba in od Ogleja. Od obeh se je za dušni dobrobit Bclokranjcev malo storilo. lavnicah, jetniŠnicah, zavetiščih itd., ne dobe izkaznic. Te zavode določiti pristoji političnim okrajnim oblastvom (mestnemu niagisti'atu). Ti zavodi smejo dobivati kruh iiř moko v okviru po tj 2. ukaza urada za prehranjevanje ljudi z dne 16. januarja 1918. 1., drž. zak. št. Ifi, dovoljene po-rabno množine brez izkaznice proti lastnemu, z zavodovim pečatom ojnavijcnemu potrdilu; v teh potrdilih mora biti navedeno število v zavodu oskrbovanih oseb in teŽa dobavljene količine kruha tn moke, ter moiajo Ž njimi peki in trgovci z moko za nadomestilo za odrezke izkaznic ravno ťako postopati kakor s temi. Dajati težko bohiim osebam ugodnosti pri prejemanju mlinskili izdelkov, je pridržano deželni vladi. Z zdravniškimi spričevali opremljene prošnje je neposrednje vložiti pri deželni vladi. — Iz zdi'avniškega spričevala mora biti razvidna vrsta in stopnja bolezni. Ta ukaz dobi moč z dnem 3. februarja 1918. Prodaja kruha. Deželno pi edsedništvo razglaša; Kruh se sme izdelovati in spravljati v promet samo iz krušne moke v hlebcih ali štrucaii s težo 600 gramov. Kruh se sme oddajati použitnikom samo popolnoma ohlajen. tJena kruha s težo 600 gramov se določa na 36 vinarjev. Peki in prodajalci kruha so dolžni na zahtevo oddajati kruh v najmanjši teži 60 gramov za ceno 4 vinarjev. Ta razglas dobi moČ z dnem razglasitve. Dvojna mera. Odkar je izbruhnila vojna, opazujemo, da so na Ogrskem za kmetijske pridelke nastavljene vedno višje cene nego pri nas. Pšenico plačujejo vojno-žitno-prometni uradi v Avstriji po 40 K, na Ogrskem pa po 48 K; iž pri nas 40 K, na Ogrskem 45 K; ječmen pi'i nas 37 K, na Ogrskem 4t; K; oves pri nas 36 K, na Ogrskem 44 K. Čemu dvojna mera? Ali morda ogrskega kmeta pridelovanje na ravnini več stane kot avstiijskega kmeta po sti'iiiih in hribovitih njivah?! Avstiijska vlada, zakaj ne čuvaš boljše pravice naših kmetov?! Državni dolg. V Avstriji pride na posameznika 2475 K državnega dolga, pred vojno |ia samo 445 K. To je povedal sekcijski načelnik dr. Grimm pri eidieti o melijoracijab. Pred vojno smo imeli 13 milijard državnega dolga, sedaj pa dva in sedemdeset milijard. Pivo zopet dra^e. Zveza avstrijskih pivovarn je cene za pivo zopet zvišala in sicer za 10 do 20 odstotkov. Zvišanje je stopilo v veljavo dne 15. januarja t, 1. Kmetski mlini baje ne bodo zaprii. Jlinistrski predsednik Seidler in prehranjevalni niijiister Hofei' sta izjavila odposlanstvu nenemškili agrarnih poslancev, da kmetskih mlinov ne bodo zaprli, temveč se bo vršila pri istih strožja kontrola. Pritožbe. Nekateri naročniki se pritožnjejo, da no dobé redno li«tît. Temu upravništvu ni vzroli. Ml pošljflino kakoi' eiikiat, tiiko drugikrat in vedno naprej vso liste pravočasno na posto. Ker pa tudi poštnini ui adom manjka petroleja, tndi oui iie morejo h-vi-šiti vsega dola iiaenki-at. — Dru^^i nam pošljejo pomanjkljive ali relú spremenjene naslove, ne da bi nas na (o opozorili. — Zopet drugi pošljejo denar po drugi pošti, kiikor pa prejemajo lisi in to brez vsake opazke. — Nekateri iuiajo pri isti liiSni Številki kar dva imenu. — Nadalje se nekateri nai-očniki oglaSajo, da so denar odposlali, iimjiak nié ne dohijo lista. Tem bodi v blagohotno pojasnilo: Če poSlJejo denar po položnici, dobimo mi denar še-lo nekako v M. dneli, ker nrndniee in uradniki ]»ri poštni liraniliilei na Dunaju nekoliko Slnijkajo. — Še prav posebno nam je li(0)a naznaniti spremembe naslovov in stanovanja, jiotem ne bo neljuliili j)ritožb. m i bi prisrčno l adi vseni-vsem najtočunjše postieříli, toda pri današnjih raznieiali je to silno tožko. Fratijo Neubauer ; Dijaški spomini. I. „Polip'' — krčmar. Oj bratje, nemirne so moje noči! Prihajajo slike iz davnih mi dni! Največkrat me jeza pi'ofesoijev nmči, da željen zares sem že jútranje luči. Ah kólikrat sanjam nemirno, težkó, da vedno še bélim si golo glavó, lírofesoija roka pi'ijema me kruta, da reva kot oven ob lablo ml buta. Ůe napačen kdaj sem napisal račun, zakričal je, da sem zabit kot koštruíi, in moja nedolžna je glava Čutila, kaj šolske oblasti in table je sila. — Naj v saiijah prikaže se rajši večer, ko bila je žeja, a novcev nikjer. Še misliti upali nismo na solde jaz, Viktor moj dragi, Matevž in pa Polde. Odhajali žejni v dijaški smo stan, večer pa je vabil prijazen, krasan. Pred hišo še malo smo v krog se vstopili, da v pesem bi žejo in žalost vtopili. l'a, komaj zapeli smo znani kvartet, iu marsikdó prišel je okno odpret, zagledamo že, da se dviga postava iz téme večeiiie in nam približava. Utihnemo, siknemo: „Vražji polip! Ne more luistiti nas niti en hip!" A čuj iz temine besedo rešilno: „Gospodje, izvólite v mojo gostilno!" „„Oj lepo od tebe, naš dragi krčmar! A v žepih je suša, pošel jc denar."" Tako smo si mislili, — stali molčeči, ko zopet oglási krčmar se vabeči: „Dva gosta, ki slišala vaš sta kvartet, želita, da prideta v krčmo zapet." — Matevž zamrmral je kot medved v temino, a šli smo, kei' vábilo gila je vino! Ko vstópimo, kar zastnné nam oČi: dva gosta, pred vsakim pa — „Štefan" stoji! „Le notri, vi botri dolenjski in svatje, vi slavčki, ški'jančki in vinski vi bratje! Zapojte in pijte za najin denar! Dva Štefana polna na mizo, krčmar!« In mi smo zapeli, — ej, bila so grla, kot da jih je Vila pogorska odprla! Krčmar pa za krajcarjev osemkiat pet jiapólnil je — Štefan ! — Ah, kdaj ga bo spet?! — Ko družba je zopet iz krčme stopila, svetila je luna, domov nas spremila, — Oj lahka ve leta brez težkih ski'bi, in pesmi zveneče, nikjer vas več ni! Le tiste številke, ki besen sem nanje, še danes prihajajo mučit mi sanje! II. V novomeškem samostanu, Na koru peli smo dijaki. Napočil pa je lepi čas, ko v samostanu so zaklali in povabili pevce nas. In bilo je vina in bilo klobas, in še bolj je gladek tenor bil in bas. Takrat se je lačni najedel dijak, in vinček je silil v glavó in v korak. Pa moško je stopal dijaček domov, in zdrav se je vzbudil ob petju zvonov. — Nekdaj v zidovju tvojem peval dijak sem mlad in lazigi'an, a danes bolj kot vse na svetu tvoj pokoj ljubim, samostan! Interpelacija zaradi pomanjliljive hrane vojahov. ČoikI katuliški dnevnik „Našinec" priobčuje sledečo inteijtelacijo (pritožbo) poslancev dr. Hrubana, âanialika, KadičAka in drugih na voj. ministra : „Vseobčno začudenje in nevoljo je vzbudila odredba pi'i nekaterih polkih, da ne smejo vojaki pisati domu za živež, a domači jim ne smejo ničesar poslati. Ta odredba je naravnost kruta kakor za vojaka, tako za njegovo i'odbino. Poslani dar je edino veselje in tolažba, ubogemu vojaku, ki je že tako dolgo ločen od doma. Će mu domaČi pošljejo le košček kruha, je ganjen veselja, zakaj v temu koščku domačega kruha vidi zapuščeni revež kos svojega doma. Prehrana našega vojaštva ni v redu, kakor spričujejo brezštevilne pritožbe. Moštvo ne dobiva takove in toliko hrane, kakor je določeno in po vojni upravi plačano, V mnogih krajih dobiva vojaštvo — tudi na fronti — silno slabo, revno in iiialo hrane, med tem ko vojaške osebe pošiljajo cele zaboje živeža svojim rodbinam, krmijo z ostanki iz vojaške kuhinje svoje zasebne živali, ali znatne množine živeža, določenega za vojaštvo, drugim — p rod avaj o! Med vojaki se v teh razmerah javno govori. Ni dvoma, da je na teb obtožbah veliko resnice. Naravno je, da vojak, Če ne dobi, kar mu po pravici in potrebi gre, gladuje. Gledati mora, da si kako pomaga. Ker mu je dom najbližje, obrne se do svojih domaČih za pomoč. A njegovi domači radi svojim ustom priti'gajo, da napravijo veselje svojemu dragemu. Čemu naj bi se ta zveza med vojakom in rodbino trgala? Ali naj naši junaki v tej dolgi grozni vojski tvegajo življenje, poleg tega pa še — sti'adajo? Zato vas vprašamo g. minister: Ali hočete takoj odpraviti ono kruto prepoved (poši^jati vojakom živila)? Ali boste najstrožje preiskali, če se iz vojaških knbinj zares toliko in take hiane moštvu daje. In če vojaki v resnici vse to dobć, kar in kakor je v računih izkazano?" Prijateljem Gorjancev v naznanilo. Misli se napi'aviti čimpreje na Gorjancih blizu „Jezera" vodnjak. Primeren prostor je našel posestnik Janez Jordan iz Dol. Vrhpolja, fare Št. Jernej, katerega poznamo kot zelo prijaznega in postrež-Ijivega moža. .Ionian je našel vodno žilo, ki bi dajala trudnim in žejnim obiskovalcem loniantičnib Gorjancev dovolj bladtie pitne vode. To uresničenje bi gotovo z največjim zadovoljstvom pozdravili ne samo izletniki, ampak tudi posestniki in delavci, ki imajo košenice tam okrog, ker dobra „Gospodična" je pač le preveč oddaljena. Načrt je že izgotovljen. Vodnjak bi bil z železnimi cevmi 3 sesalko, kakor so taksni vodnjaki sploh prav ))ripiavni in tudi najcenejši. To delo se bo labko izpeljalo tudi v sedanjih časih in bo labko za iwletje že gotovo. Gre le za dovolj denarja. .Tordan pravi, da okoli 500 kron zadostuje. Úe se pa nabere kaj več, se bode iiapi'avilo v bližini tudi korito za živino napajati. Vodnjak bi pokrivala senčna lopa in okoli njega bi se postavile klopi, saj je leaa na Gorjancih zadosti. — To je v resnici srečna misel, katero hoče tedaj naš Jordati še letos izpeljati. Piosimo toi'nj vse prijatelje in obiskovalce naših bajkepolnih Gorjancev za denarno pomoč. Vsakteri naj da, kolikor moic! Tako bomo kmalu imeli zraven oddaljene sicer jako prijetne „Gospodične" njenega tekmeca vojnega vodnjaka „,Tordana", ki nas bo poživljal in razveseljeval. — Prispevki naj se blagovoljno pošiljajo uredniku Urb. Horvatu v Novomesto ali pa posestniku Jordanu na gori imenovan naslov. Morda se dobi tudi kaltSfiii dobi'otiilk za veřjo svoto. Blage (lai'ovaice bomo objavili v našctii lisUi. /ia siaííctck sta dala