KPK VEST NIK
INTEGRITETA | ODGOVORNOST | VLADAVINA PRAVA
v	1	1
PREPREČEVANJE -
KORUPCIJE
www.kpk-rs.si | anti.korupcija@kpk-rs.si | Dunajska 56, 1000 Ljubljana
ISSN 2232-4909
Številka 20, november 2012
Pozitivni premik je možen, če ...
Problematika stanja korupcije in nasprotja interesov v državi, posredno pa tudi šibkost vladavine prava, integritete javnega sektorja, pravne in politične kulture oziroma umanjkan-ja slednjih treh, je razvidna v obdobnem poročilu, ki ga je KPK v preteklih dneh posredovala državnemu zboru; je aktualno in zajema obdobje do oktobra 2012 ter bo v kratkem v celoti dostopno javnosti.
Živimo v državi, v kateri je močno prisotna sistemska korupcija in korupcija ustroja, predvsem na področju upravljanja s podjetji in bankami v večinski državni lasti ter na področju večjih projektov javnega naročanja; hkrati pa v državi, kjer je bilo skozi desetletja prevzemanje in uveljavljanje kazenske, odškodninske, politične, moralne in etične odgovornosti skoraj ničelno. Dejstvo je, da je vrsta izpostavljenih politikov danes v predkazenskih in kazenskih postopkih, povezanih z domnevno zlorabo njihove funkcije. Politični somišljeniki in mnenjski voditelji enih in drugih lahko sicer pojasnjujejo in relativizirajo pravne nianse posameznih postopkov ter pravnih statusov
osumljenih ali obtoženih, a dejstvo - brez prejudiciranja končnih odločitev sodišča -ostaja, da tako stanje škoduje verodostojnosti politike in veri v iskrenost deklaratornega zavzemanja za boljšo kvaliteto vladanja in omejevanja korupcije, obenem pa politizira ter obremenjuje delo nadzornih preiskovalnih in pravosodnih organov.
Iz stanja, kakršno je predstavljeno v poročilu komisije, je mogoče hitro priti do zaključka, Slovenija nima resnične vizije in nadarjenosti za reševanje vprašanja korupcije na sistemski ravni, niti politične volje okrepiti transparent-nost, odgovornost in integriteto na področjih, ki so imanentna problemu. Prelaganje odgovornosti za sedanje stanje zgolj na klasične organe odkrivanja, pregona in sojenja (pri čemer je dejstvo, da tudi ti, vključno s komisijo, ne delujejo/-mo optimalno) je iluzorno in zanika stroko ter dognanja, ki so se v zadnjih desetletjih v svetu razvila na temo protikorup-cijske doktrine in jih zaobjema vrsta mednarodnih konvencij, vključno s Konvencijo Združenih narodov proti korupciji, dokumenti OECD in Sveta Evrope.
Čeprav se bo v danih okoliščinah slišalo neverjetno, je komisija mnenja, da so spremembe v pozitivno smer glede omejevanja korupcije vendarle mogoče. Odločitev za to pa ni zgolj politična, ampak mora dozoreti v glavah predstojnika prav vsake notranjeorganizacijske enote v javnem sektorju ter pri vsakem javnem uslužbencu in prebivalcu Slovenije posebej. V nasprotnem primeru vztrajamo pri zamegljevanju, posameznih aferah, apatiji in pesimizmu, politikanstvu ter relativiziranju krivde akterjev in celo zanikanju obstoja ter resnosti problema.
Za konec še stavek o krizi. Korupcija ni samo rak socialne in pravne države, uničuje poslovno okolje in omogoča - na netransparenten način - delovanje privilegiranih posameznikov in interesnih skupin. Odločenost državne oblasti, da omeji korupcijo, je torej tudi pokazatelj odločenosti oblasti za izhod iz krize in zavzemanje za vzdržno gospodarsko rast.
Goran Klemenčič
Neja Gozdnikar, Osnovna šola narodnega heroja Rajka Hrastnik, Hrastnik »Korupcija - podkupovanje sodnikov«
KAZALO
Tema meseca - Ocena stanja na področju korupcije str. 2
KPK posredovala poročilo in oceno stanja na področju korupcije str. 6
Na KPK zadeve v predalih? str. 6
Tretja delavnica EACT v Sloveniji - zaščita prijaviteljev str. 6
KPK na povabilo Skupnosti občin Slovenije predavala županom str. 6
KPK objavila ugotovitve o konkretnem primeru - zadeva direktorice
Zavoda za turizem in šport v Občini Kamnik str. 7
57. zasedanje GRECO str. 7
KPK objavila ugotovitve o konkretnem primeru - zadeva župana Občine Žužemberk str. 8
Mednarodna akademija za boj proti korupciji začenja z rednim delovanjem str. 8
Slovenski IT projekt predstavljen na letni EPAC/EACN konferenci str. 8
KPK v Italiji predstavila slovenske izkušnje str. 8
KPK predstavila institute ZIntPK str. 8
Napovednik str. 8
Komisija v številkah str. 9
Koledar obveznosti str. 9
PRIJAVI SE NA NOVICE
na našem e-naslovu: https://www.kpk-rs.si/sl/prijava-na-novice-in-KPK-Vestnik
»Ne boj se, da bi napredoval počasi, boj se samo tega, da bi stal
Kitajski pregovor
r
1
rudi ob letošnjem obdobnem poročilu Komisije za preprečevanje korupcije Državnemu zboru RS lahko za začetek poudarimo opozorila, ki smo jih izpostavili ob lanskem poročanju. Ocena stopnje korupcije v posamezni državi je v veliki meri odraz delovanja ali nedelovanja institucij pravne države, integritete javnega sektorja, kakovosti vladanja (ang. good governance) in kakovosti ter konkurenčnosti poslovnega okolja. Opisano z drugimi besedami pomeni široko razvejan imunski sistem demokratične družbe -socialne in pravne države. Da pa bi dosegli ta cilj, nas čaka še veliko dela.
Korupcijo lahko na analitski ravni opredelimo kot delovanje, ki se udejanja na petih ravneh. Na najnižji ravni se srečujemo s cestno korupcijo, na nekoliko višji z upravno ter korupcijo belih ovratnikov, na še višji ravni s sistemsko korupcijo ter na najvišji s korupcijo ustroja.
Komisija je ob svojem delu in zaznavah definirala ključne dejavnike in področja, za katera bi lahko rekli, da predstavljajo podstat sistemski in upravni korupciji v Sloveniji. V grobem jih lahko strnemo v 11 vsebinskih področij, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.*
Vsesplošno upadanje zaupanja v institucije pravne države in nosilce javnih funkcij ter njihovo verodostojnost_
Upadanje zaupanja v institucije pravne države in nosilce javnih funkcij ter njihovo verodostojnost je - kljub podobnemu trendu v mnogih drugih državah - v okviru EU v Sloveniji med najbolj izrazitimi. Omenjeno ni zgolj posledica objektivnih dejavnikov izven vpliva politike in nosilcev javne oblasti (kot so gospodarska, ekonomska in socialna kriza), ampak v marsičem izhaja iz dejstev, povezanih prav z nosilci politične, javne in ekonomske oblasti, njihovega ravnanja, politične in pravne kulture oziroma umanjka-nja le-te. Mednje spada kriza vodenja na različnih nivojih; zavračanje politične, moralne in etične odgovornost in vztrajanje na funkcijah oziroma v javnem življenju dokler - in glede nekaterih županov še dlje - nekomu za morebitno kaznivo dejanje ni dokazana krivda s pravnomočno obsodbo; dejstvo, da se mnogo nosilcev javnih funkcij, vključno s predsednikom vlade ter voditeljem največje opozicijske stranke ter večjim število županov, nahaja v kazenskih ali predkazenskih postopkih v povezavi z domnevno zlorabo svoje funkcije; dejstvo, da je vse več odkritih neetičnosti (npr. plagiatorstvo), ki ne dobijo epiloga; vse pogostejše odtekanje informacij in podatkov o postopkih različnih organov nadzora, odkrivanja, pregona ipd. medijem ter posameznim interesnim skupinam.
Področje javnega naročanja_
Javno naročanje je na normativni ravni izjemno prenormirano in zapleteno. Ena njegovih pomembnih pomanjkljivosti je izrazit poudarek na proceduri in formi na račun vsebinskega poudarka na smotrnosti, ekonomičnosti in gospodarnosti določene odločitve. Dodatno je obremenjen s korupcijskimi tveganji, ki so posledica poudarka na formalnem nadzoru, namesto na že omenjeni smotrnosti in gospodarnosti odločitve; zapletena procedura, ki po eni strani razprši odgovornost med več subjektov odločanja, po drugi omogoča več možnih točk nedovoljenega vplivanja, spet po tretji strani pa ob morebitnem neuspešnem postopku otežuje ugotavljanje, ali je do napake prišlo zaradi neznanja, malomarnosti ali dejanske korupcije; majhnost prostora, v katerem se srečujejo naročniki in ponudniki, in s tem povezana realna tveganja za nasprotje interesov in nedovoljeno lobiranje; kartelni dogovori,
*Posamezna področja je komisija v letnem poročilu obravnavala podrobneje in nekatera med njimi še dodatno razčlenila.
predvsem v preteklosti; izrazito pomanjkanje tehničnih standardov na nekaterih področjih in s tem možnost prilagajanja tehničnih specifikacij razpisov vnaprej znanemu ponudniku; nadzorni in postopkovni fokus je na samem postopku izbire, čeprav je veliko ali večina korupcijskih tveganj povezanih z dvojim: prvič, politič--vodstveno odločitvijo, da bo do neke investicije sploh prišlo; drugič, pripravo tehničnih specifikacij in zahtev razpisne dokumentacije, v tej povezavi pa nedelujoča (prazna) »črna lista« ponudnikov, ki so v preteklosti kršili zakon in zato ne bi smeli ponovno kandidirati.
Kapitalske naložbe države in lokalnih skupnosti_
Upravljanje s kapitalskimi naložbami države in lokalnih skupnosti, ki v Republiki Sloveniji predstavlja nesorazmerno velik del podjetniškega kapitala in je izrazito obremenjeno s političnimi vplivi, sorazmerno nizko stopnjo kulture in znanja korporativnega upravljanja, netransparentnostjo. Poleg tega za to področje še vedno velja temeljna ugotovitev, da je uveljavljanje osebne, moralne, politične, odškodninske ali kazenske odgovornosti za ravnanja in opustitve, povezane z upravljanjem omenjenih družb, skoraj ničelno.
Bančni sistem_
Delovanje bančnega sistema je pod prevladujočim vplivom države. Pri tem nekatera ravnanja posameznikov in skupin v bančnem sistemu v povezavi s politiko in interesnimi lobiji skozi desetletja predstavljajo enega od pomembnih razlogov, ki prispevajo k obstoju naslednjih korupcijskih tveganj: (i) neustrezno upravljanje s tveganji, (ii) odločanje vodstvenih in vodilnih oseb o naložbah bank na podlagi političnih, poslovnih in osebnih povezav, (iii) pomanjkljiv in nezadosten notranji in zunanji nadzor nad bančnim poslovanjem, (iv) odsotnost doslednega ugotavljanja odgovornosti članov organov upravljanja in nadzora za ekonomsko neupravičene in druge slabe naložbe.
Financiranje političnih strank_
Področje financiranja političnih strank in volilnih kampanj, ki kljub večkratnim pozivom komisije in izrecnim priporočilom nekaterih mednarodnih institucij (GRECO) vztraja na zakonodajnem in institucionalnem okvirju, ki ni transparenten, ne zagotavlja učinkovitega nadzora in omogoča izogibanje tudi že obstoječim pravilom. Tako stanje dopušča razvoj praks, ki so po zaznavah komisije pomembno gojišče klientelizma in nezakonitega lobiranja na področju zaposlovanja in razpolaganja z javnimi sredstvi - tako na področju financiranja projektov kot na področju različnih svetovalnih in komunikacijskih storitev.
Razširjenost nasprotja interesov, klientelizma in nepotiz-ma_
Komisija pri svojem delu dnevno ugotavlja, da je tako razumevanje pojma nasprotja interesov kot odnos funkcionarjev in uslužbencev v javnem sektorju do tega vprašanja v Sloveniji izrazito nezadovoljiv. Relativna majhnost države, predvsem pa nekatere družbene in kulturne specifike, predstavljajo okolje, v katerem je nasprotje interesov ali vsaj videz nasprotja interesov, vključno z nepotizmom in klientelizmom, del vsakdana. Posledica tega je razmeroma visoka toleranca do te problematike, predvsem pa razširjeno prepričanje, da se tega problema zaradi objektivnih danosti ne da učinkovito omejiti. To se navsezadnje izraža tudi v tem, da se pred dvema letoma sprejeti ZIntPK, ki je prvič na zakonski ravni (deloma) uredil institut nasprotja interesov, le s težavo uveljavlja v praksi in je (pre)pogosto sprejet kot ovira »učinkovitemu« odločanju »po svoji vesti«. Temu se pridružuje
pomanjkljivo zavedanje in razumevanje dolžnosti, da mora nosilec javne funkcije ali službe delovati ne samo zakonito in v javnem interesu (storiti vse, da se izogne dejanskemu nasprotju interesov), ampak tudi na način, da s svojim delovanjem (npr. z videzom nasprotja interesov) ne poglablja javnega nezaupanja v institucije in ogroža njihove integritete.
Postopki sprejemanja zakonodaje in drugih predpisov
Netransparentnost vpliva posamičnih interesov na sprejemanje zakonodaje in drugih predpisov. Pomemben del krepitve tran-sparentnosti in omejevanja sistemskih korupcijskih tveganj je urejenost sledljivosti priprave predpisov in sodelujočih pri njihovi pripravi (t. i. zakonodajna sled). Kljub nekaterim pozitivnim premikov v zadnjem letih se stanje na tem področju ne izboljšuje. Poskus regulacije lobiranja je zaživel zgolj deloma, tveganja na področju zagotavljanja zakonodajne sledi pri najemanju zunanjih piscev in svetovalcev pri pripravi predpisov pa niso bila odpravljena ne na vladni, ne na zakonodajni ravni. V zadnjem obdobju je zaskrbljujoč obseg sprejemanja zakonskih rešitev ter uporabe nujnih in skrajšanih zakonodajnih postopkov, ki ožijo oziroma povsem izničujejo prostor javne ter strokovne razprave o zakonih in drugih predpisih. Na tem področju različni nosilci izvršilne in zakonodajne oblasti že v preteklosti niso vedno izkazali talenta za iskanje domišljenih rešitev in vključevanje civilne družbe ter strokovne javnosti. Po drugi strani pa se je vzpostavil sistem nesorazmernega vpliva parcialnih in netransparentnih interesov na oblikovanje zakonodaje. Tudi zato danes živimo v državi, ki je na posameznih področjih že nekaj let po eni strani pravno izrazito prenormirana, zapletena in zbirokratizirana, po drugi pa prepletena s posameznimi pravnimi nejasnostmi in vrzelmi, ki predstavljajo očitna korupcijska tveganja ter tveganja za obid in zlorabo predpisov.
Delovanje inšpekcijskih služb_
Gre za neučinkovito delovanje nekaterih inšpekcijskih služb, s poudarkom na področju urejanja okolja in prostora. Na tem področju namreč obstajajo visoka korupcijska tveganja, in sicer zaradi odsotnosti preglednega, vnaprej določenega in transparentne-ga sistema identifikacije prioritet, pomanjkljivega nadzora in pomanjkljivih predpisov ter organizacije dela, ki omogoča arbitrarnost pri vodenju postopkov in odločanju.
Delovanje tožilstva in sodstva_
Učinkovitost delovanja pravosodnih organov je izjemnega, lahko rečemo, da odločilnega pomena za protikorupcijska prizadevanja in krepitev delovanja pravne države. Še posebej to velja za sodišča in državno tožilstvo. Pomembno merilo in pokazatelj njihove učinkovitosti je trajno prizadevanje, da svoje delo in naloge opravljajo tako, da so pravice in sodno varstvo vsakomur zagotovljene v čim krajšem času, pošteno in v največji možni meri. Skrb in prizadevanje za njihovo učinkovito delovanje je po mnenju komisije nujna in pomembna ter se mora odražati v:
•	permanentnem zagotavljanju, izboljševanju in uveljavljanju mehanizmov notranje in zunanje transparentnosti delovanja,
•	krepitvi medsebojnega sodelovanja s pristojnimi institucijami,
•	takojšnjem in doslednem obravnavanju in sankcioniranju ugotovljenih primerov notranjega koruptivnega ravnanja in
•	sprotnih organizacijskih in upravljavskih odzivih na ugotovljene dejavnike korupcijskih tveganj.
Po oceni komisije, ki temelji na obravnavanih primerih, kljub razmeroma dobremu zakonodajnemu okviru in predpisanih ukrepih ter postopkih, s katerimi se korupcijska tveganja in ugo-
tovljena koruptivna ravnanja lahko obvladujejo, obravnavajo in sankcionirajo, v praksi ni tako ali pa se kaže v občutno nezadostni meri - bodisi zaradi lažne stanovske solidarnosti, nezmožnosti, neusposobljenosti ali nepripravljenosti odgovornih oziroma vodij za sicer dolžno uvedbo in izvedbo ustreznih ukrepov ter postopkov ugotavljanja odgovornosti. Postopki največkrat sploh niso sproženi; če so uvedeni, pa trajajo nerazumno in neupravičeno dolgo ali pa so ukrepi oziroma sankcije z ozirom na škodljivost ravnanj/kršitev tako nesorazmerni, da namesto preventivnega učinka tako v strokovni kot splošni javnosti vzbudijo dvome v korektnost, poštenost in sploh smiselnost izvedenih postopkov. Zaradi tega se bo po mnenju komisije nezaupanje v nepristranskost, objektivnost in sploh učinkovitost delovanja tožilstva in sodstva še poglabljalo.
Podhranjenost oziroma neoptimalna organizacija in avtonomija ključnih nadzornih in preiskovalnih organov_
Krepitev delovanja ključnih nadzornih in preiskovalnih organov je ena od deklariranih prioritet skoraj vsake vlade v zadnjih desetih letih, ki pa se redko izrazi v konkretnih dejanjih na zakonodajnem in finančno-kadrovskem področju. Čeprav ne gre zanikati določnega napredka v zadnjih letih, je slovenski sistem nadzornih organov in organov omejevanja, odkrivanja in pregona najhujših oblik gospodarske in finančne kriminalitete ter korupcije še vedno institucionalno, kadrovsko in finančno šibek in nezadosten glede na globino in širino problema, predvsem pa pogosto na udaru politike. Zaskrbljujoče je, da je bil Nacionalni preiskovalni urad (NPU) večino leta 2012 brez direktorja s polnimi pooblastili (in temu zakonsko primerno avtonomijo pred arbitrarno razrešitvijo); tako kot je nerazumno, da je v postopku sprememba zakonodaje, ki z več vidikov (kadrovskih, operativnih, dodeljevanje primerov, ipd.) hromi, namesto krepi, delovanje in avtonomijo NPU. Podobno zaskrbljujoče je dejstvo, da v slabem letu delovanja novega Specializiranega državnega tožilstva to še vedno ni kadrovsko popolnjeno skladno s pričakovanji zakona in da so bili razpisi razveljavljeni. Komisija je svoje pomisleke glede prenosa pristojnosti do državnega tožilstva iz pravosodnega na notranji resor izrazila že ob najavi tega koraka in ga danes ponavlja. Dodajamo pa še, da je ta prenos tudi predmet nerazumevanja in neodobravanja s strani različnih mednarodnih organizacij s področja omejevanja korupcije. Nadzor na nekaterih - tudi z vidika omejevanja korupcije - pomembnih področjih, kot je npr. nadzor nad omejevanjem konkurence, ki bi zaradi problema monopolov in kartelov zahtevala nujno pozornost, kljub drugačnim zavezam, ki jih je Slovenija dala pri vključevanju v OECD, ostajajo sistemsko in operativno šibka. Nenazadnje, kadrovska in finančna slika v povezavi s komisijo je že vrsto let povsem nezadovoljiva. Vse povedano odraža dejansko - za razliko od deklaratorne - politično voljo vsakokratne oblasti za omejevanje (sistemske) korupcije.
Način sprejemanja proračunov_
Tako po oceni komisije kot po razširjenem prepričanju mnogih proračunskih uporabnikov je bil v zadnjem desetletju pri izdelavi proračunov vzpostavljen sistem »uravnilovk«, pomanjkanja prioritet in strateških ciljev, rezultat opisanega pa je okolje, v katerem vsakokratna vlada in parlament nista zmožna uveljaviti sistema sprejemanja proračuna in njegovih rebalansov, v katerem bi bila na eni strani spodbujena in nagrajena pravilna, namenska in gospodarna ter na drugi strani onemogočena oziroma omejena nepravilna, negospodarna in nenamenska poraba javnih sredstev. Odločilno vlogo pri tem ima tudi nezmožnost odločevalcev in odgovornih oseb v posameznih subjektih javnega sektorja, da uveljavljajo ničelno toleranco do nezakonite, negospodarne in
nenamenske porabe ter odgovornost funkcionarjev in javnih uslužbencev, ki nezakonito, negospodarno, nenamensko ali v okoliščinah nasprotja interesov uporabljajo in trošijo javna sredstva. Še posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da se zaradi odsotnosti objave prioritet in uveljavljanja vrednot vladavine prava ter nezmožnosti učinkovitega načrtovanja in obvladovanja porabe proračunskih sredstev stihijsko dopušča uničujoče ali zelo škodljive učinke ekonomsko-finančne in proračunske krize na neodvisno delovanje sodne veje oblasti ter drugih neodvisnih državnih organov. Komisija zato kot eno ključnih prioritet - še toliko bolj v času krize - predlaga, da vlada in parlament s spremembo pred-
pisov za sprejemanje in izvrševanje proračuna vzpostavita sistem načrtovanja in porabe proračunskih sredstev, ki bo zagotavljal, spodbujal in nagrajeval pravilno, namensko ter gospodarno trošenje javnega denarja in grajal odgovorne osebe proračunskih uporabnikov, ki načrtujejo in trošijo proračunska sredstva nezakonito, nenamensko in negospodarno.
Kot smo zapisali v uvodu, se delo nadaljuje ... Tokratno osrednjo temo zaključujemo z naborom podatkov s področij dela komisije v preteklem obdobju, povsem sveže in aktualne pa lahko vsakič sproti spremljate na naših spletnih straneh in zbrane v rubriki Komisija v številkah na zadnji strani KPK Vestnika.
NADZOR IN PREISKAVE
' 2186 (2011: 1237; 10/2012: 949) prejetih prijav;
' 99 (2011: 46; 10/2012: 53) sej senatov komisije;
' 2603 (2011: 1389; 10/2012: 1214) zaključenih zadev s področja suma korupcije na podlagi prijav, zahtev pristojnega organa ali na lastno pobudo;
' 1548 (2011: 751; 10/2011: 797) pisnih zahtev pravnim osebam javnega in zasebnega prava za posredovanje dokumentacije in podatkov;
■	86 prekrškovnih postopkov uvedenih zoper fizične osebe, pravne osebe in odgovorne osebe pravnih oseb zaradi kršitev določb ZIntPK, zaključenih 48;
' 46 (2011: 13; 10/2012: 33) sistemskih načelnih mnenj, pojasnil, priporočil, ugotovitev in ocen korupcijskih tveganj v konkretnih primerih;
■	18 (2011: 5; 10/2012: 13) opozoril oziroma pozivov za uveljavljanje ničnosti prek 100 poslov, sklenjenih med javnim in zasebnim sektorjem, zaradi kršitev določb ZIntPK;
■	125 občin, v katerih so bile z lastno dejavnostjo komisije identificirane kršitve prepovedi omejitev poslovanja s strani županov, podžupanov in občinskih svetnikov;
' 349 (2011: 237; 10/2012: 115) naznanil ter ovadb policiji oziroma državnemu tožilstvu zaradi sumov kaznivih dejanj;
' 632 (2011: 327; 10/2012: 305) pobud drugim državnim organom (večinoma inšpekcijskim organom, pa tudi Računskemu sodišču RS, Davčni upravi RS, Uradu RS za preprečevanje pranja denarja, Uradu RS za nadzor proračuna, Informacijskemu pooblaščencu, Uradu RS za varstvo konkurence ...) zaradi sumov kršitev iz njihovih pristojnosti;
' 5 (2011: 2; 10/2012: 3) dovoljenj za izvzetje iz dolžnosti vključitve protikorupcijske klavzule v pogodbe;
' 16 (2011: 14; 10/2012: 2) opozoril funkcionarjem glede nezdružljivosti funkcij;
•	5 (2011: 3; 10/2012: 2) odločb poklicnim funkcionarjem za opravljanje dodatne pridobitne dejavnosti;
•	61 (2011: 50; 10/2012: 11) splošnih in usmerjenih nadzorov nad premoženjskim stanjem zavezancev;
•	verifikacija 8634 obrazcev za prijavo premoženjskega stanja (2012);
•	58 registriranih lobistov (stanje na 1. 10. 2012), 62 izvedenih upravnih postopkov za vpis in 3 postopki za izbris iz registra v letu 2011 in 4 izvedeni upravni postopki za vpis in 5 postopkov izbrisa v letu 2012;
•	141 (2012) pregledanih in preverjenih letnih poročil lobistov;
•	275 (2011: 129; 10/2012: 146) verificiranih prijav lobističnih stikov;
•	55 (2011: 33; 10/2012: 22) postopkov z zaščitenimi prijavitelji;
•	sodelovanje v 3 različnih specializiranih preiskovalnih skupinah s Specializiranim državnim tožilstvom in Nacionalnim preiskovalnim uradom (2012);
•	izdelava metodologije sistemskih nadzorov ter izvedba pilotnega projekta (2012);
PREVENTIVA IN INTEGRITETA_
•	1709 (2011: 842; 10/2012: 867) pravnih mnenj, pojasnil in odgovorov pravnim in fizičnim osebam iz javnega in zasebnega sektorja;
•	119 (2011: 93; 10/2012: 26) usposabljanj in izobraževanj za javni sektor s področja omejevanja korupcije, integritete, nasprotja interesov ter lobiranja;
•	32 (2011: 20; 10/2012: 12) danih komentarjev in pobud resornim ministrstvom, vladi in državnemu zboru glede sprememb zakonodaje in predpisov;
•	1216 preliminarno pregledanih načrtov integritete subjektov javnega sektorja;
•	6 tiskanih publikacij za splošno in ciljne javnosti z različnih področij dela;
•	aplikacija SUPERVIZOR;
•	spletni projekt TRANSPARENTNOST (Supervizor, lobistični stiki, javna naročila);
•	organizacija 5 posvetov oziroma konferenc z drugimi državnimi organi in nevladnimi institucijami;
•	ustvarjalni natečaj za osnovne šole (2011);
•	ustvarjalni natečaj za osnovne šole (2012);
•	pilotni projekt e-učilnica za področje korupcije (v sodelovanju z Upravno akademijo);
•	oblikovanje metodologije izdelave načrtov integritete za subjekte javnega sektorja;
MEDNARODNA DEJAVNOST_
•	zastopanje RS v različnih mednarodnih delovnih telesih in odborih - GRECO (Svet Evrope), Delovna skupina za podkupovanje tujih javnih uslužbencev (OECD), Odbor konvencije proti korupciji (Združeni narodi), Mednarodna protikorupcijska akademija (IACA), Skupina ekspertov proti korupciji (Evropska komisija), Evropski partnerji proti korupciji (EPAC);
•	izdelava in implementacija (skupaj z NPU in partnerskimi institucijami iz Avstrije in Slovaške) projekta EACT (European Anti-Corruption Training);
•	redno bilateralno sodelovanje (usposabljanja, prenos znanja ...) z državami EU in JV Evrope;
ODNOSI Z JAVNOSTMI_
•	v povprečju 60 pisnih odgovorov na medijska poizvedovanja mesečno;
•	93 (2011: 30; 10/2012: 63) zahtev za dostop do informacij javnega značaja;
•	prenovitev spletne strani, ki je dnevno osvežena;
•	mesečno izdajanje KPK Vestnika (od aprila 2011 dalje);
ZAKONITOST IN UČINKOVITOST DELOVANJA_
•	zaključena reorganizacija in racionalizacija; nov akt o sistemizaciji delovnih mest in uvedba procesnega načina delovanja (2011);
•	sprejet nov Poslovnik Komisije za preprečevanje korupcije (2012);
•	sprejet nov klasifikacijski načrt za ravnanje z dokumentarnim gradivom (2011);
•	sprejetih 16 različnih internih pravnih aktov (vključno z Navodilom o finančnem poslovanju);
•	sprejet Etični kodeks ravnanja uslužbencev in sodelavcev Komisije za preprečevanje korupcije (2011);
•	sprejet Načrt integritete Komisije za preprečevanje korupcije;
•	izveden projekt odprave zaostankov v dveh fazah (2011 in 2012);
•	vpeljava sistema zvočnega snemanja sej senata in opravljanja razgovorov z vabljenimi osebami;
INFORMACIJSKA PODPORA IN VARNOST_
•	izdelava in uvedba e-prijave ter obdelave podatkov v povezavi z nadzorom nad premoženjskim stanjem in omejitvami poslovanja;
•	izdelava interne aplikacije »Corruptio« v podporo delu Službe za nadzor in preiskave ter analitike;
•	prenova notranjega informacijskega omrežja s ciljem povečanja varnosti in sledljivosti podatkov ter dokumentov;
•	implementacija hitre in varne elektronske izmenjave in dostopa do podatkov z Upravo RS za javna plačila, Davčno upravo RS, Policijo, Klirinško-depotno družbo in drugimi;
ZAPOSLENI_
•	34 javnih uslužbencev za nedoločen čas (od tega 16 v Službi za nadzor in preiskave);
•	2 javna uslužbenca za določen čas;
•	3 funkcionarji (senat komisije);
•	povprečna starost zaposlenega je 37 let;
•	komisija zaposluje posameznike različnih strokovnih profilov (pravniki, ekonomisti, varstvoslovci, informatiki, sociologi ...);
FINANČNA IN OSNOVNA SREDSTVA
•	realizacija proračuna za leto 2011: 1.738.838,02 evra;
•	proračun za leto 2012: 1.729.510,00 evrov;
•	predlog proračuna za leto 2013: 1.643.617,00 evrov;
•	komisija nima lastnih prostorov; največji strošek predstavljajo plače in najem poslovnih prostorov;
•	komisiji je v obdobju poročanja trikrat uspelo zmanjšati najemnino za poslovne prostore (ki sedaj znaša približno 60 % prvotne vrednosti);
•	36 uslužbencem sta na razpolago samo dve službeni vozili (stari 9 in 10 let);
•	funkcionarji komisije so med vsemi neodvisnimi državnimi in nadzornimi organi uvrščeni v najnižje plačne razrede (njihove plače so tudi do 30 % nižje - tudi v primerjavi s funkcionarji komisije v preteklem mandatu);
•	prek 60 % zaposlenih na komisiji je uvrščenih v plačne razrede med 19. in 41.;
•	uslužbenci komisije nimajo dodatkov k osnovni plači (v nasprotju z nekaterimi preiskovalnimi, nadzornimi in inšpekcijskimi organi), niti nihče na komisiji ne prejema vodstvenega dodatka;
•	na komisiji že od leta 2011 ni bil izplačan noben dodatek za nadurno delo, položajni dodatek ali dodatek na delovno uspešnost.
KPK posredovala poročilo in oceno stanja na področju korupcije_
Ljubljana - Komisija za preprečevanje korupcije je pretekli teden v Državni zbor RS posredovala poročilo o svojem delu, vključno z oceno stanja na področju korupcije v Republiki Sloveniji. Gre za drugo poročilo sestave senata komisije (Goran Klemenčič, dr. Liljana Selin-šek, Rok Praprotnik), ki je svoj mandat nastopil pred dvema letoma.
OBDOBNO POROČILO
2011/2012
11 mi -1 10 mi
MIMIIU I COM»U—JU I »UOMIW »MM
Lanskoletno poročilo je zajemalo podatke in oceno stanja od 1. 1. 2010 do maja 2011. Tokratno je najobsežnejše doslej, saj obsega 250 strani in poleg običajnega poročila o delu komisije vključuje tudi oceno o stanju korupcije, opisuje dejavnike tveganj korupcije v državi po posameznih področjih in priporočila, kako stanje izboljšati. Poročilu je dodana tudi Raziskava o kakovosti gospodarskega in poslovnega okolja v RS 2012 v povezavi s sistemsko korupcijo. Zaradi prvotne zamude pri pripravi poročila smo letos vključili podatke in oceno stanja do meseca oddaje poročila, ki torej zajema obdobje od 1. 1. 2011 do 1. 10. 2012 (v poročilu je razčlenjeno, kateri podatki se nanašajo zgolj na preteklo leto in kateri na obdobje prvih desetih mesecev letošnjega leta). Očitna zamuda je bila najprej posledica težav s financiranjem in dokončanjem raziskave ter analize poslovnega okolja v luči sistemske korupcije, ki sedaj predstavlja del poročila, nato pa obremenitev komisije s tekočimi nalogami ob izjemni kadrovski problematiki.
Ker je bila komisija že pretekli teden, takoj po oddaji poročila, deležna nekaterih neutemeljenih namigovanj, da je bilo poročilo pripravljeno in izdelano s strani zunanjega izvajalca, obenem
sporočamo, da je obsežno poročilo v celoti - tako vsebinsko kot oblikovno -rezultat dela zaposlenih in rednih sodelavcev komisije. Zgolj raziskavo poslovnega okolja, ki jo je financiralo britansko veleposlaništvo (opravljena med prek 500 managerji slovenskih podjetij), je izvedla zunanja agencija, pridobljene podatke pa so vsebinsko analizirali in obdelali sodelavci komisije. Omenjena raziskava predstavlja okoli 15 % poročila.
Primerno je, da se s celotnim poročilom najprej seznanijo poslanci, nato pa bo v celoti predstavljeno tudi javnosti.
Na KPK zadeve v predalih?_
Ljubljana - Konec oktobra je bila komisija deležna članka enega od medijev, v podmeni katerega so bili očitki o počasnem delu in pristranskosti. Vsaka kritika je legitimna, ocene so lahko različne, dobro pa je, da temeljijo na dejstvih in vsaj deloma racionalni objektivnosti. V nasprotnem primeru gre za -posebej v tem občutljivem času - za neupravičeno in prozorno spodkopavanje institucije, njenih zaposlenih in njihovega dela. Del odgovora na tovrstno poročanje smo objavili na spletnih straneh komisije - navsezadnje tudi s številkami v tem KPK Vestniku. Zaradi objektivnega prikaza dejstev dela komisije v zadnjem obdobju pa je mogoče primerjati tudi podatke iz minulega obdobja 2008 in 2009. In da ne bomo narobe razumljeni: nismo nekritično samozadovoljni, delamo tudi napake in se zavedamo, da nas čaka še dodatno delo na boljši učinkovitosti in transparentnosti postopkov. Slednje je deloma odvisno od nas in zato prevzemamo odgovornost, v veliki meri pa smo odvisni tudi od zakonodajnega, kadrovskega in finančnega okvirja, ki je vse prej kot zadovoljiv.
Tretja delavnica EACT v Sloveniji -zaščita prijaviteljev_
Bled - Od 22. do 24. oktobra 2012 je Komisija za preprečevanje korupcije v partnerstvu z Nacionalnim preiskovalnim uradom na Bledu organizirala delavnico na temo zaščite prijaviteljev, ki je potekala v okviru projekta Evropskega protikorupcijskega usposabljanja (EACT - European Anti-Corruption Training), trilateralnega protikorupcijske-ga partnerstva Avstrije, Slovenije in Slovaške.
Delavnice so se udeležili predstavniki protikorupcijskih in policijskih institucij iz Francije, Nemčije, Španije, Madžarske, Romunije, Avstrije in še nekaterih drugih držav Evropske unije ter Črne gore. Širše pa je projekt, ki bo trajal dve leti, namenjen izmenjavi izkušenj in dobrih praks na posameznih področjih, obravnavanih v okviru treh delovnih skupin, ki jih vodijo omenjene države partnerice, pri čemer Slovenija vodi delovno skupino preventiva. Projektne aktivnosti vključujejo dve konferenci in devet delavnic v sklopu treh tematskih delovnih skupin: preventiva pod vodstvom Slovenije, odkrivanje in pregon (Avstrija) in mednarodno sodelovanje (Slovaška). Tokratna delavnica je bila zadnja izmed treh, ki so potekale v Sloveniji.
V sklopu projekta EACT - s sloganom »Praksa se povezuje s prakso« - je predvidena izdaja več priročnikov, vsebinski poudarek pa je namenjen študiji primerov in izmenjavi praktičnih izkušenj. Otvoritvena konferenca EACT projekta je potekala septembra 2011, zaključna konferenca pa bo leta 2013 v Sloveniji.
KPK na povabilo Skupnosti občin Slovenije predavala županom_
Slovenska Bistrica - Predstavnika Komisije za preprečevanje korupcije sta se 19. oktobra na povabilo Skupnosti občin Slovenije udeležila 9. seje Predsedstva Skupnosti občin Slovenije. Slušateljem, večinoma županom, sta predstavila področje lobiranja, sistemskih nadzorov, ki so namenjeni predvsem zagotavljanju strokovne pomoči pri preprečevanju korupcije in krepitvi pravne države tudi na lokalni ravni, ter se s sogovorniki pogovarjala o odprtih vprašanjih etike in integritete lokalnih funkcionarjev.
Uvodnemu delu, na katerem so župani izpostavili probleme nesodelovanja države oziroma resornih organov z
lokalno skupnostjo in posploševanj v javnosti glede korupcije in kaznivih dejanj lokalnih funkcionarjev, je sledila kratka predstavitev ugotovitev komisije o sistemskih odklonih v razmerju obCine-upravne enote-resorna ministrstva. Tudi te namreč kažejo podobne odklone v sodelovanju med državo in lokalno skupnostjo. Gre za probleme sistemske narave, na katere je pred leti opozarjala že tedanja Služba Vlade RS za lokalno samoupravo. Sistemski odkloni negativno vplivajo na demokracijo in pravno državo, javnost pa jih večinoma pripisuje korupciji lokalnih in državnih oblasti. Iz opisanega razloga sta predstavnika komisije navzoče seznanila z namenom komisije, da opravi sistemsko analizo tega področja, in jih pozvala, da občine pri tem aktivno sodelujejo. Podobno analizo je komisija opravila v sodelovanju z upravnimi enotami; slednja prav tako potrjuje obstoj sistemskih odklonov v razmerju država-lokalna skupnost.
Glede nezaupanja javnosti in očitkov županom o koruptivnosti sta predstavnika komisije poudarila, da je tudi komisija proti takšnemu posploševanju. Kajti Drez razlikovanja med javnimi funkcionarji, ki svoje delo opravljajo zakonito in pošteno, in tistimi, ki so dejansko skorumpirani, izvršujejo kazniva dejanja ali kako drugače ravnajo nezakonito in neetično, ni mogoče izbirati med tem, kaj je prav in kaj ne, kdo si zasluži zaupanje ljudi, da bo pri opravljanju javne funkcije resnično ravnal v javnem interesu, in kdo je tisti, ki tega ni vreden. Brez tega tudi ni mogoče spodbujati javne etike in integritete ter s tem povezanega polnega zaupanja ljudi v demokracijo in pravno državo, kar enako velja tako za lokalno kot državno oblast. Župane sta predavatelja seznanila z aktivnostmi komisije na tem področju, vključno s pripravo zbornika o javni etiki in inte-
griteti, v katerem je prispevek, posebej namenjen prav javni etiki in integriteti v lokalni skupnosti. V zvezi s tem je bil sprejet dogovor, da s Skupnostjo občin Slovenije komisija na to temo pripravi posebno strokovno srečanje. Prav tako je bil sprejet predlog, da se v okvir srečanja vključijo še druga vprašanja Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), s posebnim poudarkom delavnic o lobiranju.
Osrednji del predstavitve je bil posvečen lobiranju oziroma problemom, s katerimi se občine srečujejo pri uresničevanju tega dela ZIntPK, saj je praktično znanje in uresničevanje zakona še vedno na razmeroma nizki ravni. Očitno so tudi na tem področju nekateri problemi širše oziroma sistemske narave in terjajo poenoteno stališče komisije, ne toliko zaradi same interpretacije zakona, ampak racionalnosti uporabe zakonskih določb v praksi (denimo pri razgrnitvah prostorskih aktov, ko različne pravne in fizične osebe naslavljajo številne pobude na lokalne funkcionarje). Dogovorjeno je bilo, da bo Skupnost občin Slovenije vse občine pozvala, da jih obvestijo o morebitnih težavah, zaradi katerih določb ZIntPK o lobiranju ne uresničujejo. Na podlagi tega bi lahko skupaj pripravili že omenjeno srečanje in usposabljanje za lokalne funkcionarje ter uslužbence in ga po vsebini prilagodili njihovim potrebam oziroma morebitnim dilemam »na terenu«.
Udeležba komisije na srečanju je bila sprejeta pozitivno in poučna za oboje tako predstavnike občin kot komisijo. Tovrsten način sodelovanja komisiji omogoča pridobiti ustrezne informacije o problemih ob izvajanju zakonskih obveznosti na lokalni ravni, na ta način pa občinam lahko ustrezno pomaga in svetuje pri uresničevanju določb in ciljev ZIntPK.
KPK objavila ugotovitve o konkretnem primeru - zadeva direktorice Zavoda za turizem in šport v Občini Kamnik_
Ljubljana - Senat Komisije za preprečevanje korupcije je na seji 2. 10. 2012 sprejel Ugotovitve o konkretnem primeru v postopkih javnega naročanja v Zavodu za turizem in šport v Občini Kamnik.
Komisija je ugotovila, da ravnanje dire-
ktorice pri sklepanju konkretnega posla za izdajo mesečnega časopisa ustreza definiciji korupcije. Prav tako je komisija v povezavi z drugimi ravnanji zaznala povečana korupcijska tveganja in ravnanje, ki je v nasprotju s pričakovano integriteto.
Sprejeti dokument je skupaj z odgovorom obravnavane osebe objavljen na spletnih straneh komisije v rubriki Odločitve in mnenja komisije - Zaključne ugotovitve.
57. zasedanje GRECO_
Strasbourg - V sredini oktobra je potekalo 57. zasedanje skupščine Skupine držav proti korupciji (GRECO). Na zasedanju so bila obravnavana prva tri poročila v okviru četrtega ocenjevalnega kroga, poleg poljskega in britanskega tudi poročilo o Republiki Sloveniji.
GlRlElClO
Obravnave poročila o Republiki Sloveniji, ki je potekala 17. 10. 2012, se je udeležila delegacija pod vodstvom Gorana Klemenčiča, predsednika KPK, sestavljali pa so jo še: Vita Habjan, KPK, mag. Nina Betetto, podpredsednica Vrhovnega sodišča RS, Barbara Brezigar, državna sekretarka na MNZ ter Mirko Vrtačnik, namestnik generalnega državnega tožilca.
Tema četrtega ocenjevalnega kroga je učinkovitost ukrepov države na področju preprečevanja korupcije in zagotavljanja integritete v zakonodajni veji oblasti, sodstvu in tožilstvu. V ta namen je Slovenijo pred meseci obiskala tudi posebna ocenjevalna skupina, sestavljena iz mednarodnih strokovnjakov in predstavnikov GRECA.
GRECO je v svojem poročilu analiziral stanje na tem področju v Sloveniji in sprejel vrsto splošnih ter konkretnih priporočil glede delovanja zakonodajne veje oblasti, sodstva, tožilstva in KPK. Vsebina priporočil se nanaša na ukrepe za zagotavljanje večje transpa-rentnosti, krepitev integritete in preprečevanja nasprotij interesov pri delovanju poslancev, sodnikov in tožilcev, kot tudi na krepitev KPK. O njihovem
uresničevanju bo morala država GRE-CU poročati v 18 mesecih.
Po pravilih GRECA je poročilo do sprejema sklepa Vlade RS o njegovi objavi zaupno.
Več o vsebini četrtega kroga ocenjevanja najdete na spletnih straneh GRECO.
KPK objavila ugotovitve o konkretnem primeru - zadeva župana Občine Žužemberk_
Ljubljana - Senat Komisije za preprečevanje korupcije je na seji 4. 10. 2012 sprejel Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi suma koruptivnega ravnanja župana Občine Žužemberk Franca Škufce.
Komisija ugotavlja:
Župan Občine Žužemberk Franc Škufca je nekdanjima podžupanoma v nasprotju z določbami Zakona o lokalni samoupravi omogočal izplačevanje tako plačila za opravljanje podžupanske funkcije kot sejnin za udeležbo na sejah občinskega sveta, s čimer jima je omogočil neposredno premoženjsko korist v skupnem bruto znesku okoli 10.000 evrov. S takim ravnanjem je župan Franc Škufca uresničili znake korupcije, kot jo opredeljuje prva točka 4. člena ZIntPK in kot jo je opredeljevala tretja točka 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.
Na podlagi izvedenega javnega razpisa je župan Franc Škufca podpisal pogodbo v ocenjeni vrednosti 120.000 evrov s podjetjem FS d.o.o. , v katerem je sam zaposlen, in se s tem znašel v nasprotju interesov, kot ga opredeljuje 12. točka 4. člena ZIntPK. Komisije o možnem obstoju nasprotja interesov župan ni obvestil.
Sprejeti dokument je skupaj z odgovorom obravnavane osebe objavljen na spletnih straneh komisije v rubriki Odločitve in mnenja komisije - Zaključne ugotovitve.
Mednarodna akademija za boj proti korupciji začenja z rednim delovanjem_
Laxenburg - 29. in 30. 11. bo potekala prva skupščina držav pogodbenic Mednarodne akademije za boj proti korupciji (IACA). Mednarodna akademija za boj proti korupciji je mednarodna organizacija, ki je v celoti namenjena
izobraževanju na temo boja proti korupciji. Osnovana je bila s podporo Urada ZN za droge in kriminal (UNODC), Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in Republike Avstrije, Slovenija pa je njena ustanovna članica. Sedež akademije je v Laxenburgu pri Dunaju.
Do sedaj je odločitve o delovanju akademije sprejemala začasna komisija, s to prvo skupščino pogodbenic, pa bo IACA začela delovati v skladu z ustanovno pogodbo.
V naslednjih mesecih bodo oblikovana tudi ostala telesa akademije - Svet guvernerjev, Mednarodni visoki svetovalni odbor in Mednarodni akademski svetovalni odbor.
Slovenski IT projekt predstavljen na letni EPAC/EACN konferenci_
Barcelona - 21.-23. 11. 2012 bo v Barceloni potekala letna konferenca Evropskih partnerjev v boju proti korupciji (EPAC/EACN).
Tematski sklopi letošnje konference obravnavajo zaščito prijaviteljev, uporabo novih informacijskih tehnologij v boju proti korupciji ter izzive pregona korupcije in gospodarskega kriminala. Obenem bodo na konferenci predstavljeni tudi cilji in dosežki 4. ocenjevalnega kroga GRECO, v katerem je bila ocenjena tudi že Slovenija. Tematski sklop uporabe novih informacijskih tehnologij v boju proti korupciji bo izvedel slovenski Inštitut Jožef Stefan v partnerstvu s Komisijo za preprečevanje korupcije.
EPAC združuje 63 organizacij iz 33 evropskih držav. Je formalna mreža, ki omogoča lažjo obravnavo čezmejnih primerov korupcije, predstavlja prostor za strokovne razprave in na splošno lajša pretok relevantnih informacij med organizacijami, še posebej primerov dobre prakse. EACN pa je Evropsko združenje za preprečevanje korupcije (EACN - European Anti-Corruption Contact Network), v katerem sodelujejo vse specializirane protikorupcijske službe, agencije in organi 27 držav članic EU.
KPK v Italiji predstavila slovenske izkušnje_
Rim - Namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Rok Prap-rotnik se je na povabilo OECD udeležil
seminarja, namenjenega predstavnikom italijanskih oblasti. Gre za pomemben sestavni del projekta OECD, namenjenega izmenjavi dobrih praks na področju integritete javnega sektorja in preprečevanja korupcije. V imenu komisije je namestnik s predstavniki italijanskih oblasti delil slovenske izkušnje pri pripravi kodeksov etike, zaščite prijaviteljev in instrumentov za upravljanje z etičnimi tveganji.
KPK predstavila institute ZIntPK
Murska Sobota - Predstavniki komisije so 18. 10. 2012 v učnem centru Murska Sobota v sodelovanju z Upravno akademijo pripravili predstavitev posameznih institutov ZIntPK za predstavnike občin, upravnih enot in nekaterih drugih državnih organov v severovzhodni Sloveniji.
Tovrstno izobraževanje, ki se ga je tokrat udeležilo 80 slušateljev, spada v preventivno dejavnost komisije, katere namen je izboljšati poznavanje institutov zakona pri zavezancih za njegovo uresničevanje. Predstavniki komisije so predstavili splošno zakonsko ureditev po ZIntPK ter pomen etike in integritete v javnem sektorju. Pri tem so velik poudarek namenili institutom zaščite prijaviteljev, nasprotja interesov, nadzora nad premoženjskim stanjem in lobiranja, tudi v obliki delavnice, pri čemer so udeleženci aktivno sodelova-
NAPOVEDNIK
0 14. november 2012, Bled - Slovensko društvo ZN za trajnostni razvoj (UNGC Slovenija), za podjetja iz zasebnega sektorja organizira dogodek Prepoznajte korupcijska tveganja. Na dogodku bo komisija sodelovala s predstavitvijo dveh delavnic.
0 Konec novembra 2012, Ljubljana -Komisija organizira Posvet o absen-tizmu, diskriminaciji, trpinčenju in zaščiti prijaviteljev korupcije.
0 3.-7. december 2012, Strasbourg -Potekalo bo 58. zasedanje skupščine Skupine držav proti korupciji (GRECO).
Posledica transparentnega delovanja vsakega organa je odgovorno ravnanje. Del transparentnosti je pregled dela skozi številke. Ker je transparentnost eno izmed vodil Komisije za preprečevanje korupcije in standard, ki ga zagovarjamo kot univerzalno načelo javnega sektorja, v KPK Vestniku objavljamo mesečno osvežene podatke o naših aktivnostih.
Spodnji podatki predstavljajo aktivnosti komisije v letu 2012.
Prijave
Število prejetih prijav	1101
Število rešenih prijav	700
Pravna mnenja, pojasnila in odgovori
Področje nasprotja interesov	87
Področje nezdružljivosti funkcij	68
Področje omejitev poslovanja	148
Področje premoženjskega stanja	207
Področje lobiranja	5
Področje načrtov integritete	316
Področje protikorupcijske klavzule	82
Skupaj izdanih pojasnil	913
Področje nezdružljivosti funkcij
Število opozoril funkcionarjem glede nezdružljivosti funkcij	0
Število odločb poklicnim funkcionarjem za opravljanje dodatne pridobitne dejavnosti	3
Zahteve za dostop do informacij javnega značaja
Število skupno prejetih vlog	70
Število zavrnjenih zahtev v celoti	1
Število delno zavrnjenih zahtev	24
Število ugodenih zahtev v celoti	45
Število zahtev, ki so še v postopku odločanja	0
Število zadev v postopku reševanja pritožb pri informacijskem pooblaščencu	1
Področje integritete
Število izvedenih usposabljanj	33
Udeležba na posvetih, konferencah	7
Področje protikorupcijske klavzule
Število izdanih dovoljenj za izvzetje iz dolžno-	3
sti vključitve protikorupcijske klavzule v	
pogodbe	
Prekrškovni postopki zoper fizične osebe, pravne osebe in odgovorne osebe pravnih oseb (2011-2012)
Število uvedenih prekrškovnih postopkov/ukrepov	98
Število pravnomočno zaključenih postopkov/ ukrepov	65
KOLEDAR OBVEZNOSTI	
SPROTNE OBVEZNOSTI
0 Prijava premoženjskega stanja - takoj, najpozneje pa v enem mesecu po nastopu in prenehanju funkcije ali dela. Dolžnost poročanja o premoženjskem stanju velja še leto dni po prenehanju funkcije ali dela.
0 Poročanje lobirancev o lobističnem stiku z registriranim ali neregistriranim lobistom - v roku treh dni svojemu predstojniku in komisiji. Poleg tega komisiji v roku 10 dni o prepovedanih ravnanjih lobista.
0 Poročanje o omejitvah poslovanja - funkcionarji organu, v katerem opravljajo funkcijo, v enem mesecu po nastopu, nato pa najkasneje v 8 dneh po vsaki spremembi; organ komisiji posreduje podatke najkasneje v 15 dneh od njihovega prejema.
0 Poročanje o nezdružljivosti funkcij - funkcionar mora najpozneje v 30 dneh po izvolitvi ali imenovanju prenehati opravljati dejavnost oziroma funkcijo, ki je nezdružljiva z njegovo novo funkcijo.
0 Poročanje o nasprotju interesov - takoj pisno obvestiti svojega predstojnika oziroma komisijo, če ni predstojnika. Ob tem je potrebno prenehati z delom v zadevi, kjer je prišlo do nasprotja interesov - razen če bi bilo nevarno odlašati.
Podrobnejše informacije o rokih in obveznostih zavezancev po
ZIntPK so dostopne na spletnih straneh Komisije za preprečevanje korupcije.
Število celovito pregledanih in ocenjenih načrtov integritete
119
KPK Vestnik Komisije za preprečevanje korupcije je licenciran pod licenco Creative Commons priznanje avtorstva 2.5 Slovenija.
Ustvarjen je na podlagi dela, dostopnega na www.kpk-rs.si. Dodatna dovoljenja, ki jih ne obsega ta licenca, so dostopna na anti.korupcija@kpk-rs.si.