V Ljubljani, v četrtek, dne 24 julija 1924 Poštnina plačana v gotovini. ‘^«ia vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Posamezna številka * Inserati, reklamacije in naročnina na upravo .Jugoslovanska tiskarna', Kolportažni stane Din. 1-—. Uredništvo: Ljubljana, Stari trg 2/1. ===== ===== oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. Rokopisi se ne vračajo. ===== A: za en mesec Din. 4*—, za četrt leta Din. 12'—, za pol leta Din. 24*— ♦ Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. ::: ::: Inserati se zaračunajo po dogovoru. Napačne , »Jutro« in »Narod« strašita že ves teden sl-oven- 0 občinstvo z raznimi strahovi pred revolucijo itd. ovenska purgarija naj bi se močno ustrašila, da bi se zatekla k JDS kot svoji rešiteljici. S temi stra-iu°,y' Pa, s katerimi bi si radi opomogli skrahirani po-ltlk>. je tako: ( Pred približno 30 leti je razsajala na Dolenjskem v tja oš. Ta žival je uničila vse vinograde. Ljudje niso sj6 kai bi. Edina pomoč je bila — Amerika. Takrat vklel na Dolenjskem vasi, kjer ni bilo drugih prebi-‘dcev kakor starci in otroci. Kar je moglo delati, je bilo Ameriki. v iz Amerike je prišlo odrešenje za dolenjske kraje Podobi dolarja in amerikanske trte. Amerikanska trta jj |e bila divja kakor JDS politiki, in treba jo je bilo Plemenititi z žlahtnimi cepiči, n Pa so rekli Dolenjci: Sedaj je čas in prava prilož-j. Ne bomo več cepili dolgočasnih belin in vodenih en> ampak žlahtni renski rizling, plemeniti mozelja-, c> sladki traminec in opojni muškat. To bo vince, da ‘okajec voda v primer ž njim. ie Pa so cepili in čakali. Cepiči so se lepo prijeli, trsje lj ^vetelo in — rodilo. Kaj pa je rodilo? Ljudje so po-Vi^i novo pijačo in pokušali, potem so pa najstarejši rJ!. i Poznavalci ugotovili, da je zrastel iz žlahtnega llnSa in plemenitega traminca in sladkega muškata' Det — cviček, pristni dolenjski'cviček! | Sedaj pa preidimo od dolenjskega cvička na ita-( Pski fašizem. Italiji je nastalo po vojni neko gibanje med ka-V'ol ie stavno za nalogo, da ukroti nezado- delavske mase »v imenu nacije« z nasiljem. Ka-stv ie to gibanje podprl z izdatnimi materijelnimi sred-2tl '• V Mussolliniju je našel velekapital izbornega po-,^‘Valca laške duševnosti. Italijan ljubi barve, torej daj-c aovi organizaciji pisano uniformo. Italijan ljubi paja- — torej vpeljimo posebne vrste pozdravljanje z Politični pregled. r0p londonska konferenca, na kateri so pretresali ev-ski državniki pod vodstvom angleškega ministrske-oj^^dsednika Macdonalda Dawesov reparacijski in sVo°v'tveni načrt za Nemčijo v treh komisijah, se bliža bo].J?niu ugadnemu koncu. Tako* bo končno rešeno najti J Pereče vprašanje, ki je po vojni razburjalo svet in p0v°Pa se bo s tem približala politiki miru, ki jo je za-ttju 1 Macdonald s Herriotom proti militaristu Poinca-. Cpre y Franciji je ugled Herriota silno zrastel in Poin-lotid Je Pr’s'i'ien Podati te dni izjavo, da je s potekom °Pske konference v »glavnem« zadovoljen. -Angleškem pa so sedaj v celoti pripravljena Se’ a se stiki z Rusijo popolnoma normalizirajo in da tnaiea zunanje-političnem polju dovedejo zlasti države d0 antante (Češka, Jugoslavija in Romunija) čimprej Oznanja Rusije. \ Heli Nemškem se bije hud boj med vlado in nacio--ie v, *.Za tn proti sprejetju Dawesowega načrta. Vladi staV]-Clna zajamčena, in tako bo v najkrajšem času upo-Atigrlen° ravnovesje med' tremi največjimi državami: 1Jo> Francijo in Nemčijo. s Svn^Uttlun'-ia ie spričo te miroljubne politike velesil |° anekcijsko-besarabsko politiko skrahirala. Že na ^ j 1konferenci male antante 13. t. m. se je pokazalo, Do^ i^eška in Jugoslavija v boju proti Rusiji ne moreta S*aiUk"ati' Sedaj Pa izmenjava Rurnunija vse svoje po-* n.a najvažnejših mestih, kar dokazuje, da s svojo DaCjj ac’j° ni uspela, vsled česar je potrebna pregru-diplomatov in nov kurz v zunanji politiki. To je a Pridobitev za ohranitev miru. ki je julija ima dovolj' opravka z notranjim položajem, ^Počei00®0 resnciši bot bi se zdelo na zunaj. Vendar je se je , a razmejitveno- delo na Notranjskem, pri čemur hjiR te j azal°, da nam bodo vsi obmejni incidenti zadado p0? v veliko- škodo. Obstoji velika nevarnost, da o d q Dijani pri korekturi meje le-to izpeljali v našo Pr* Pristag- p”38 v Jasoslaviii se bije neizprosen boj med la re^jg Prupcije in nasilja in pristaši zakonitosti, miru ri°litični Jab° resen, kot je resen ves naš notranje-H v Po|0zaj- Preden bodo naši tovariši to »Pravico« roke, se utegnejo zavozljani dogodki že končno metode. iztezanjem rok. Italijan ljubi krik in vik — torej pozdravljajmo se glasnim klicem »Eja-la-la-la«. Vs-e to se je Italijanom zdelo silno lep-o in ker se jim je zdelo to silno lepo, je Mussollini zmagal. Mussollinijiev primer je hotel kopirati tudi slovenski Musolinček. Dr. Žerjav že dolgo hrepeni po vladi v Sloveniji. Pa je dejal: Kar je znal Mussollini v Italiji, bom znal tudi jaz na Kranjskem. Ustvaril je po laškem vzorcu svojo gardo in jo -oblekel v pisano obleko — kakor Mussollini. Potem je vpeljal -posebne vrste pozdrav kakor Mussollini. Sploh vse, kakor Mussollini. Ko je pa pogledal na rezultate svojega ustvarjanja »v imenu nacije«, je moral spoznati, da se iz njegovih elementov ni rodil zmagoviti italijanski fašizem kakor v Italiji, ampak da je iz njegove mešanice nastal samo neužiten in za slovenske želodce neprebavljiv — libe-ralnokisli jesih! Tako je tudi z boljševiškim strahom. Ruski carizem je rodil nihilizem in nihilistične atentate. Carstična knuta je rodila najtršo socialistično strujo, imenovano boljševizem. Siloviti caristični pritisk je moral nujno roditi tudi silovit -odpor, ki se je še poostril vsled trenotno izgubljene vojne. Vse to je dovedlo leta 1917 in v prvih letih res do krvavega režima, danes pa se razmere v Rusiji konsolidirajo že čisto v normalnem toku. Če bo pa hotel dr. Lemež presaditi rusko krvav-o-rdečo revolucijsko rožo na slovenska tla, bo videl, da bo zrastel iz nje prav nedolžen roza-nageljček, ki ne bo prav nikogar zbodel. Vsa njegova iz nemških in iz ruskega jezika v nemščino in iz nemščine v slovenščino prestavljenih krvava »revolucijska literatura« ne bo rodila na slovenskih tleh drugega kot je rodila francoska revolucija in pa 1. 1848 ali pa »prevrat« 1. 1918. I o bi pa morali slovenski »purgarji« okoli »Naroda« in «Jutra« vedeti, če pa takih stvari ne vedo-, naj pa o njih raje ne pišejo. rešiti. Danes kažejo vsi znaki na to, da bosta Pribiče-vič in Pašie odžagana in da se ne bosta nikoli več vrnila v aktivno politiko. Pašiču bo namreč spodbil tla Ljuba Jovanovič, star in ugleden ter 'resen politik radikalne stranke. Radikali so se javno in resno opredelili v dva nasprotujoča si tabora: Pašičevo in Jovanovičevo skupino. To je najvažnejše in bo imelo za politiko sporazuma med Slovenci, Hrvati in Srbi daleko-sežne. dobre posledice. Osebni stiki med Pašičem in Jovanovičem so prekinjeni. Od zmage enega ali drugega je odvisna vlada ali režim, ki bo vodil našo politiko v prihodnjih mesecih. Spričo tega položaja je pogum jugoslovanskih fašisotv padel, in so izvestni ljudje neprestano na »smotri«. Če bi se zgodila nesreča, da končno le dobi Pašič volivno vlado, bo treba misliti na nekaj resnega, kajti »slovenski« »demokratje« ipiajo v žepu načrt, da se slovensko orožništvo pošlje na jug, srbsko pa v Slovenijo, da se .tako zajamčijo »svobodne« volitve. Vcderemo! Tedenske vesti. Davki. J. S. Z. kot D. Z. za Slovenijo je prejela te dni več dopisov in spomenic zlasti od rudarjev, pap-ir-ničarjev, iz katerih je razvidno, da so pristojna okrajna davčna oblastva nabila posameznim delavcem osebno dohodninski davek za leto- 1923 v višini.400—800 Din. Prizadeti prosijo pomoči. Z zadevo se je pečalo načelstvo D. Z. v seji od 22. t. m. in je sklenilo podvzeti vse potrebne korake v prid prizadetim. V koliko- -bo akcija uspela, bodo prizadeti -pravočasno izvedeli od pristojnih tajništev. Davkov je lansko leto iztirjalo slovensko davčno uradništvo še enkrat toliko, kot jih je bil Beograd za Slovenijo proračunal. Davkov pa je Slovenija plačala lansko leto toliko na eni strani zato, ker je davčno uradništvo prevneto, na drugi pa zato, ker so Slovenci tako politično zreli, da drug drugega davčnim oblastem ovajajo, ne vedoč, da škodujejo s tem celotnemu narodu. Davkov je plačalo največ delovno ljudstvo, ker »pridobitni krogi« prevale taka bremena na konsumente. Davkov ne merite -po osebni dohodnini in po direktnih davkih, marveč vedite, da plačate težke tisočake na indirektnih davkih: trošarina, carina na vse vr- ste blaga in jedila, monopolska taksa na šibice, cigaretne papirčke, tobačne izdelke, sol itd. Davki te vrste pa so najbolj krivični, ker jih plačuje nemanič v isti višini kot milijonar. Davki bi torej morali biti odmerjeni sorazmerno po višini premoženja, ker bi bili edino ti pravični. Davki so važen dokaz, da vlada v naši državi bur-žuazija, ki vsa bremena vali na delovno ljudstvo. Davki pa tudi najbolj dokazujejo, da se mora delovno ljudstvo enotno politično organizirati, da bo v politiki prevrglo buržuazno zakonodajo, uvedlo progresivne davke, obremenilo velekapital in uvedlo splošno dolžnost do dela. Davki so torej najboljše sredstvo za dokaz, zakaj se mora vsepovsod ustanoviti »Delavska zveza za Slovenijo«. Ti davki, ki so jffl te dni davkarije previsoko odmerile delavcem, bodo »Jugoslovanski strokovni zvezi« dali skozi 4 tedne precej dela. Zato ti davki tudi dokazujejo pomen strokovne organizacije, ki potrebuje močno in redno članarino zato, da vrši splošne dolžnosti do delavstva, ne pa zato, da bi kdo, ki je v letu vplačal 400 K, ob bolezni potegnil iz nje 405 K. Pri takem gospodarstvu bi morala propasti vsaka strokovna organizacija. Davki so se nam zdeli najbolj važna tedenska novica. Drugič morda svoboda. , »Za krščanski socializem«. Glasilo slov. kat. delavstva v Ameriki »Edinost — Amerikanski Slovenec« je pričelo priobčevati dr. Gosarjev »Za krščanski socializem« in sicer 18. junija t. 1. Mislimo, da bo list priobčeval redno vsak teden enkrat in tako seznanil slov. delavstvo v Ameriki z krščanskim socializmom. Izlet na Prtovč in Ratitovec. Minuli teden je kar naenkrat padla misel med ljubljanskimi tovariši za izlet na Prtovč in Ratitovec. Rečeno, storjeno in sklep je bil, da se takoj v nedeljo gre. Povabili smo še vse ostale naše tovariše in prijatelje potom »Slovenca« in tako čakali nedelje. Toda sklep je bil prehitro narejen, zato nam je pa tudi deževje zadnjih dni naš prehitro sklenjeni izlet onemogočilo. Prestavili smo ga zato na mesec avgust. Želja nas vseh je, da se tega izleta na kraje, kjer je naš dr. Krek veliko število let v poletnih mesecih delal in pisal za našo organizacijo, udeleži čim več tovarišev ne le iz Ljubljane, ampak tudi iz dežele. Izlet ne bo drag, ker bo vsak prigrizek moral itak sam seboj prinesti. Na Ratitovcu bomo kuhali lahko samo žgance in mleko-, čas in dan izleta borno še pravočasno objavili. Kdor še ni bil na Ratitovcu, mora z nami, da bo vsaj vedel, kje je in ne samo slišal o- njem. Branimo 8-urni delavnik. Mirovne pogodbe so delavstvu sveta zasigurale osemurni delavnik. Ta pa je čez glavo mednarodni organizirani buržuaziji. Prej ko slej bi ga rada odpravila, da bi mogla iz delavstva iztisniti za se čim večje osebne -profite. Zato poskuša sedaj v tej, sedaj v oni državi, da bi načelo osemurnega dela odpravila, ga vrgla ter upe-ljala 10- urno. Najbolj se je bila spravila mednarodna buržuazija na Švico. V tej deželi so sicer precej razvite delavske strokovne organizacije. Kljub temu pa se je vrgel mednarodni velekapital v prvi vrsti na Švico, dobro zavedajoč se, da tvorijo švicarski zvezni svet po večini ljudje kapitalistične miselnosti. Toda v Švici precej velja ljudska volja. Karkoli se važnega ukrene, o tem glasuje ljudstvo v svobodnem narodnem glasovanju. In tako je mednarodna buržuazija -pritisnila na švicarski zvezni svet, naj vprašanje obstoja osemurnega delavnika da na ljudsko glasovanje, kar se je letos v zgodnji spomladi zgodilo. - Mednarodna huržuazija je vrgla v Švico silne milijone, ki naj bi švicarsko delavstvo zapeljali, da bi bilo glasovalo za podaljšanje osemurnega delavnika. Švicarske delavske strokovne -organizacije pa so bile na straži. Kakor hitro je postala nevarnost, da osemurni delavnik propade, so se združili delavci brez razlike na svetovni nazor in na strankarsko pripadnost in so enotno vodili boj za ohranitev osemurnega delavnika. Tako se je 16. maja 1924 v Švici vršilo ljudsko glasovanje za in proti osemurnemu delavniku. In švicarsko delovno ljudstvo je z večino 216 tisoč glasov odločilo, da naj semurni delavnik ostane. S tem niso bili^ tepeni samo švicarski kapitalisti, marveč svetovna buržuazija. Kakor hitro bi namreč propadel osemurni delavnik v eni državi, bi druga država izjavila, da iz konkurenčne nezmožnosti do države, ki je uvedla 10-urni delavnik, ne more pristati na osemurno delo. Z drugimi besedami se to pravi: padec osemurnega delavnika v eni državi, pomeni padec osemurnega delavnika sploh! V prejšnji številki »Pravice« smo našim članom kratko napisali, da je prišel osemurni delavnik v nevarnosti na Poljskem. Tam je nastala velika industrijska kriza, zlasti v tekstilni industriji krog Lodca in v drugih mestih Poljske. Tekstilne industrije delajo kvtčjemu tri dni na teden. In tako je samo v tej panogi na Poljskem danes brezposelnih nad pol milijona delavcev. Rudarska podjetja pa so te dni odpustila iz službe sploh vse delavce in izjavila, da sprejmo nazaj v delo samo tistega, ki se izjavi, da bo delal 10 ur na dan. V buržuazni Poljski delavstvo ne more priti do svojih pravic. Vlada je buržuazna in odvisna od židovskega velekapitala. Zato bo skoraj gotovo uspelo, upeljati na Poljskem 10-urni delavnik. Našega delavstva pa naj to ne plaši. Poljska je namreč znana kot ena najreakcijonarnejših dežela na svetu. V eni zadnjih številk našega lista smo priobčili članek o mednarodnem kongresu za socialno politiko, ki se bo vršil začetkom oktobra t. 1. v Pragi. Na dnevnem redu tega kongresa se nahaja tudi točka o zaščiti osemurnega delavnika napram reakcijonarnim državam. Prepričani smo, da se bo ta kongres v celoti izjavil za ohranitev osemurnega delavnika vsepovsod, kjer danes obstoji in tudi za to, da se upelje tam, kjer še ni v veljavi. Slovensko delavstvo ve, da je naša država v socialno političnih ozirih ena najbolj nazadnjaških. To vedo tudi kapitalisti. Zato »Zveza industrijcev« neprestano dela na to, da se delovni čas v Jugoslaviji podaljša na 10 ur. Jugoslovanska strokovna zveza hoče biti v tem oziru neprestano na straži. Zato pozivjja svoje članstvo na delavsko solidarnost. Ne le na domače v naši državi, marveč na solidarnost delavstva celega sveta. Danes, ko se poljski proletarec bori za obstoj osemurnega delavnika, se mora zavedati tudi vsak krščanski socialist, da je ta boj poljskega delavstva boj slovenskega delavstva. — Branimo obstoj osemurnega delavnika! Zakaj smo tepeni? Vse delovno ljudstvo: delavci, uslužbenci, mali kmetje in mali obrtniki je tepeno na vseh koncih in krajih. Za svoje trdo, vestno in pošteno delo ne dobimo niti toliko, da bi mogli vsaj za silo preskrbeti sebi in svojim družinam najpotrebnejše. Poleg tega je zaslužek, oz. so dohodki tako nestalni in negotovi, da je že sam strah pred to negotovostjo strahovita inuka za vsakega delavca, kmeta ali obrtnika, posebno še za tiste, ki imajo v oskrbi številne družine. Naravnost nečloveško pa je, da se revež trpin, ki se mu krivica godi, še-niti pritožiti ne sme. V najnovejšem času pa smo doživeli še posebne vrste teror, ki zabranja delavstvu združevati se v svrho samopomoči. Tako se je zdaj v najdovejšem času prepovedalo še celo prirejanje shodov. Vse to zna-'či, da je celokupno delovno ljudstvo samo zato v državi in družbi, da vstvarja vse dobrine in življenske potrebščine samo za druge, ki lenarijo, politizirajo in vršijo nasilja, sami smo pa obsojeni v prav nečloveško suženjstvo. In zakaj se nam tako godi? — Zato, ker se sami za svoje pravice nič ne brigamo! Še danes je pretežna večina kmetov in delavcev, ki pravijo, kaj politika, kaj politična organizacija, kaj stranke itd. Še danes je pretežna večina delavcev in kmetov, ki jim je njih stanovska strokovna organizacija deveta briga! Delavec, kmet, obrtnik, uradnik itd. se prav nič ne briga, da vživajo sad njegovega dela in truda tisti, ki njega najbolj tlačijo in mu jemljejo poleg ekstistenčnih sredstev še tudi vso osebno svobodo, tako versko kakor narodnostno kulturno, gospodarsko in politično. Pa smo prepričani, da tudi zdaj, ko smo povedali zakaj smo tepeni, bo ostalo vse pri starem in bomo mirno držali, ko se nam bodo krivica in nasilje nadaljevale. Pa povejte, če ni res tako! Delavska zveza. Tržič. Dne 17. t. m. smo v Tržiču volili župana. Socialisti so zopet, kakor pred tremi leti, zajahali liberalnega konjička, da so dobili po milosti demokratov mesto podžupana in enega svetovalca. Je pač čisto jasno, zakaj tako. Gospog Snoj je bil nosilec socialistične liste, vpliven pri politični in gospodarski socialistični organizaciji, obenem pa še delovodja največjega podjetja v Tržiču, v predilnici. Predilnica kot taka Pa je zelo interesirana pri občinskem gospodarstvu. Kriti bo morala vsako leto najmanj polovico občinskih izdatkov. Zato je umevno, da hoče videti v najbolj skrite kotičke občinskega gospodarstva. Ker pa ji je to naravnost nemogoče, se poslužuje indirektnih sredstev, v katere naj ji služi njen delovodja in voditelj socialistov g. Snoj. Socialistično delavstvo tega pač ni hotelo, da bi se njihovi zastopniki v občinskem odboru zopet za tri leta udinjali demokratskim kapitalističnim mogotcem. Ali je tako: kadar pride pritisk od zgoraj, se je treba udati, čeprav ne rad. To je eno, vsled česar so šli socialisti v zvezo z demokrati. Drugo pa je to: Novoizvoljeni socialistični odborniki so jako zagrizeni kulturnobojneži. Eni mislijo: Ko bo poslednji duhovnik izginil, bo raj na zemlji. Njihova parola je, uničiti vse, kar je katoliško in kar nosi katoliško ime. Potem bo res prava svoboda, ker ne bo nikogar, da bi dramil vest, ki bo lahko mirno zaspala in ne bo očitala neumnih dejanj v preteklosti. V tem sta si liberalizem in materialistični socializem enaka. Materialistični socializem je otrok liberalizma. To se je prav jasno pokazalo pri županskih volivah v Tržiču. Kako ponosno in bahavo so stopali gospodje de-mokratje kot zastopniki kapitala, kot ljudje, ki imajo nekaj pod palcem, ki so nekaj več kakor drugi, nemaniči. Kako klaverno in pa potuhnjeno so pa hodili sodrugi socialisti, kakor otrok, ki hoče od očeta milosti! V resnici: delavstvo je prav slabo zastopano v sedanjem občinskem odboru. Materijalizem je slab vzgojitelj delavskih voditeljev. On hoče zadušiti vest. Človek pa, ki je enkrat zadušil svojo vest, je zmožen vsega, zmožen je tudi prodati svojega bližnega in celo samega sebe. Nič se ne čudimo tistim, ki so pri volitvah glasove prodajali za klobase, saj isto delajo socialistični voditelji sami. Tako je zopet podrt most med socialističnimi voditelji in kršč. socialnim delavstvom. Kaj bo socialistično delavstvo k temu reklo? Trbovlje. Tukajšnjo upravništvo in uredništvo »Slovenski dom« je razposlalo drugo številko svojega lista na vse kraje, kakor so Hrastnik, Zidanmost, Radeče, Zagoraje itd. To je tudi razumljivo, ampak nekaj drugega je: list roma lepo nazaj — pod »ne sprejmem« — v svoj »Dom«. Ljudje znajo misliti, dokaz je tu — — Socialnim demokratom se odpirajo oči! Iz Tržiča smo prejeli in objavljamo sledeče pismo: Cenjeno uredništvo »Pravice«! Jaz sicer nisem pristaš vaše stranke, ampak sem bil vedno socialist. Bolelo me je, ko nas je svojčas Kristan potegnil v kapitalistično družbo — a tako nisem bil še nikdar užaljen, kakor 17. julija, ko so socialistični občinski odborniki volili za župana demokrata Lončarja. Meni ni za osebo — ampak za stranko —! Naši voditelji so se zopet prodali kapitalistični stranki po tolikih skušnjah in v teh časih — V zadnjih treh letih so imeli demokratje našo stranko v občinskem odboru samo za priprego — naši so delali — a z njih delom so se bahali — demokratje —. G. Snoju in Lajovcu so očitali najgrše reči — a vendar sta zopet šla pod demokratsko streho —. Pred tremi leti nas je del socialističnega delavstva zahtevalo, da moramo v občini skupaj delovati z delavstvom v SLS. Takrat so nas naši voditelji nafarbali, da je SLS kriva, da ne pride do delavskega bloka. Pred letošnjimi volitvami smo bili skoro enodušno vsi delavci mnenja, da moramo delavci držati z delavci, pa naj bo te ali one stranke. Bili' smo mnenja, da mora delavstvo vladati na občini — da se kaj stori za delavca — na vsak način pa smol bili skoro vsi proti temu, da gremo kdaj z demokrati. Poj volitvah je šel med našimi vrstami klic — k bojkotu de-l mokratskim tvrdkam —, orjunaška-demokratska nasH stva so nas še bolj podžgala, a glej — naši izvoljej11! gredo za par svetovalskih mest na večerjo k Lončaif I in volijo demokrata-orjunaša za župana. Naši voditeUil volijo starnko, ki je organizirala orjuno na poboje dH lavstva, strahovlado nad delavstvom! To je velik delavski škandal, še večji, kakor škandal s klobasami! JaZ| sicer ostanem socialist — ampak pod to komando i>e| več. Delavci skupaj — pa bodimo klerikalci ali socialno*I demokratje — ne pustimo, da bi nas razdvajala bur' žuazija! Socialisti v Tržiču! Mi imamo za voditelje sa-l me hlapce buržuazije, vrzimo od sebe to delavsko sra-1 moto, sicer bomo izgubili ves ugled — in kar še sociali'I stično čuti — bo šlo vse proč od nas. Proč z Lajovičevo | komando! Delavec-socialist. Odgovor „Delavcu“. »Delavec« od 17. julija 1924, št. 29 priobčuje P011 naslovom »Nima imena« daljši dopis, s katerim se 1 ostrih, očitanj polnih besedah obrača predvsem na b*v' šega načelnika društva kleparjev in inštalaterjev t°v' Kosca in na knjigoveza tov. Pastoreka. Člankar pa se mimogrede obdregne tudi ob tov' Sešeka in ob mojo malenkost, češ, »da je tov. Kosec družbi svojih vinskih bratov Ferkov in Sešek zapravi1, denar, ki je bil nabran v pomoč bolnim članom in za sH1’ čaj stavke«. »Delavčev« dopisnik mi bo pač oprostil, ako sl podpisani dovolim na njegova izvajanja napisati v »Pra‘ vici« par vprašanj in ugotovitev. j Predno smo ljubljanski kleparji in inštalaterji vz^1 od Šelenburgove ulice končno slovo, je bil tov. I(ossc naš načelnik, tov. Sešek blagajnik, moja malenkost o®* bornik, tov. Jože Kropar pa preglednik računov. P°' trebno je, da so delavstvu te funkcije znane, kajti sedaJ hočem ugotoviti kratko sledeča stvarna dejstva: 1. Račune blagajne, ki jo je vodil tov. Sešek, le. pregledoval Kropar Jože in poročal na vseh občnih zb<>' rih, da je bila blagajna v redu. 2. Ob razidu smo pustili v blagajni 800 K, in gajno je pregledovalec računov dobil v redu. 3. Podpisani v družbi s Koscem in Seškom tore| nisem mogel zapraviti društvenega delavskega denar)3; Če sem si kdaj privoščil polič vina, sem si ga za sv« prislužeui denar. 4. Kadar sem se nahajal v družbi s Koscem in S*' škom, smo istotako plačali iz svojega denarja. In sedaj bi si dovolil vprašati sodruge iz Šelenbuf go ve ulice: I 1. Kako morejo očitati posameznim kleparjem $1 Inštalaterjem riepiravilno ravnanj:' 7. rlrnStvonlm denar jem, ko je bila blagajna glasom poročil pregledovali računov vedno v redu? 2. Kakšen namen ima namigavanje, da je tov. se c v družbi z menoj zapravil delavski denar, ko sen1 vedno iz svojega plačal in ko tudi pozitivno vem, da st oba tovariša z menoj iz svojega plačevala? 3. Ali bi ne bilo res najbolje, da tako postopa™ nazovemo: »Nima imena«! , 4. Ali vam ni znan ljudski rek, ki pravi: Kakrse je kdo sam, tako' misli o drugih? In ker so ljubljanski kleparji in inštalaterji še pravem- času jasno izprevideli, da je Šelenburgova kraj, kamor jadrajo njihovi novci, nazaj pa ne prib«* nič, so vam rekli :Z Bogom, in so šli. Vi pa, mesto da bi v svojo korist molčali, gt"eS in nas uboge delavce osebno blatite in napadate. . ■ Na to pot vam kleparji in inštalaterji ne bomo dili, ker imamo dovolj opravka, da se pobrigamo za sv° strokovni položaj, ki je radi malomarnosti Šelenburgov. ulice tak, da moramo vsi skupaj napeti vse moči, da priborimo svoje pravice nazaj1. Ljubljana, 21. julija 1924. Ferkov Avguštin, kleparski pomočnik' ^ M. G. V metežu. »Enkrat greva še plesat, ne res, Dolfe?« »In kmalu pridita!« »Takoj, takoj!« Dolfe in Milka sta že hitela na plesišče. Oče je zrl nekaj časa za njima, kar začuje svoje ime. »Hej, Glinar, ali že greš?« »Bo treba, bo.« ■ Njegov stanovski tovariš je bil, ki ga je klical. Videl ga je ob koncu vrta v živahnem pogovoru z drugimi. Ko je pa tovariš zapazil, da bi rad Glinar z njim govoril, je stopil bliže. »Kako kaj misliš, koliko bo čistega.« »Natančno še ne vem, veš tudi če je človek pri blagajni, se ne da prav določiti, pridejo še potem razni stroški. No, tako splošno lahko rečetn, da bo precej1.« »In bo to- vse ze bolniško blagajno?« »Vse« — Ali res že greš. Lahko noč.! »Lahko noč!« Bili so že zunaj na cesti, luč je še svetila daleč naprej po cesti sem z vrta. France je postal. »Ali ju ne bomo čakali.« »Kar počasi pojdimo, nas bosta že došla.« »Oh, je to sitno, zakaj ne moreta iti z nami.« Šli so počasi dalje, mrak in tema sta bila vedno gostejša. V posameznih hišah so gorele luči, druge so bile vse temne, črne, kot brez življenja. Vedno boli' se je izgubljal »hrup za njimi, še godba se ni slišila več, le kadar je potegnil veter, so dramili posamezni glasovi to tišino, ki je ležala nad hišami. Postala sta ob izhodu. Dolfe je s prodirajočimi očmi zrl v temen kot vrta, kjer je komaj razločil črne postave pri mizi. Vedel je le za enega izmed svojih tovarišev, ki ga je spoznal med njimi po glasu. Porogljiv smeh je donel glasno od mize in Dolfe je mislil, da je namenjen njemu in njegovi spremljevalki. »Pusti jih no, kar pojdiva.« Odšla sta z vrta. Dolfe je bil nekoliko vznemirjen. Bil je razgret, deloma zaradi zavžitega vina, deloma radi plesa. Hodila sta nekaj časa tiho med hišami, dalje mimo tovarne, v kateri je gorela tu in tam še kaka luč. Počasi pa je za njima tonila ta svetloba, zvezde na nebu pa so se bliščale bolj in bolj. Dolfe ji je ponudil desnico, katere se je ona oprijela tesno, skoraj krčevito. »Najrajši imam take večere, ali ni lepo? Tako je vse mirno in tiho, človek bi hodil do jutra, in nebi čutil utrujenosti.« »Res.« »Ali si kaj zaspan? No, kako ti je bilo pa všeč?« »Prav lepo je bilo, le škoda, da je France tako kmalu odšel.« »Pusti ga, tega pusteža.« Njun korak je odmeval po cesti, šla sta že proti zadnjim hišam. Milka se je ozrla nanj, vendar v temi ni mogla razločiti potez na njegovem obrazu, zdel se ji je tako čuden in redkobeseden. Tako sta prišla do doma. »Kaj bodo doma rekli, ko naju toliko časa ni?« »Kaj naj rečejo, le nič ne skrbi!« « Vežna vrata so bila odprta. Ko sta vstopila, ^ objela tema. Tiho je bilo v hiši kot v grobu. > »Kaj lepega naj se ti ponoči sanja, da si lepa * kraljičina iz jutrove dežele, ali da dobiš ženina bož tega . . . ' J Pritisnila je k sebi njegovo desnico, katere se oklepala, kot bi jo bilo strah te teme ali kot bi se 1 da se ne spotakne ob stopnice. Dolfe je poiskal v temi njeno roko in jo na ran privil k sebi. »Ah, Milka, ali me imaš kaj rada?« k0,. Ona pa ni odgovorila, glavo je sklonila nizko, sK -I raj na njegove prsi. V njem je zaplala strast trenutn0’ . levico je dvignil njno glavo in pritisnil na njene ust11 I svoje . . . »Lahko noč, Milček!« »Lahko noč!« . ^ V temi sta hitela po stopnicah. Na cesti se je čulo petje fantov O fantič moj, o fantič moj, saj zvezde svetijo nocoj ... 0g člani tukajšne skupine se opozarjajo, da se istega Kotovo udeleže. Odbor. — Občnega zbora se udeleži S * zastopnik centrale, kakor je bilo v pismu od 21. ju-‘la 1924, št. 248/24 zaprošeno. (Op. ur.) Tovarniški delavci. Tržič. Mi ostanemo združeni v skupini Strokovne eze tov. del., ki naj bo naša zaščitnica vsak čas. Ne “fbimo svoje organizacije vzdrževati, ampak radi in Qno plačujemo mesečne prispevke. Naročimo se tudi tr\na sv°ie delavsko glasilo »Pravica«, ki nam nudi po-j^hno izobrazbo, nas zagovarja in brani delavske ko- ^fevalje. Dne 1. junija se je vršil pri nas ustanovni ob- I zbor Strok, zveze tov. delavstva. Na ta dan smo n., 2družili kršč. soc. zavedni delavci, uslužbeni po raz- a obratih tukajšnjega okraja, v eni organizacijski sku- i SZTD. Združenje vseh kršč. mislečih delavcev raz- II strok po tukajšnjih obratih in podjetjih v enotni o-r-bazacijski skupini je bilo potrebno vsled tega, ker bi dostojne skupine in plačilnice vsled maloštevilnih tnpv in nezavednosti delavcev, ki še vedno slepo ve-]*®i° materialističnim socialistom, ki ne priznavajo banskih načel, ne mogle vspevati. u Na ustanovnem vbčnem zboru smo enoglasno spre-,‘javila SZTD in izvolili odbor, oziroma potrdili funk- "0i obotojcuih skupin strok. ZVCZC TU- sir.lev in lesnih delavcev. Izvoljeni pripravljalni odbor 1® nadel nalogo, skrbeti in delati na to', da se kršč. strok. I X cv- organizacija utrdi in pomnoži, da se delavstvo z £dr ^Užemimi močmi more braniti proti krivicam. Tova-bodite enotni z organizacijskimi funkcijonarji in Jočite jih pri poslovanju s tem, da pridobiva vsak s ^ameznik novih članov, da postanemo kmalu močni laš'V°^0 orsanizacijo po obratih in delavnicah, da nas Dg*1 nasprotniki ne bojo več zaničevali in prezirali vsled C5ra PrePričanja. 0{jf V bomo imeli enkrat večino kršč. soc. delavci v tii0 h rudarske , lesne ali papirniške stroke, tedaj ima-Prosto voljo, osamosvojiti se v samostojno skupino. stan ^rhnika. Dne 13. julija t. 1. se je vršil članski sedat skupine SZTD. Udeležba je bila precejšna, ven-hre,Pa ni odgovarjala številu organiziranega delavstva. p0z ,Sednik Mrlak Franc otvori sestanek z običajnim da „ravom ter omenja, da je bil sestanek zato sklican, e Poživi zanimanje za našo strok, organizacijo, da v jgreiemo za medsebojno del. vzajemnost, ki nam je it^.J^šnhh kritičnih časih tako potrebna. Prečital je Do 'k članov ter ugotovil, da je bilo nekaj članov zbog Čitaj njkanja dela v tovarni »Indus« odpuščenih. Preiti 0.lJe spomenico, ki je bila poslana vodstvu tovarne staviig0vor na spomenico. Končno je tov. predsednik $te( , na Prisotne še eno vprašanje, ki se glasi: Videli tU(j’i a se je število članov nekoliko skrčilo, veste pa j*a ie zelo malo zanimanja za organizacijo. Zato Živ0tlatT1 na prosto: ali naj organizacija še nadalje tajco Hlj n na* se raz*do? Vsi navzoči so enoglasno pri-% ’ a nai organizacija ostane, ker le tako imajo vsaj plombo, kamor se lahko zatečejo v slučaju po-v SvQ- atojih Predsednik pozove, da naj deluje vsak ata. k” IT1°či, da postane skupina zopet močna in čvr-V^Hihče ne ugovarja, predsednik sestanek zaključi. °rK3tii /e treIja samo še eno: čim manj zanimanja za 2acijo, tem hujši posledice za delavstvo. Papirniški delavci. S Mar. Polje. Iz papirnice imamo poročati, da Novgjj di novega obratnega inženirja, in sicer to pot ^ražtrii • g‘ ^enkota, sina upokojenega orožniškega v ^PbrpS službujočega svojčas v Vevčah, delavstvu n Vene01 spom^nu- Delavstvu je prav, da smo dobili J°ŽoVora’ s katerim bo mogoče v materinem jeziku se .eVče v1* hoda gosp. inženirju prav lepo povemo, da ,e Cmu,1Sa .haka afriška kolonija in vevško delavstvo d^Ztianip . *30 to upošteval, si bo prihranil bridko va bo resuice. Gospod inženir sporoča delavstvu, ]e tanovil sokolsko- knjižico. Delavstvo g. Žen-ii^broča sv?tuje> na3 gre med svoje pristaše in tam Hi0, Mi n ° več so,ko|lske manire in sokolsko knji-ito' Mi i1rji maramo sokolsko-orjunskih pretepaških ma-' ip za Pošteno-, naporno delo pravično pla-J obilo posla, g. Ženko! Dev. Mar. Polje. Naše delavstvo je pričelo dobivati od davčnega oblastva plačilne naloge za dohodninski davek, in to v taki meri, da se začudeno vprašujemo, kam bo to dovedlo-. Din. 400 do 700 naj plača ubogi delavec, ki živi od danes do jutri. To je cela 14-dnevna plača delavčeva! — Ali naj si ubogi delavec z družino teh 14 dni zamaši usta? Takega kuluka naše delavstvo ne bo zmoglo. Delavstvo naj se pri okrajnem glavarstvu pritoži proti visoki odmeri. Naše po-slance pa prosimo-, naj' posredujejo, da se za delavstvo ta davek sploh ukine ali vsaj omili. Tu je delavčeva eksistenca v nevarnosti, to naj vedo gospodje pri odmeri! Dev. Mar. Polje. Radi rahlega zdravja je odstopil začasno od skupine ZPD kot predsednik Kukoviča Franc. Člani naj se od sedaj naprej obračajo v vseh zadevah na tov. Pintar Karola, ki je prevzel mesto predsednika. Vevče. Predpreteklega tedna je umrla članica naše skupine Ana Sive iz Sostrega, občina Dobrunje. Vodstvo- skupine je poslalo k pogrebu zastopstvo z zastavo. Na žalost se je pa opazilo, da pri pogrebu ni bilo nič možkih članov, ženskih pa le malo število. Tovariši, tovarišice! To v bodoče ne sme biti. Če že vaščanov in sorodnikov ni bilo pri pogrebu, moramo vsaj mi pokazati, da se zavedamo dolžnosti do organizacije — in spoštovanja do umrlega člana.. Revna tovarniška delavka je bila umrla, kakor smo vsi delavca!. Če bi bila bogata, bi bilo pogrebcev tudi nečlanov dosti, tako pa je po nemarnosti naših članov obojih manjkalo. Umrli podeli Vsemogočni bogato plačilo, ki ga ji svet ni mogel dati! — Svetila ji večna luč! Izlet gorenjskih skupin JSZ na sv. Jošt. V nedeljo, dne 6. julija so se zbrale gorenjske skupine Jugoslov. strokovne zveze z jeseniško godbo na prijaznem sv. Joštu, da proslavijo 30-letnico krščansko-socialnega delavskega gibanja v Sloveniji. Okoli 9. ure dopoldan je na gori mrgolelo našega zavednega krščansko-socialnega delavstva. Razpoloženje naših ljudi je bilo dobro in veselo; vreme je bilo naravnost sijajno, kakor nalašč za tak slovesen dan. Najprej sc je zbralo naše delavstvo v cerkvi k sv. maši, katero je bral g. Zor, kaplan z Jesenic, ki je imel slovesnosti primeren -lep nagovor. Med mašo je dovršeno svirala jeseniška godba. Po sveti maši sm-o se zbrali pod znamenjem, od koder je tolikokrat zvenela beseda našega očeta Kreka. Zborovanje je otvoril predsednik jeseniške skupine SZTD, tovariš Pukšič. Za njim so govorili tovariši Weber, strokovni tajnik Lombardo in F. Terseglav. Navdušili so nas za ideale krščanskega socializma in bodrili k vstrajnosti v borbah k nadaljnjim zmagam. Pozvali so nas tudi k solidarnosti s Slovensko ljudsko stranko, ki stoji v najhujši borbi z nasprotniki svobode, enakopravnosti in socialne pravičnosti. To zborovanje je našo misel zelo poživilo, vlilo v nas p-oguina in pripravljenosti za žrtve, brez katerih ni zmage. Sestanek na sv. Joštu bdmo šteli med najlepše dneve v kroniki krščanskega socializma na Gorenjskem. Vevče. Zopet nam je smrt pobrala tovarniškega tesarja v papirnici, toiv. Franc Škrjanca iz Sostrega. V soboto 19. t. m. smo ga spremili k večnemu počitku. Organizacija se je udeležila pogreba tudi z zastavo-, sodelavci rokodelci pa so nosili venec. Umrl je za trebušnim logarjem. Ko sm-o gledali jokajoče otročičke, se je tudi nam zarosilo oko; kajti umrli zapušča vdovo in 7 nepreskrbljenih otrok, najmlajši je star pol leta, najs-ta-r-ejši 15 let. Upamo, da bo podjetje pri tej- tragični- smrti poka-j zalo sočutje ter na prošnj-o organizacije sprejelo starejšo hčerko v službo. Apeliramo pa tudi na odbor podpornega fonda za delavce, da priskoči družini na pomoč. Vevče. Skupina Z. P. D. je prejela dopis, v katerem vodstv-o tovarne prosi, da naj vpliva pri delavstvu na to, da po pogrebih ne bo -posedalo cele ure in dneve po gostilnah. Delavstvo naj raje tisti denar, ki ga pri pogrebih zapije, daruje v kak dober namen, v današnjem slučaju za nesrečno vdovo- in nedolžne otročičke. Pokažimo prvi sami socialno čuteče srce in omiko, potem jo bomo tem gotovejc dosegli drugod. Vodstvo skupine nima k dopisu drugega dostaviti, kot priporočati delavstvu, naj bere uvodni članek »Pra- i vice« v zadnji številki in naj se po njem ravna! Bolniški strežniki. Ljubljana. V Celju je umrl 8. t. m. naš tovariš Miiha Pilpaher. Centrala- je odredila za njim sv. mašo zaduš-nico, ki se bo brala v ljubljanski bolnici v nedeljo, dne 27. t. m. ob pol osmih dopoldne. V bolnici zato, da se morejo ljubljanski tovariši in tovarišice po možnosti udeležiti sv. maše. Vodstvo bolnice je naprošeno, da dovoli, kolikor mogoče, dostop k sv. maši. Maribor. Dne 1. julija 1924 je uprava naše bolnice odpovedala na 14 dni službo sledečim našim članom: Bauman Albert, Rozman Alojzij, Pepelnjak Ozvald, Petrovič Jožef, Rojec Zofija, Vutolen Anica. Takoj je v njiho-vo korist interveniral pri vodstvu bolnice poslanec Zebo-t Franjo, dne 7. julija se je zavzel zanje osebno na zdravstvenem odseku v Ljubljani ter se pismeno obrnil na pristojno mesto v Beograd, ker se gospodje izgovarjajo, da niso kompetentni, odno-sno, da delajo v mejah proračuna. Isto se je odgovarjalo tajniku Fr. Žužku. Zdi se, da se bo rešil neznosen položaj bolniških strežnikov sporedno s političnim položajem. Trpin je! Vzdržite! Celje. Naš tovariš Miha Pilpaher je -po dolgi mučni bolezni dne 8. julija 1924 mirno v Gospodu zaspali. Kot nam sporoča centrala, se bo brala za njim v Ljubljani maša zadušnica v ljubljanski bolnici v nedeljo dne 27. julija ob pol osmih zjutraj. Tovariši in tovarišice izven Ljubljane se naprošajo, da- se ob istem času tudi spomnijo pokojnega tovariša v molitvi. Naj počiva v miru! Društvo diplomiranih babic v Sloveniji Kako naj se uvede v prakso nova avstrijska ba-biška postava (§ 17 do 20). Vse babice, ki imajo sedaj pravico do izvrševanja prakse, to pravico kot privatne babice obdrže, tudi ako se ne nastavijo (prevzame ali prevede) kot uradno nastavljene. Izvzete so le one, ki že nad 2 leti več ne vrše tega poklica. Uradna poročila babic na oblasti (ne rekomand.) so prosta poštnine. Vse postavne določbe, ki so s to novo postavo v nasprotju in tudi odlok notranjega ministrstva z dne 6. marca 1854 (R. G. BI. Nr. 57), se 'razveljavijo. Dne stopi ta postava v veljavo. Izvrši naj to minister za socialno upravo v sporazumu z državnim kanclerjem. * * # Ena najbolj -brihtnih in korajžnih članic državne zveze n. avstr, babic (Leopoldina Svoboda, Traun) je objavila (v št. 2, febr. 1924 Hebammenzeitung) svoje misili -o tem načrtu babiškega zakona. Nekatere navajamo, da boste lažje presojale same. Najprvo se je zelo ustrašila, ko je brala ta načrt. Zdelo se ji je, da obsega samo dolžnosti brez pravic. Kmalu pa dobi pismo od velikega prijatelja in svetovalca babic, dvornega svetnika prof. Torgglerja, ki piše, da so lahko od srca vesele, če postane ta načrt postava, ker da je to edina pot do boljše bodočnosti, kajti slaba postava se lahko izboljšuje, kjer pa sploh nobene postave ni, ni pravice. Najprej bo postava stopila v veljavo če se bo potegovala zanjo velika, močna in edina organizacija babic. Ponavljalni tečaji so nekaj dobrega; vendar le, če bo država obenem poskrbela za podporo tečajnicam, oziroma pokrila stroške in dalo odškodnino, da ne bodo vsled tečaja udarjeni tisti, za katere mora babica skrbeti s svojim delom (družina). Torej naj bi- ne bile babice proti tečajem, pač pa naj bi zahtevale odškodnino za tečajnice. Prav je, da postava z -oblastvenim dovoljenjem za izvrševanje prakse omejuje število babic in s tem zmanjšuje bedo prevelikega števila premalo zaposlenih in nečedno konkurenco; vendar bo moral nekdo (država, občina ali dežela) še vedno podpirati tiste babice, ki službujejo v revnih krajih, kjer je dosti dela za dve, a jela niti za eno. Dalje oblast ne sme dopustiti, da bi bolniška blagajna potiskala babiški tarif pri njenih zavarovancih pod pravično mero, ker oblast ni zato postavljena, da pomaga odirati, ampak da -pomaga potrebnim. Urediti se mora vprašanje, od česa naj živi babica, ko jo doseže starost ali slabost, preko katere ji postava ne pusti več opravljati svojega poklica, ki jo preživlja. Ali naj ob 65. letnici na komando umrje ali neha jesti? Ali dobi pokojnino (od kod)? Ali se uvede zavarovanje za starost in onemoglost? Take pomanjkljivosti postave se morajo izpopolniti še predno- postane tak pomanjkljiv načrt zakon! Potem je težje kaj doseči. Kdo pa naj z uspehom nastopa za te resnične in velike potrebe žen? Voditeljice ženskih organizacij, ki imajo bridke skušnje, kako težko se kaj dobrega doseže, tudi za babiški stan, kličejo vedno ob koncu svojih spisov in govorov: Dajte tudi ženskam volivno pravico! Dokler te ne bodo same mogle na merodajnih mestih nastopiti, bodo le malo ali nič dosegle. Zato mora tudi za naše društvo biti ena glavnih zahtev: ženska volilna -pravica! Nova naša babiška pravila je nekdo v »Slov. Narodu« precej obširno ocenjeval. Grajal je neverjetno površnost in nepoučenost, s katero so- sestavljena, pretirane in neizvršljive zahteve od babic, silno hitrost, s katero hoče ministrstvo uvesti v prakso nova pravila, ki so padla med- babice kakor bomba ali strela z jasnega neba. Graja tudi, kakor je grajal že »Slovenec«, da se zahteva znanje srbskega jezika za babice, ki pridejo iz inozemstva, dasi je v Sloveniji tudi slovenski jezik državni jezik. — Me vemo za enkrat le to, da našega društva za strokovne mnenje ni nihče vprašal, da so boljša slaba pravila, kakor nobena, da bo naše društvo delalo na izboljšanje pravil in razmer, da pa bomo o novih pravilih še razmišljale, potem pa napisale svojo sodbo. — Želimo pa, da bi se za slovenske babice potegovali in jim pomagali slovenski gg. zdravniki, kakor se za nemške babice brigajo nemški zdravniki, za francoske francoski itd. Skupina kleparjev in inštalaterjev. Ljubljana. V nedeljo, dne 20. julija 1924 je zbo-roval v vrtnem salonu gostilne »Pri no-vem svetu« na Gosposvetski cesti -ob 9. uri dopoldne sestanek ljubljanskih kleparjev in inštalaterjev, katerega se je udeležilo 24 tovarišev. v Sestanek je vodil tov. Ferkov Avguštin. Prvi je govoril glavni tajnik JSZ France Žužek, ki je naprošen od kleparjev in inštalaterjev samih, podal kratko glavne organizatorne in strokovne smernice Jug. strok, zveze. Za njim je govoril tovariš Peter Lombardo, strokovni tajnik »Strokovne zveze tovarniškega delastva«, kamor naj bi se kleparji in inštalaterji kot kovinarji uvrstili. Oba govora sta izzvenela v to, da J. S. Z. hoče disciplinirano organizirano delavstvo, ki v strokovne zadeve ne sme vlačiti, politike. Po- poročilih se je razvila daljša stvarna debata, v katero je poseglo več tovarišev, zlasti: Kosec, Lukner, Pfeifer itd. Po končani debati, iz katere je bilo dobro razvidno, da je položaj ljubljanskih kleparjev in inštalaterjev zares zavožen, je dal predsednik na glasovanje dvoje vprašanj: 1. Ali so prisotni1 načelno zadovoljni s tem, da se organizirajo v J. S. Z., odnosno v Strokovni zvezi to>-varniškega delavstva -kot posebna skupina? 2. Ali se ta skupina osnuje kar takoj1 ali naj se v kratkem času skliče poseben ustanovni občni zbor, na katerega bodo prišli še tovariši, ki so danes odsotni? Pri glasovanju za prvi predlog je bilo 15 glasov za, 9 proti. Vsted tega je predsednik vprašal, ali se de-vetorica uda večini in ji že danes sledi. Manjšina pa si je pridržala svobodne roke. Zato se je tudi drugo vprašnje rešilo tako, da se trenutno osnuje plačilnica kleparjev in inštalaterjev, ko pa pristopijo še drugi člani, se skliče občni zbor in ustanovi skupina. V plačilnični odbor so bili soglasno izvoljeni sledeči člani: 1. Ferkov Avguštin, predsednik; 2. Strgar Franc, podpredsednik; 3. Pfeifer Jože, blagajnik; 4. Kožuh Jože, tajnik. Odborniki so: 1. Lukner Franc, 2. Indof Viktor, 3. Knez Anton. Takoj je pristopilo ter plačalo pristopnino in članske izkaznice 14 članov. Drugi slede tekom tedna. Opoldne je tov. Ferkov sestanek, s katerega potekom so bili prisotni celotno zadovoljni, s kratkim govorom zaključil. Dopisi. Vevče, papirnica. Pri nas imamo nekega poslovodjo (»verkfirer« mu pravimo), ki se včasih tako obnaša, da bi ga najrajše na hladno postavili. Saj še živeti ne more, če se vsak dan ne spravi na koga. Povemo mu, da imamo zanj dosti snovi in mu ne bomo več prizanašali, ko pridejo stvari na dan (kakor pred leti). Da mu pa Klobase diše, ako mu jih delavec prinese, nam je tudi znano. Torej, gospod »verkfirer«, le počasi . . . Vevče. (Dev. Mar. Polje.) S kakim pompom je glasilo JDS vabilo na veselico sokola Polje za predpreteklo nedeljo v Vevče! Da bi pa privabilo dosti ljudstva, je zadnje dneve pisalo, da hočejo »nasprotniki« razbiti veselico. A glej! Ravno to pa je bilo usodepolno. Vevčam in ljubljanski jedeesarji so si mislili: čemu bi nosili v Vevče kožo na prodaj? In šli so raje z doma. Po vseh drugih gostilnah je bilo dosti ljudi, samo na sokolski veselici smo jih lahko na prste sešteli. Žalostno je gledala gosp. kasirka in z očmi iskala prišlecev, ki jih ni bilo od nikoder. Brez ničesar pa le ni bilo. Velik orjunaš jo je pa le po neprevidnosti po nosu dobil! — Delavcev so se najbolj bali; ti pa se vas že sami ogibljejo ne samo ob nedeljah in na veselici, ampak tudi ob delavnikih, kar te vrste birtje sami dobro čutite. Pardon! Eden je, ki ste ga dobili docela, in tudi na veselico je prišel — ta »mož v fraku«. Kar revolver mu dajte v roke, da bo slika jasna! Svetujemo, da ga izvolite za predsednika orjune, sokol je tako že. Tako je torej »Jutrova« reklama izvrstno sredstvo, da se javnost opozori na jcdesar-sko sokolsko nevarnost. Zagorje. Kakor je poročal v zadnji številki neki dopisnik, je odredil okrajni glavar na prošnjo raznih prizadetih orjunašev in njih prijateljev, da bodo po § 305 kaznovali vsakega delavca, ki bi izvajal nad svojim tovarišem teror, bojkotiral trgovce in obrtnike iz političnega prepričanja. Mi opozarjamo okrajnega glavarja, naj le takoj nastopi po tem paragrafu nasproti nam in naj nas svobodne, ki ne spadamo kot pristojni v občino Zagorje, da takoj odpraviti odgonskim potom iz Zagorja. Mi nočemo njega kot strankarja prav nič poslušati! Kot višje oko postave pa on sploh nastopil ni, kajti on nastopa samo proti nezadovoljnim delavcem, ne vidi pa zagorskih podjetnikov in njih hlapcev, ki nezadovoljnost povzročajo. Tudi je prezrl paragraf, ki nosi neko štev. 342 radi nošenja orožja. Seveda tu ni strankarstva. Mi mirni delavci pa bomo bojkotirali vse trgovce, ki so or-junci ali njih prijatelji, ker bi se utegnilo zgoditi, da začno izza kakšnega pudelna na nas deževati revolverske krogle, mi pa bi bili za vsa dejanja še odgovorni, dočim orjunci prosti! Toliko za enkrat, drugič več. Grosuplje. Ker smo zadnjič v »Pravici« nekatere naše stare odbornike nekoliko opozorili na njih pomanjkljivosti, so postali celo hudi. Zato bomo rekli še par besedi. Kam bomo prišli, če bomo zamerili vsakemu, ki nas opozori na naše slabosti in pomanjkljivosti? Največja naša slabost pa bo menda napuh. Noben noče priznati, da ni popoln. Če mu pa kaj rečeš z najboljšim namenom, se mu zameriš. A to ni prav. Bog ne daj, da bi se kdo drznil dvomiti o naši popolnosti! Zato pa gorje tistemu, ki bi se drznil nam kaj očitati, čeprav upravičeno. Pa kaj očitati! Še svetovati ali povedati svoje mnenje se ne sme! S tem že užališ navadno in najbolj odličnega našega zaupnika. Ali ni to žalostno? Ali nimajo potem prav naši nasprotniki, če kažejo s prstom na nas, kakšni smo in se nad nami celo .pohujšujejo! Ali delamo s tem čast sebi in svoijm organizacijam! Poglejmo se v zrcalo, kakšni smo. Spoznajmo gnju-sobo svojega samoljubja in napuha in recimo na glas: Grdi smo, poboljšati se moramo! Druge sumničimo, da niso iskreni naši somišljeniki, mi pa z nogami teptamo svoj program in svoja načela. Drugim očitamo samoljubje in napuh, sami pa ne prenesemo niti najobzimej-še kritike v svojih nedoslednostih. Drugim očitamo, da so brezverci, sami pa smo polni napuha, sovraštva in maščevalnosti, kakor da bi nobene vere ne imeli. In še več. Danes smo že tako daleč, da se med seboj zasovražimo celo v zadevi, kakršna je n. pr. občinsko gospodarstvo. Kako to, da je nastalo nasprotstvo v grosupeljski občini zato, ker en del naših zahteva, da se morajo za kritje občinskega proračuna in za zidavo šole obdavčiti alkoholne pijače? Ali ni to morda prav? Ali morda niso zemljiški, hišni, obrtni, dohodninski in drugi davki že zadosti visoki? Ali ni prav, jemati denar tam, kjer ga ljudje nesmiselno proč mečejo? Povejte, zakaj bi moglo biti nasprotstvo med nami, če hočemo, da se vodovod razširi poprej v prvi vrsti med revne kmetske vaščane kakor pa v tovarno, ki bi se bila ravno tako lahko zidala pri kakem studencu ali reki, kakor tam, kjer je?! Ce ste morda užaljeni, prijatelji, zato, ker niste več izvoljeni v občinski odbor, se potolažite! Delajte v občinskem odboru tako, kakor vsi pošteni Občinarji od vas zahtevajo in ozirajte se vedno v prvi vrsti na revne kmete in delavce, ne pa na gostilničarje, mesarje, trgovce in tovarnarje! Ne bodite tako prevzetni, pa vas bomo vedno vsi radi volili! Drugače se vam utegne zgoditi kot g. Kaduncu, ki je moral kandidirati na nasprotni j listi, čeprav je cerkveni ključar. V grosupeljski občini ne bomo nikdar več volili takih mož, ki ne delajo v občinskem odboru odločno nepristransko in dosledno po načelih in programu SLS. Dev. Mar. Polje. V nedeljo 27. t. m ob 4. popoldne se vrši redna skupščina prodajalne prvega ljubljanskega delavskega konsutrmega društva pri Dev. Mar. v Polju, na katero se vabijo v prvi vrsti vsi člani in članice kon-zuma, dalje vsi ostali delavci. Apeliramo predvsem na člane delavskih organizacij, da se udeleže tega sestanka. Pogovorili se 'bomo o delu in pomenu tega važnega gospodarskega podjetja za delavstvo. Delavstvo se mo- j ra osamosvojiti, postaviti se na lastne noge, postati mora gospodarsko neodvisno. Poročevalec pride iz Ljubljane. Zagorske novice. Pravijo, da je bilo na nedeljski veselici Sokola lepo, ker ni bilo prav nič drenja. Stvar je potekla brez najmanje nezgode. — Naši gasilci se sedaj že več nedelj neumorno vežbajo, kar je pohvalno, odkar obstoji posebna požarna nevarnost za delavske domove. — Mlakar-Korenov »Slovenski dom« dobivamo tudi v Zagorje. Ljudje, ki poznajo ta dva človeka, ga prav radi čitajo. Pametno bi bilo, ako bi si poiskala drug prostor. — Naša organizacija ima od sedaj dalje svoje lastno tajništvo v »Zadružnem domu«. Uradne ure so ob nedeljah od 9. do 10. dopoldne. Čez teden pa od 4. do 6. popoldan. Članstvo se poživlja, da se vedno v vseh važnih zadevah obrača tja. Tam se sestavljajo razne prošnje in dajejo nasveti. Na razpolago so tudi razni zakoni, ki so vsakomur na vpogled. Tovariši, zahajajmo v tajništvo, učimo in bodrimo se! Delavec! Sleherni dan se vprašaj: Ali redno plačujem \ Ali redno čltam / ^ Ali redno dopisujem v f 1 I ttV « Ali zadosti agitiram za ) LISTNICA UREDNIŠTVA. Popravljamo! V št. 28 našega lista smo med »Tedenskimi« priobčili sledečo notico: »Ob laški meji se streljajo financarji, za tihotapce pa se ne zmeni živ krst.« Ta notica je med finančnimi stražniki, ki v težkih razmerah vestno vrše svojo službo, upravičeno vzbudila slabo razpoloženje, ker bi se iz notice dalo sklepati, da financarji niso na mestu. Vendarle pa bi v zadoščenje prizadetih povdarili, da je bil smisel notice sledeč: Financarji ob meji (bodisi naši ali laški) niso zato tam, da se med sabo postrele kot bi bilo ljubo fašistavskim re-žimovcem, marveč, da zabranijo obojestransko tihotapstvo. Nam se namreč močno zdi, da so bili ustreljeni financarji nedolžne žrtve dogovorjene igre izvestnih mo-gočnjakov. In na naslov le-teh je bila napisana dotična notica, ki je sicer nerodno stilizirana, kar pa je ob času »svobodnega tiska«, ko je treba brati med vrstami, razumljivo. Ta smisel notice je v ostalem razviden iz kompleksa tedenskih vesti, ki so ena celota. — V ostalem bomo skušali v celoti ustreči željam organizacije javnih nameščencev SLS, ki je po političnem tajništvu bladovolila opozoriti nas na nekatere nekorektnosti, ki so pa pri uredniškem poslovanju skoro neizogibne, ker noben človek vsega ne ve, zlasti še ne urednik, ki ima običajno še polno drugih poslov. Za opozoritev prav lepa hvala! Uredništvo. ' Društvene vesti. Vabilo na celodnevno prireditev ljubljanskega Or* lovskega okrožja za nedeljo, 3. avgusta 1924 v Dev. Mar-v Polju. Dnevni red: Od 8. do pol 9. zbirališče odsekov (razen D. M. Poljske soseščine) na Mcdjatovem dvorišču v Ljubljani, ob pol 9. odhod v Dev. Mar. v Polje* ob 10. sv. maša pred cerkvijo, po sv. maši orlovski tabor, ob 4. teovadba s sledečim sporedom: 1. Rajalni Pa' hod in proste vaje članov. 2. Proste vaje članic. 3. Hkratne vaje na bradljah. 4. Redovne vaje. 5. Skupinske vaje-6. Orodna telovadba. 7. Lahka atletika. 8. Zaključna skupina. Bog živi! Občni zbor konsuma. V nedeljo, dne 27. julija s« vrše skupščine I. delavskega konsumnega drštva v Ljubljani in sicer za prodajalno na Svetju po prvi sv* maši ob 8. uri in sicer v društveni dvorani v Presta za prodajalno D. M. v Polju pa popoldne po kršč. na* uku ob 4. uri v društveni dvorani v D. M. v Polju. ClaiU naj se skupščine polnoštevilno udeleže. ■— ■ —--------------------------------- ■ ■ Borza. Vrednost denarja na zagrebški borzi dne 16. VII. 192^ Za 1 italj. liro Din. 3.6250—3.6550. „ 1 funt šterling Din. 368.65—371.65. „ 1 dolar v čeku Din. 84—85. „ 1 dolar v gotovini Din. 83—84. „ 1 franc, frank Din. 4.35—4.40. „ 1 češko krono Din. 2.4875—2.51”. „ 1 švic. frank. Din. 15.34—15.44. „ -10.000 nem. avstr, kron Din. 11.83—12.03. Dne 22. VII. 1924. Za 1 italj. liro Din. 3.6355—3.66’\ „ 1 funt šterling Din. 369.40—372.40. „ 1 dolar v čeku Din. 83.80—84.80. „ 1 dolar v gotovini Din. 82.75—83.75. „ 1 franc, frank Din. 4.35—4.40. „ 1 češko krono Din. 2.4980—2.5260. „ 1 švic. frank Din. 15.48—15.58. „ 10.000 nem. avstr, kron Din. 11.83—12.03. Za pouk in zabavo. Kolinske dogodbe. 15. Učitelj hoče učencem razložiti, kaj je čudež. slite si, da je pri vas na dvorišču petelin in da zleZ jajce. Kaj, bi vi rekli na to?« Prvi se oglasi Pepček in pravi: »Mi nimamo n°' benega dvorišča!« , »Prav. Pa recimo, da bi imeli dvorišče in da petelin zlegel jajce. Kaj bi ti rekel?« »Jaz bi rekel, da to ni1 petelin, ampak kokoš!« »Ja, če bi pa prišel kdo mimo in bi rekel, da f to res petelin?« »Potem bi mu pa jaz rekel, da laže.« 1 Učitelj poskusi še enkrat in pravi: »Vidiš, ček, jaz, tvoj učitelj, nikdar ne lažem. Pa reciva, d bi ti jaz trdil, da je to res petelin. Kaj bi pa ti na i® rekel?« »Rekel bi: Gospod učitelj, danes ste pa spet C' krat prav pošteno pijani!« Vzajemna zavarovalnica = =: v Ljubljani ■■---------------- je edini slovenski zavarovalni zavod, ki zavaruje proti p°' žarnim škodam poslopja, premičnine in poljske prideš' Sprejema življenska zavarovanja v vseh kombinaciji' Naročajte SOCIALNO MISEL" mesečnik za vse panoge socialnega in kulturnega življenja. Urejujejo: dr. A. Gosar, Fr. Terseglav in dr. Engelbert Besednjak■ Naročnina za l. 1924 znaša: za Jugoslavijo 40 D > za inozemstvo 50 D., posamezna štev. stane 5 D- »» Dobi se še tudi celoten I. letnik za ceno 30 Din• —— II. letnik pa za ceno 40 Din. Naroča se pri upravi „Soclalne Misli", LJubljanCh Jugoslovanska tiskarna, kolportažni oddelek, Poljanski nasip 2. liji Cf KJE? ZNIŽANE CENE! V poslovalnicah I. delavskega konsumnega društva. reg sum ?.ar ?rii nič :;ia ;ili Jtič 5C #oli k ‘‘21] S!D( v3r Jaš -iS jfji vic del Qg, bili lin s % "ra >n ter To žid dje V tlel v j va vai -stn »0] *ssa Člani kupijo najceneje v lastni zadrugi. Če rabiš oblačilno blago, obrni se na svojo zadrugo. — Enkrat na leto se lahko zastonj oblečeš, če kupuješ vse v zadrugi, ker dobiš po pravilih 3 % popust. Jjs* Ljubljanski člani in zunanji člani kadar pridejo v Ljubljano, naj ne pozabijo, da dobe v zadružni gostilni Kongresni trg št. 2 ne samo hrano in pijačo, ampak ===== tudi svoje somišljenike. KJE? m Izdaja konzorcij. Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani. Odgovorni urednik Dr. Andrej G°saf'