Izhaja v mak četrtak UREDNIŠTVO IM UPRAVA: Trst, Via F. Filzi 10/1., Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 18/11 - Poštni predal (casel-la postale) Trst 431. — Pošt. čekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana v eotovini NOVI LIST Posamezna št. Ur 25.- NAROČNIN A: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Sptdizione in abb. postale I. gr. Šl\ 74 TRST, ČETRTEK 20. OKTOBRA 1955, GORICA LET. IV K SPOMENICI NAŠIH ŽUPANOV IN OBČINSKIH SVETOVALCEV Ali bo Segniju uspelo pomiriti naše kraje? Složni nastop Slovencev - Pij XII in tukajšnja Krščanska demokracija Pretekli teden je 71 slovenskih občinskih | postave, s pomočjo katerih so Slovence za-svetovalcev in županov Tržaškega ozemlja naslovilo na ministrskega predsednika Antonia Segnija spomenico, v kateri ga opozarja, da se v naših krajih eno leto po podpisu še vedno ne izvajajo' bistvena določila londonskega sporazuma. Spomenica je važna, ker so jo podpisali zakonito izvoljeni zastopniki našega naroda, pripadniki vseh obstoječih strank. Politične organizacije, ki jih ločijo globoka in nepremostljiva ideološka nasprotja, ki se že leta bore druga proti drugi ter se večkrat brezobzirno' medsebojno napadajo, so se zedinile, da složno zahtevajo od vlade spoštovanje in uresničenje v Londonu sklenjenih dogovorov. Gre za zelo pomemben dogodek v političnem življenju tržaških Slovencev: prvič po koncu druge svetovne vojne so se zares vse stranke- in struje — od kominformistov do krščanskih socialcev — sporazumele za skupen nastop v temeljnih vprašanjih našega narodnega obstoja in razvoja. Odgovorni voditelji so s tem izpolnili le globoko občuteno željo1 in burno zahtevo slovenskih množic, katerim je zdrava pamet že zdavnaj razodela resnico, da pravice, zagotovljene nam v posebnem statutu, kot n. pr. jezikovna in socialna enakopravnost ali šola. ne morejo biti stvar, ki se tiče te ali o-ne stranke, temveč vseh Slovencev in sleherno družine v naših krajih. Najprirodnejši čut samoohrane nam zavoljo tega narekuje, da Slovenci skupne koristi tudi skupno branimo in se zanje skupno borimo. Razlike med strankami bodo seveda ostale, zakaj vsakdo ima pravico gojiti in širiti lastne nazore in braniti svoje posebne stanovsike koristi. Toda pri malih narodih, tako stiskanih in ogroženih, kakor so tukajšnji Slovenci, morajo strankarske borbe imeti svoje meje, ki jih noben zrel in pošten politik ne sme prekršiti: nikogar ne sme strankarska zagrizenost tako daleč gnati, da bi kratko in malo ne hotel sodelovati v sktipni borhi za goli obstanek lastnega ljudstva. GLAVNE PRITOŽBE Skupna spomenica predsedniku Segniju priča, da smo tržaški Slovenci, kakor upamo, to nevarnost končno premagali. Pritožbe, ki jili vsebuje spomenica, go javnosti dobro znane: londonski sporazum — pravni temelj, na katerem sloni vse naše življenje sedanjosti in bodočnosti — še danes ni uradno objavljen in zato za tukajšnja oblastva nima še obvezne veljave. Za naše sodnije in ostale urade imajo še vedno polno zakonsko moč Mussolinijeve postavljali, poniževali in raznarodovali. V veljavi so n. pr. še zmerom zakonski predpisi, s katerimi so odpravili slovenske nazive krajev, poitalijančevali naša družinska in krstna imena ter pod kaznijo prepovedali rabo slovenščine na sodnijah. Četudi so ti zakoni v najostrejšem nasprotju s črko in duhom londonskega sporazuma in čeprav so na južnem Tirolskem že davno razveljavljeni, jih vlada v naših kra-iih še vedno ni preklicala. Zakaj uporablja Rim dvojno mero? Spomenica se pritožuje, da ni v javnih službah našega ozemlja nastavljen niti en dstotek Slovencev. Kako naj se pri nas u-vede dvojezičnost, če ne imenujejo uradnikov, ki poznajo oba deželna jezika? Slovensko šolstvo — pravi spomenica — še vedno ni uzakonjeno in stalno, javni napisi na uradih in ulicah, skoro vse objave in razglasi so sestavljeni kakor prej izključno v italijanščini. Slovenske kulturne in vzgojne ustanove in gospodarske organizacije ne prejemajo niti vinarja podpore iz javnega denarja. In vendar so Slovenci ravno taki davkoplačevalci kot Italijani in prispevajo na enak način k vzdrževanju javnih skladov. Kjer se delijo podpore, tam jih pa ne poznajo. Saj je našim umetniškim družbam celo proti plačilu zabranjen dostop v občinske gledališke in koncertne prostore! KDO OVIRA SPORAZUM Kar zahtevamo Slovenci, pripadniki vseli strank, je tako človeško in naravno, da nam noben pošten in pravičen človek ne more ugovarjati: zahtevamo samo to, naj oblastva ravnajo z nami enako kakor z o- stalimi državljani in naj vlada spoštuje pogodbe, ki jih je sama prostovoljno sklenila in podpisala. Kako more od nas terjati, da vestno izpolnjujemo obstoječe zakone, če se jih sama noče držati? Mi vemo, da imajo vodilni možje v Rimu trden namen uresničiti londonski sporazum. Pravijo, da je tudi dr. Palamara prišel v frst z najboljšo voljo, da izvede posebni statut. Zakaj se torej ni izvedel? Zato, ker sta Ilim in Palamara naletela na srdit in organiziran odpor tukajšnjih laških nacionali. ftov. Proti enakopravnosti Slovencev z I-talijani se niso ogorčeno uprli samo' bivši fašisti ter liberalci in republikanci, ampak tudi — in to je najvažnejše — Italijanska krščanska demokracija in nekateri cerkveni krogi v Trstu. »Duša in lice Trsta« — se je glasila njih zahteva — »morata ostati nespremenjena.« Glavni tajnilk tukajšnjih demokristjanov Redento Romano je na zadnjem občnem zboru stranke kar javno pozval vsa obla-siva, naj se )iprav nič ne podvizajo«, z uresničenjem posebnega statuta v korist Slovencev. Pozval jih je torej na sabotažo od Italije podpisanih mednarodnih dogovorov. Vendar tržaški nacionalisti niso ostali le pri praznih besedah. Napeli so vse sile, da hi za svoje protislovenske načrte pridobili tudi Rim, kamor so šla razna njihova odposlanstva čvrsto obdelavat ministre, poslance, senatorje, visoke uradnike in vodstva vladnih strank. Nezmanjšano izseljevanje Italijanov iz cone B je bilo najmočnejše orožje, ki so ga v Rimu vihteli. In dosegli so, da je posebni statut zares obvisel v zrakii ter se danes na Tržaškem v bistvenih delih ne izvaja. Smernice poglavarja katoliške Cerkve Zgodovinska odgovornost, da tržaški Slovenci niso še prišli do zajamčenih jim svoboščin in pravic, zadene domala v celoti tukajšnjo Italijansko krščansko demokracijo, ki se je s tem izneverila ravno tako načelom demokracije kakor predpisom krščanstva. Pij XII. je imel pretekli četrtek v Castel-^andolfu nagovor na člane tako. zvanega »Središča za mednarodno spravo«, kjer je z nedvoumno jasnostjo povedal, kakšne naj bodo po nauku Cerkve podlage, na katerih mora sloneti sožitje med narodi. Zanimivo je ugotoviti, kako ostro se razliikuje politika tržaške Kršč. demokracije s smernicami Pij a XII. Če naj ljudstva žive v miru in spravi e-no poleg drugega — pravi poglavar Cerkve — mora vsak narod priznati drugemu »pravico do življenja in pravico, da uživa dobrine zemlje«, ki so potrebne za njegov obstanek. Pri nas pa vidimo, kako se s sodelovanjem Krščanske demokracije Slovenci počasi, toda po načrtu izrivajo iz svojih pradavnih bivališč in kako se razlašča zemlja, ki je skozii stoletja preživljala slovenske kmete in njihove družine. Vsak narod —- nadaljuje papež — pravico, da ga sosedje spoštujejo in cenijo njegovo dobro ime, pravico, da ohrani svoj Nadaljevanje na 3. strani NOVICE Z VSEGA SVETA TEŽAVE ITALIJANSKE VLADE Za Segnija vladanje ni lahka stvar. V Krščanski demoikraciji in tudi v vladi sami ni namreč prave edinosti. To' se je najbolj očitno pokazalo, ko so poslanci glasovali za zakon o vojaških sodiščih. Del demokristjanov in z vlado združenih liberalcev ter republikanci so bili mnenja, da smejo vojaška sodišča soditi le vojakom pod orožjem, v nobenem primeru pa ne civilistom. Ravno tako je mislila socialistična in komunistična opozicija, medtem ko je vlada sklenila, da smejo vojaki soditi tudi civilistom, če zagrešijo nekatere zločine, kot so veleizdaja, vohunstvo ali vojaška sabotaža. Tako se je zgodilo, da so nezadovoljneži glasovali skupno s socialisti in komunisti proti zakonu. Segni je sicer zmagal, toda le s pomočjo fašistov in monarhistov in tako kljub zmagi doživel porraz. V vladi sami je nastal spor zaradi povišanja plač državnimi uradnikom in Solnikom. Iz proračuna, ki znaša 2800 milijard lir, troši danes država nič manj ko 1200 milijard za svoje nameščence, toda ti zahtevajo nove poviške. Vlada je pripravljena žrtvovati za povišanje plač še okrog 30 milijard in je zato povečala davke na kavo, sol, mazilna olja in drugo, vendar s tem slabo plačanih nameščencev ni še zadovoljila. Minister G-onella se je postavil na stran uslužbencev, zakladni minister Gava in minister za proračun Vanoni sta pa novim poviškom nasprotna, češ da se s tem samo večajo davčna bremena in cene življenjskim potrebščinam. Kako bo Segni vse te spore v stranki in vladi premagal? NAČRTNO RAZNARODOVANJE V ponedeljek so v Dolini uradno otvorili italijansko osnovno šolo, ki šteje 9 učencev. Med njimi je le eden pravi Italijan: trije so iz čisto slovenskih družin, vsi ostali so iz mešanih zakonov. To je že 15. lašlka šola, ki so jo oblastva ustanovila po vojni na slovenskem podeželju. Ker vpisujejo' v te šole tudi slovenske o-troke, gre za očitne in pristne raznarodoval-nice. Vse to se dogaja pod vlado dr. Pala-mare, o katerem je naša in tuja javnost poti-čena, da je za njegovega prefektovanja v Gorici izšel odlok, ki prepoveduje otrokom optantov vstop v slovenske šole, češ da so v svojih opcijskih prošnjah navedli kot občevalni jezik italijanščino in da morajo zato obiskovati le laške šole. Vsak otTok naj se poučuje v svojem jeziku! Kako to, da se pod istim Palamarom smejo vpisovali v laške šole Slovenci? Zato — nam bodo odgovorili — ker so slovenske družine »svobodne« izbrati svojim otrokom take sole, kakor si jih »same želijo«. Zakaj ne velja isto za slovenske optante na Goriškem in za beneške Slovence? Zato ne, iker je vrhovni cilj laške šolske politike, da s katerimkoli sredstvom in izgovorom Slovence raznn-rodujejo. Da tako ravnanje globoko žali in izziva naše ljudstvo, tega se oblastva sama dobro zavedajo'. Zato so ob otvoritvi lašike šole v Dolini dali poslopje od policije zastražiti, ravno tako kakor so naredili lansko leto v Ricmanjih in kakor je policija stražila zidanje tujega istrskega naselja v Sesljanu. PREDSEDNIK KURIČEK V največji južnoameriški republiki Braziliji so volili novega poglavarja države. Ker je dežela silno razsežna — Brazilija je 200-krat večja od Švice — bo trajalo' nekaj tednov, preden preštejejo glasove iz oddaljenih in samotnih krajev. Jasno je pa že danes, da bo novi predsednik Jušelino Kubi-ček, voditelj socialnih demokratov. Z njim so potegnili tudi komunisti in Delavska stranka. »Nikoli,« je izjavil Kubiček po radiu, »se ne bom oddaljil od duhovnih in moralnih izročil brazilijan^kega ljudstva, ki imajo svoje korenine v krščanstvu.« Cilj njegove vlade je povečati proizvodnjo in zboljšati življenjske razmere delovnih slojev. Kubiček se je rodil 1. 1912 kot sin češkega priseljenca. Z njim je prvič v zgodovini Brazilije postal državni poglavar mož slovanske krvi. FRANCIJA JE TEŽKO EOLNA Komaj je Faure pridobil v parlamentu večino za svojo’ politiko v Maroku, je njegova vlada spet zabredla v težave. Socialisti so sicer ta torelk še enkrat zanj glasovali, a ga lahko, kadar hočejo, strmoglavijo. Največja nesreča za Francijo je, da zavoljo prevelike strankarske razcepljenosti bploh nima več stalnih vlad. Ker se neprestano menjavajo-, nima nobena prave moči in ugleda. Tako je doživel Faure, da so nacionalistični poslanci javno pozivali generale, naj ne izvršijo vladnih ukazov v severni Afriki, in da se je v Rouenu 600 vpoklicanih rezervistov s silo uprlo, ko so jih odpravljali v Maroko. Od teh je bilo kaznovanih 12 in vsakemu so prisodili po — 10 dni zapora. V kaki drugi državi bi bili obsojeni na več let trdnjavske ječe ali celo ustreljeni. S toliko popustljivostjo se iz-podkopuje disciplina v vojski in s tem u-gled Francije v inozemstvu. Če bi bila Francija mala država, bi lahko kdo rekel, da njene notranje razmere prav nič ne brigajo tuji svet. Toda Francija leži v osrčju zapada in brez nje je atlantska skupnost nemogoča. S svojimi in-dokitajslkimi kolonijami je v povojnem času zelo močno vplivala na usodo Azije in politika, ki jo bo vodila v svojih obsežnih afriških posestih, bo odločala v bodočnosti te važne črne zemljine in s tem o bodočnosti človeštva. To’ je vzrok, zakaj svet ne more biti brezbrižen za razmere v Franciji. Danes delajo Francozi na žalost vtis, kakor da so zgubili vero vase in da jim je strankarstvo u-bilo čut odgovornosti za usodo domovine. NOVA ZAVESA Sovjetski zunanji minister Molotov je takole označil sedanji politični položaj v svetu: »Železno zaveso' smo zamenjali z aluminijasto, da bi jo laže dvignili.« Besede so pravilne, kajti komunistični in zapadni svet ločijo kljub vsem pogajanjem in smehljajem še vedno globoka nasprotja. I KRIŠTOF KOLUMB IN MARCONI ^ V Genovi so v prisotnosti predsednika republike Gronchija proslavili 60-letnico, odkar je Marconi izumil brezžični brzojav. Na posebni razstavi so kazali prvotne priprave, katere je uporabljal slavni znanstvenik. Z vseh strani sveta so se zbrali učenjaki in o Marconiju je govoril tudi paipež. Primerjal ga je s Kolumbom: oba sta skrčila razdalje: Kolumb preko oceanov, Marconi preko ozračja. POSTAJA NEPRIJETEN ,Bivši predsednik Peron je našel, kakor ste že brali, zatočišče v Paragvaju, kjer je prav ikmalu prelomil obljubo, da se ne bo več bavil s politiko. Začel je dajati izjave, kako bo spet prišel na oblast. Zato mu je (paragvajska vlada nakazala Ikot bivališče mestece Villarico, od koder se ne sme premakniti brez dovoljenja. Medtem si išče s posredovanjem nekega milanskega trgovca, svojega prijatelja, primerno vilo v Švici. Peron gotovo ni brez denarja, saj so te dni odprli v Buenos Airesu kar celo razstavo umetnin in draguljev, ki si jih je z leti nakopičil in ki predstavljajo približno vrednost ene milijarde in pol lir. Med Peronovimi zakladi so zlate zapestnice in ogrlice iz diamantov in dragocene slike. Vse to so našli v tajni podzemski sobi in občinstvo si lahko te bogatije ogleduje v dvoranah vladne palače. Tu so razstavljene tudi neštete obleke, torbice, klobuki in čevlji — last pokojne Peronove žene Evite. ŽELEZNICE DELAJO Z IZGURO Prometni minister v Rimu je potožil, da imajo železnice vsako leto 10 milijard primanjkljaja. Zguba je do zdaj narasla že na 80 milijard. Minister je navedel tele vzroke: voznine so v primeri s predvojnim časom 32-krat večje, medtem ko so plače osebja 76-krat višje. Drugi vzrok je pa huda konkurenca avtobusov, ki se jih ljudje vedno raje poslužujejo. Pozabil je dostaviti, da se vse preveč ljudi vozi po železnicah brezplačno. POLITIKA SMEHLJAJEV V angleško pristanišče Portsmouth je priplulo sovjetsko brodovje šestih velikih bojnih ladij s 3200 pomorščaki. Prebivalstvo je občudovalo posebno admirala Golovka, ki je imel toliko odlikovanj, da ni bilo zalije dovolj proatora na prsih, ter jih je imel pripeta tudi na trebuhu. Na petdnevni obirfk v Leningrad je obenem šla skupina anglešikih vojnih ladij. Tudi tu je bil sprejem zelo prisrčen. Take ru-sko-angleške obiske so priredili zadnjič leta 1914. VESELI ZAPORI Blizu Caena v južni Franciji je bila kaj čudna kaznilnica. Jetniki so svobodno sprejemali obiske, dobro jedli in pili in zvečer lepo preoblečeni hodili v kavarne in na plese. Tako daleč je prišlo, da so se vrteli celo 7. ženo poveljnika policije. To se je zgodilo zaradi tega, ker je bil ravnatelj zaporov nemaren človek ter prepustil vodstvo zavoda nekemu »zanesljivemu« kaznjencu, ki je v njegovem imenu izdajal vsa mogoča spričevala in dovoljenja. Zdaj so ravnatelja seve zaprli in prešernega pirovanja je konec. Ali bo Segniju uspelo pomiriti naše kraje? Nova šolska politika Po podpisu londonskega sporazuma so bili tukajšnji Slovenci trdno prepričani, da se bo položaj našega šolstva izboljšal in končno uzakonil. Dokler se to ne zgodi, o-etanejo vse pravice, ki smo si jih pridobili pod zavezniki, nedotaknjene. Saj je dr. Palamara po prihodu v Trst izdal odlolk, da ohranijo predpis/; zaveznikov, v kolikor se tičejo slovenskih šol, svojo veljavo. V začetku tega šolskega leta smo pa doživeli hudo razočaranje: dr. Palamara je izdal več odlokov, s katerimi je pogazil svojo lastno odredbo. Pri imenovanju šolnikov je prevrnil podi Izaveznilki veljavni vrstni red in ukinil vsa dosedanja mesta u-čiteljev italijanščine na slovenskih šolah, talko da je samo zaradi tega odloka 16 Slovencev izgubilo službo. V ponedeljek je pa izšla nova okrožnica dr. Palamare, s katero so bili mnogi šolniki in njihove družine težko udarjene tudi v svojih prejemkih. Do danes je veljalo načelo, da pritičejo slovenskim šolnikom, ki imajo predpisano strokovno izobrazbo in izpite, iste plače in isto napredovanje kot njihovim, tovarišem na italijanskih šolah. Četudi niso položili izpitov v Italiji, so bili v gospodarskem pogledu zenačeni ostalim šolnikom. To je bilo pravično, zakaj povsod na svetu velja pravilo, da je treba za isto delo ljudem enake strokovne izobrazbe dajati isto plačo. Dr. Palamara je pa sedaj ukazal, naj s* tem šolnikom nakazujejo le prejemki, ki /pritičejo začasno nastavljenim učnim močem, to se pravi — začetnikom! Tu gre tudi za osebe, ki so že 20 let v službi, in ki bodo odslej prejemali po več ko 20 tisočer manjšo mesečno plačo! Med temi nesrečneži so nezaslišani primeri. Poznamo šolnike italijanske državljane, ki so končali svoje nauke v Italiji, tu Ipol ožili usposobljenost ne Izpite, tu bili stalno nameščeni, a so jih fašisti iznenada brez navedbe vzroka vrgli iz službe. Kaj. jim je drugega preostalo, kot da gredo iskat kruha v Jugoslavijo? Sedaj, ko »o se vrnili domov, jim kar naenkrat ne priznajo niti italijanskih izpitov, niti prejšnje stalne službe v Italiji, čeprav so italijanski državljani. Z nemškimi šolniki na južnem Tirolskem, ki se nahajajo v istem položaju, so popolnoma drugače ravnali. Zanje je izšel poseben zakon, po katerem se jim službena leta, izgubljena zaradi fašistovskega nasilja, vštejejo v napredovanje in pokojnino, četudi so bili prisiljeni bivati dolgo časa v inozemstvu. Namesto da bi se tem žrtvam političnega preganjanja tudi pri nas priznale iste pravice, jih naš generalni komisariat sedaj ifteče med nestalne začetnike ter jim znatno niža plače! Zakaj ta dvojna mera? Samo po sebi se razume, da bi se slovensko šolstvo na Tržaškem danes ne borilo s takimi težavami, če bi bili Angleži in Arne-tikanci, ko so imeli tu vso oblast, naše šolstvo uzakonili in izenačili italijanskemu. Zakaj se niso razni Kacini in Mizeriti, ki so se tedaj sončili v milosti zaveznikov ter v našem šolstvu vedrili in oblačili, za to Pravočasno pobrigali? Da se sedaj borimo s tolikimi krivicami >n da so danes številne družine slovenskih solnikov tako udarjene, nosijo pred narodom tudi oni vrhano mero odgovornosti. Nadaljevanje s 1. strani lastni značaj ter da se svobodno razvija in napreduje. Le poglejmo, kako tukajšnja Kršč. demokracija te naše naravne pravice spoštuje! Z najrazličnejšimi sredstvi socialnega pritiska skuša izpodkopati slovensko šolstvo ter prisiliti slovenske starše, da »prostovoljno« vpišejo svoje otroke v raznarodo-valhice. Najnovejši primer nam nudi Bazovica, kjer so letos le na ta način mogli ustanoviti laško šolo, da so od 6 učencev spravili vanjo 3 Slovence, ki so otroci od oblastev odvisnih javnih uslužbencev. Papež nam priznava pravico do lastnega narodnega značaja, tukajšnji katoliški nacionalisti nas pa hočejo' potujčiti. SEGNI NAJ IZBERE Da bi mogli narodi živeti v prijateljstvu, uči še Pij XII., je neobhodno potrebno, da se spoštujejo in izpolnjujejo »mednarodne pogodbe in drugi slični dogovori«. iMed take dogovore spada brez dvoma londonski sporazum s posebnim statutom in ostalimi prilogami. ■■ novice" JESENSKE POPLAVE Od vsepovsod prihajajo novice, da je jesensko deževje povzročilo velike povodnji. Novice so prišle ravno tako iz Japonske in Indije -kakor iz Evrope. V jugoslovanski in grški Makedoniji je yoda odnesla kar več vasi in uničila ves pridelek tobaka. Pri Bosanski 'Gradiški je Sava narasla za 7 metrov in pokrila vso okolico. Proglasiti so morali izjemno stanje ter izseliti mnogo-Ijudi iz njih bivališč. Sedaj so nastale silne poplave tudi v južni Italiji. V Avstriji je pa pritisnil mraz in dosegel v planinah 14 stopinj pod ničlo. Kraji, ki leže 1000 metrov nad morjem, so pokriti s snegom. EISENHOWERJEVA TORTA V petek je obhajal predsednik Združenih držav 65. rojstni dan. V bolnišnici, k)ci se zdravi, so mu pripravili ogromno rojstno torto: zanjo so porabili pol stota moke, četrt kvintala sladkorja, več stotin jajc ter ne vem koliko masla in mleka. Taka orjaška torta je bila potrebna, da je vsak izmed 2000 bolnikov lahko dobil na EisenIiowerjev rojstni dan pošten kos pod zob. BOLNI VELJAKI Vrhovni poveljnik atlantskih oboroženih sil general Gruenther je obolel in moral ▼ posteljo. V zadnjih časih zasleduje sploh bolezen mogočnike tega sveta: predsednika Eisenhowerja je zadela srčna kap, nemškega kanclerja Adenauerja je napadla pljuč- | nica, Tita pa muči revmatizem. Tito lahko kljub temu opravlja nemoteno državne posle ter je pred dnevi sprejel na Brionih odposlance sovjetskega parlamenta, ki so si I na obisku Jugoslavije ogledali tudi Istro, i Če mi zahtevamo, naj se podpisane pogodbe spoštujejo, ravnamo prav gotovo tudi v popolnem soglasju s smernicami Pija XII., medtem ko je politika tukajšnje Krščanske demokracije v kričečem nasprotju z navodili poglavarja katoliške Cerkve, z naravnim zakonom in načeli krščanstva. Antonio Segni, znan tudi med političnimi nasprotniki kot trezen poštenjak, stoji danes pred resno izbiro. V politiki, ki naj jo vodi do Slovencev naših krajev, se mora odločiti za prolimanjšinsko smer tukajšnje Krščanske demokracije ali pa za ideje, ki jih je pretekli teden javno izpovedal Pij XII. Za katolika in poštenjaka menimo, da bi izbira ne smela biti težka. Če bi se Segni odločil, da kljub vsem oviram in odporom izpolni vse od Italije prevzete mednarodne obveze, bi si pridobil zgodovinsko zaslugo, da je pomiril naše kraje, položil temelje trajnemu sodelovanju med sosednima narodoma in državama ter obenem visoko dvignil ugled Italije v svetu. NE BOJ SE OPERACIJE V Bologni je prof. Tirelli operiral na o-čeh 104-letno Augusto Rossi, ki je najstarejša učiteljica Italije. Operacija je trajala 15 minut in je srečno uspela. Stara gospodična se ni niti najmanj bala noža in sedaj spet dobro vidi. Koliko mladih in čvrstih ljudi se pa boji še tako nedolžne in preproste o-peracije! NIKOLI ŠE TOLIKO VINA Računajo, da bo letošnja trgatev v Italiji vrgla nič manj ko 54 do 55 milijonov liek. tolitrov vina. To je pravi rekord, zakaj povprečni letni pridelek znaša v Italiji približno 40 milijonov hektolitrov. ZBOROVANJE PASTIRJEV Kakor vsi ostali stanovi imajo v Italiji tudi pastirji svojo organizacijo, ki šteje 35.000 članov. Njih odposlanci so se te dni zbrali v Rimu in bili sprejeti tudi od sv. očeta. Za slovo so pastirji, oblečeni v svojih značilnih nošah, zaigrali na piščali in žvegle starodavne pesmi. Lepi napevi so v Vatikanu odmevali kot nekoč pastirske pesmi na betlehemskih poljanah. ^GROMOVIT BEG Dva mlada Madžara sta orala ob avstrij-sko-ogrski meji. Kar naenkrat zaženeta traktor v divji dir proti žični pregraji in, da bi varno prišla čez, sta kot noTa -metala na levo in desno ročne granate. Stražniki na obeh straneh so se seveda razbežali, fanta sla pa predrla »železno zaveso« in prigr-mela s strašnim ropotom skoraj do Dunaja. POTREBEN JE PROMETNI STRAŽNIK Na znanem križišču pri »Madonini« onkraj soškega mosta v Ločniku pri Gorici je prejšnji teden policist Benatti s svojim mo-torjem butnil v delavca Petruza, ki se je i vozil na dvokolesu. Policist je tako nesrečno padel, da si je razbil lobanjo, medtem ko si je Petruz zlomil ramo. Ker se je na križišču primerilo že več ne-! zgod, bi bil čas, da postavijo tja prometne-i ga stražarja. SV. IVAN Med številnimi stanovalci iz ulice Paglia-ricci pri Sv. Ivanu se čedalje bolj širi nezadovoljstvo, ker jim tržašlka občina ni doslej uredila ceste. Kljub številnim prošnjam, ki so jih podpisali vsi tamkajšnji prebivalci, je stanje ulice neznosno, saj je bolj podobna kakemu kraškemu kolovozu kot predmestni ulici. Na občini vsakokrat obljubljajo, da bodo pot popravili, a na žalost ostanejo le pri obljubah! Ponovno se zato obračamo na občinsko u-pravo in prosimo, naj se naša ulica enkrat za vselej temeljito uredi. Drugo nedeljo v oktobru je tržaški škot imel v naši župniji kanonično' vizitacijo. Slovesne sv. maše, ki jo je za naše vernike daroval ob 7. uri, se je udeležilo izredno veliko število Slovencev, tako da je bila cerkev nabito polna. Msgr. Santin je vernikom spregovoril v slovenščini. Svoj govor je prebral. Tržaški cerkveni knez je imel priliko spoznati dušo naših ljudi in tudi pravo »dušo Trsta« ter smo prav zadovoljni, da je ravno ob tej priliki prišla tako lepo do izraza. Bog daj, da bi tudi v drugih mestnih župnijah bilo poskrbljeno za naše vernike, kakor je pri Sv. Ivanu. Na stadionu »Prvi maj« so isto nedeljo o-tvorili novo dvorano. Poslopje, ki je zgrajeno po najsodobnejših tehničnih predpisih, bo služilo tako gledališkim predstavam kakor tudi telovadnim nastopom ter drugim kulturnim prireditvam. V novi zgradbi ima iodslej Svoj Sadež svetoiivandko prosvetno društvo »Slavko Škamperle«. LONJER Spolzke poti, vse večji cestni promet in mnogokrat tudi neprevidnost vozačev povzročajo čedalje več nesreč. V dobrem tednu sta se pripetili dve prometni nesreči tudi dvema stanovalcema z Lonjerske ceste. K sreči ne gre za hude poškodbe. Ko je pretekli četrtek bil 55-letni Miroslav Kjuder na tem, da pri Sesljanu prečka cesto, ga je povozil avto, v katerem je sedel znani industrialec iz Cervignana Ernest Plani. Kjudru so zdravniki tržaške bolnišnice ugotovili mnoge rane na levem stegnu, praske na kolenu in Toki. Nudili so mu prvo pomoč ter ga še istega dne poslali domov. Priporočajo mu 15 dni počitka. Preteklo soboto pa se je na Rotondi pri Sv. Ivanu zgodila nesreča 19-letnemu Rihardu Macarolu. Ob 17. uri se je z motorjem peljal na delo, Iko je nenadoma zagledal pred seboj lonjerski avtobus. Ker se mu ni mogel izogniti, je bilo trčenje neizbežno. Pravijo tudi, da so mu v usodnem trenutku odpovedale zavore. Pridržali so ga v bolnici, ker si je zlomil rebra in verjetno tudi ramo. Upamo, da bosta ponesrečenca kmalu popolnoma ozdravela. Vsem našim motoristom pa priporočamo največjo previdnost, kajti »železni konjiček« ima svoje muhe in se zelo rad splaši! PROSEK V ponedeljek, 17. oktobra, se je na Proseku začel pouk na italijanski industrijski strokovni šoli, ki so jo letos ustanovili. Za sedaj je tu le prvi razred, v katerega se je baje vpisalo petnajst učencev. V veliki veči- ni so to otroci iz begunskega naselja, ki so doslej zahajali v šoli na Opčinah ali v Križu. Vidimo torej, da današnja oblastva ustanavljajo italijanske šole na našem podeželju tako rekoč na tekočem traku, saj se Jdo-javljajo kot gobe po dežju! Nekateri trdijo, da bo na Proseku popolna industrijska strokovna šola, ki bo brez dvoma velika vaba tudi za slovenske otroke, ker v njej poučujejo gospodinjstvo in ročno delo, česar na našem trgovskem tečaju ni. Slovenski starši so svoj čas zahtevali, naj oblastva dovole še tretji razred trgovskega tečaja, da bi ne bilo- učencem s Proseka treba v Trst, a njihove prošnje doslej niso uslišali. Zahteva naših očetov in mater je danes tem bolj upravičena, ker so oblastva celo za nekaj otrok, ki so tu le od danes do jutri, ustanovila novo šolo. Da ne bo šola potujčevalnica naše mladine, moramo skrbeti sami. Prepričani smo, da bodo zavedni Prosečani vedno in povsod vedeli, v kateri šoli je mesto njihovim otrokom! DOLINA Že zadnjič smo pisali, da so se po vasi raz-sirile govorice o ustanovitvi italijanske šole v Dolini. In res se je pretekli ponedeljek začel italijanski pouk, za katerega se je prijavilo 9 učencev. Izmed teh je le eden sin italijanskih staršev, medtem ko so ostali ali Slovenci ali pa otroci mešanih zakono-v. Doslej so ti zahajali v šolo v Domju. Ne vemo, če se slovenski starši, ki so vpisali otroke v laško šolo, zavedajo velikega greha, ki so ga zakrivili proti sebi in svojim otrokom; saj so jih s tem dejanjem odtujili temu, kar je za moralno zdravega človeka najsvetejše, to1 je materinemu jeziku in domačim običajem. To so moralne vrednote, ki krepijo- človekov značaj in spopolnju-jejo njegovo' osebnost. S teptanjem in omalovaževanjem vsake moralne vrednote pa človek bije po obrazu samega sebe ter se na noben način ne moro razviti v omikana in dobro vzgojeno bitje. Upamo, da bodo prizadeti, ki so ta korak morda naredili po nasvetu kakega odpadnika, pravočasno spoznali svojo napako in svoje otroke dali v ono šolo, kamor po vseh božjih in naravnih zakonih spadajo. Vsako drugačno ravnanje se jim zna prej ali slej bridko maščevati. BORŠT Vso vas je globoko presunila tragična smrt našega domačina iz Zabrežca 24-letnega Rudolfa Parovela. Pokojnik je postal žrtev prometne nesreče, ki se je pretekli četrtek pripetila v Trstu. Mladenič se je s precejšnjo brzino vozil na lambreti po ulici Rossetti, ko se je na nekem križišču z vso silo zaletel v avto tržaške kvesture, ki je pravkar prihajal iz ulice Cumano. Ob trčenju je Parovel zletel na tla in si je na cestnem tlaku razbil lobanjo. Prepeljali so ga v bolnico, a je že med petja izdihnil. Preteklo nedeljo je bil v Borštu pogreb, ki so se ga udeležili številni vaščani in ljudje iz bližnjih vasi. Belo krsto je nosilo 6 fantov, spremljalo pa ja je 6 beloablečenih deklet. Dragega pokojnika bomo ohranili v blagem spominu. Naj mu Bog da večni mir. Težko prizadeti družini in sorodnikom izre-kamo globoko- sožalje in prosimo Vsemogočnega, naj jim pomaga prenesti hudi udarec. JEZERO Pred nedavnim smo zvedeli za novico, ki je napolnila srca vseli prebivalcev naše vasice z velikim veseljem. Oblastva so končno določila 14 milijonov lir za napeljava vodovoda v Jezero. Po tolikih letih nestrpnega pričakovanja smemo sedaj resno upati, da bomo kmalu dobili pitno vodo. Pristojna oblastva prosimo, naj pobite z načrti in narede, kar je potrebna, da čimprej pridemo- do tako potrebnega in zaželenega vodovoda. Vsem, ki so nam pomagali pri tej veliki življenjski potrebi, se najtopleje zahvaljujemo. Posebno priznanje naj gre Novemu listu, ki nas je tolikokrat podprl ter brez dvoma zelo pripomogel, da smo prišl4 do potrebnega denarja za rešitev tega važnega gospodarskega in zdravstvenega vprašanja. PADRIČE Pretekli teden so oblastva končno ugodila želji in zahtevi naših staršev, ki so že dalj časa moledovali, naj se pri nas odpre otroški vrtec. Šolsko poslopje stoji na pol poti med Gro-pado in Padričaini, taka da morejo vanj zahajati tudi otroci iz sosedne Gropade. V vrtec se je vpisalo 24 otrok, ki tudi redno prihajajo k pouku. Prepričani smo, da ho' prepotrebna vzgojna ustanova popolnoma izpolnila pričakovanja in željo vseh naših očetov in mater. PLAVJE Do pred nekaj tedni niso- naši kmetovalci iz Plavi j trpeli nobene gospodarske škode zaradi razmejitvene črte, ki jo je postavil londonski sporazum. Dobili so dvolastniške izkaznice in so mirno obdelovali polja ter tudi smeli prodajati pridelke v Trstu. Življenje je tor se niti ne nanaša več na glavno osebo v romanu, na mlado italijansko delavko ob Gardskem jezeru, kjer se zgodba dogaja, ampak na Mussolinijevo vilo, ki slo-jj tam ob bregiu jezera. Vsebina romana je na kratka rtakale: Mlad slovenski intelektualec jz Trsita, Mirko Godina, gre po vojni v kraj ob Gardskem jezeru, kjer je služil vojake, in obišče tudi svojo tamkajšnjo nekdanjo gospodinjo. Pri tem spozna njeno mlajšo hčerko, ki je še ni imel priložnosti videti, ker je živela nekje drugje. Fanit in dekle — ki dela v neki tekstilni tovarni — si postaneta po pirviih zafrkljiivkah takoj simpatična itn preživita ves dani skupaj na sprehodih v okolici jezera. Pni tem se pogovarjata o svojem življenju in ugotovita, da je bilo skoro v celoti Šola molčečnosti Eno najboljših sredstev samopremagovanja je brez dvoma molčijlivost. Kako so že v stairem veku smatrali molk za šolo duhovne krepitve človeka, nam pričajo grški modreci Pitagorejci, ki so od svojih učencev zahtevali, da se morajo več let vaditi v — molčanju. Vsak človek je tako 'Ustvarjen, da bi na napade najraje takoj odgovoril z glasnim ugovarjanjem ter si »pošteno privoščil« nasprotnika. Ce namesto tega molči, je ito zmaga njegovega duha nad1 pri rodnimi nagoni in nagnjenji. Svoje vaje začni s teim, da se naiuč lš poslušati mirno in s simpatijo tebi nasprotno mnenje, ne da bi nanje takoj razburjeno odgovarjal. To pa ne zato, dia bi večno molčal, temveč da bi mirno premislil nazore nasprotnika ter jih lahko pozneje s tem večjo močjo iin prepričljivostjo izpodbil. Kako bi mogel to doseči, če bi se pe vežbal v mirnem poslušanju tebi nasprotnega mišljenja? Kdor pe zna poslušati, me da bi takoj odgovoril, se na bo nikoli osvobodi] svoje anostranosti In se- Kutturne vestt Orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane bo z akademskim pevskim zborom »Brankom Krsma-novičem« iz Beograda gostoval v Italiji in Zahodni Nemčiji. ,Zbor Slovenske filharmonije bo nastopil v Bolgariji. Zbor in orkester* skupaj pa bosta najbrž priredila nekaj koncertov tudi v Vzhodni Nemčiji, Sovjetski zvezi in Turčiji. * * • Na letošnjem mednarodnem sejmu knjig, ki £ bil v začetku oktobra v Frankfurtu na Maini, jd'prvič sodelovala tiudi Jugoslavija. Na razstavi je bilo nad 48 tisoč knjig, med njimi 12 tisoč novih. Jugoslavijo so zastopali Jugoslovanski leksikografski zavod, Založniško podjetje in Znanstvena knjižnica Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Jugoslovanska razstavljena dela so bila po vsebini in zunanji opremi zgledna. * * • Pred nedavnim so v ljuhljapski delavnici Trlglav-filma dokončali kratki film ZiVljefije velenjskih rudarjev. Delo, ki sta ga režirala Metod in Milka Badjura, pripoveduje o življenju rudarjev v Velenlju, o njihovem delu ter o razvoju rudnika do današnjih dni. povezano z Mussolinijevim imenom. Postava tega človeka je ves čas zasenčevala njuno mladost. Toda medtem ko se je Mirko Godina kat slovenski fant znal zgodaj upreti njeni mrzli, zlobni moči, jd je dekle podleglo in na sprehodu proti nekdanji Mussolinijevi vili mu to tudi odkrito in nedolžno prizna. Se vedno vidi v mrtvem nasilniku velikega človeka kakor njena mati in toliko drugih. Fant jo prepričuje in se trudi, da bi iztrgal njeno mlado, pošteno sice in dušo iz krempljev mrtvega tirana in to se mu končno tudi posreči. Seveda pa roman nikakor ni političen, taka je le njegova idejna, miselna vsebina. Dejansko je poln poezije in liričnih opisov, poln živahnih ljubezenskih in igrivih dvogovorov, ki nimajo nič skupnega s politiko; v njem ne najdemo političnih gesel in fraz kot v tolikih drugih literarnih delih zadnjega časa, a prav zato je idejno resnično prepričljiv in1 napreden. S tem svojim romanom je Pahor potrdil, da je eden najboljših, miselno najbolj zdravih in umetniško najbolj nadarjenih mlajših slovenskih pripovednikov in tudi eden najbolj izvirnih. S to knjigo je ustvaril vedro, drobno, a kvalitetno delo, boljše kot večina tistega, kar je izšlo zadnjih nekaj let na Slovenskem izvirnega. Skoda le, da ni očistil knjige še nekaterih banalnih mest, kot jih je najti n. pr. v dvogovoru na pokopališču. Presenetil nas je tudi v jezikovnem pogledu. Od časa »Mojega tržaškega naslova« si je jezik in &lotg zelo izboljšal, dia ga je zdaj res prijetnd brati. Skoda le, da je konec dela nekam bled in nejasen- Po tej Pahorjevi knjigi še tem teže pričakujemo izid njegovega naslednjega, obsežnejšega romana, katerega rokopis je bil nedavno nagrajen. M. Z. bičmosti ter je nesposoben, da bi res učinkovito prepričal iin zavrnil nasprotnika. Posebno važno je, da se vadiš v taflto zvani diskretnosti, to se pravi, da 'brezpogojno molčiš o skrivnostih, ki ti jih je kdo zaupal, ali o stvareh, ki bi lahko bližnjega spravile v zadrego, mu škodovale ali ga postavile v slabo luč. Ni noben slučaj, da imamo brezpogojno zaupanje samo do ljudi, o katerih vemo, da znajo molčati, zakaj Je taki so dokazali, da imajo sebe v oblasti, da so duhovno vzgojeni, moralno trdni ip zanesljivi. V molčljivosti se najbolje vadiš s tem, da ne čakaš na priliko, ko lahko zamolčiš zaupano ti skrivnost, temveč tudi S tem, da od časa do časa poskušaš ne igovoniti o stvari, ki ti gori wa jeziku, četudi bi jo lahko brez škode povedal. Potrudi se ip požri novico ali besedo, čeprav ti sili iz -grla. Pojdi brez usmiljenja v boj proti svoji klepetavosti to gostobesednosti in ogibaj se govoričenja o zasebnem življenju bližnjega. Le tako postaneš resen' in discipliniran človek, kateremu vsi zaupajo, pe nanj zanesejo in ga spoštujejo. _"f,,hor! Vila ob jezeru VZGOJNI KOTIČEK GOSPODARSTVO MED ■ hranilo in zdravilo — Že v prastari dobi je bil med visoko cenjen in zelo zgodaj se je razvilo — četudi zelo primitivno — čebelarstvo; saj so našli upodobljeno čebelo in panj na staroegipčanskih vrezninah, ki izvirajo iz dobe 3600 let pred Kristusom. Sploh je bil med glavno sladilo vse do srednjega veka, ko se je pojavil trsni sladkor in pozneje sladkor iz sladkorne pese. Zaradi sladkorja je bil med potisnjen nekako v ozadje', a s tem ni izgubil svoje vrednosti. V žadnjem času celo opažamo, da se zopet uveljavlja, to pa predvsem zaradi zdravilnih lastnosti. MED KOT HRANA Med se stvori v želodcu čebel iz nektarja, ki ga čebele nabirajo po cvetju. Prvotno je bil ves med namenjen prehrani čebeljih ličink, novega čebeljega zaroda. Sodobni čebelar pa je priučil čebele, da nanašajo med tudi v celice, kjer ni ličink. Prej so si same morale graditi celice, danes jih gradi čebelar. Na razpolago imajo staro ali novo satovje, ki čebelam olajša delo, a zato jim čebelar odvzame medu. V splošnem vsebuje med 74 do 82% raznih sladkorjev, in sicer do 10% trsnega sladkorja, do 35% dekstroze in do 40% levu-loze. Poleg sladkorja je v medu nekaj beljakovin (do 1%) in nekaj drugih snovi ter 15 do 20% vode. Ni vsak med enak po sestavini, še manj po barvi, po duhu in okusu. Svetlorumen je med, ki ga čebele nanašajo, ko cveteta lipa in akacija, temnejši in lepo dišeč je med iz travniških cvetlic, najbolj temen, celo skoraj zelenkast je med od ajde in hoje. Slednji včasih celo nekoliko greni in diši po smoli. Med ima manj sladilne moči kot navadni sladkor, vendar draži in pospešuje tek in ga zato uporabljamo pri slajenju mleka za o-troke, namažemo na kruh itd. Med je zelo lahko prebavljiv — saj so ga že čebele prebavile — in vsebuje celo vrsto vitaminov, predvsem iz skupin A, B, C. Vse snovi so v medu v nekem razmerju, ki prija nežnim prebavilom otrok in že izrabljenim starejših ljudi. Zato je med priporočljiva prehrana za prav mlade in prav stare ljudi, a koristi tudi ostalim. MED KOT ZDRAVILO Že iz tega je razvidno, da vsebuje med mnogo zdravilnih snovi. Posebne zdravilne lastnosti medu pa so naslednje: 1. Kdor boluje na sladkorni bolezni, ne sme uživati navadnega sladkorja, a ga lahko nadomesti z medom. 2. Že naši pradedje so nudili kašljajočim ljudem žajbelj z medom. To so- delali po nagonu ali na podlagi izkušenj, niso pa vedeli zakaj. Danes vemo, da med lahno- draži sluznice in jih izpodbuja k izločevanju. Med pa ne draži samo sluznic v ustih in v grlu, temveč tudi v prebavilih. 3. Med vpliva zdravilno na jetra in na ledvice. Zato bi ga morali uživati vsi, ki bo-lujejo na teh velevažnih organih. Sodijo, da ugodni vpliv na jetra in ledvice prihaja od železa, ki se nahaja med sestavinami medu. 4. Za prebavilne organe je med tudi raz- kužilno sredstvo, ker uniči mnogo bolezenskih bakterij. Iz teh razlogov zavzema eno najodličnejših mest med naravnimi zdravili, ki jih u-pošteva ljudsko in živalsko zdravstvo. Med pa je tudi odlično lepotično sredstvo. Raskava koža na obrazu in rokah se kmalu popravi, postane gladka, če jo namažemo z medom. Tvori in bule se prej razpustijo in rane se prej zacelijo, če jih namažemo* z medom ali z medom in testom iz lanene moke. Vse te in še druge lastnosti pa ima samo pristen med, nabran v naravi. Samo ta vsebuje spojino jutranje hladilne rose in žarkov žgočega sonca, vonjave cvetočih travnikov in zelenih gozdov. Na žalost med v trgovini ni vedno pristen. Prepogosto je ponarejen s sladkornim sirupom in melaso iz sladkorne pese. Prav je. da nadzorna oblastva kaznujejo vse ponarejevalce. SORTE JABOLK IN HRUŠK V JUŽNEM TIROLU V južnem Tirolu pridelajo letno nekaj nad 2 milijona q jabolk in hrušk, kar znaša ka- V CŠportni pregled =—s NOGOMET V nedeljo so jo pa Avstrijca hudo izkupili kar v treh tekmah. V Budimpešti je njihova nogometna reprezentanca izgubila z 'Madžarsko kar s 6:1. Največ zaslug za sijajno zmago ima madžarski napad, ki je pod vodstvom Puškasa zaigral boljše kot v prejšnjih tekmah in je .prebavljal stalno nevarnost za avstrijsko mrežo. Najboljši igralec je bil Csibor. Avstrijci so pokazali zelo povprečno igro. dobro je igral le Hanappi. Splošno mnenje je, da je Madžarska igrala tako dobro kot lami na svetovnem prvenstvu v Sviioi, ko jo je ves svet občudoval. Tekmo je gledal tudi dr. Foni, trener italijanske reprezentance, in je dejal, da ima vtis, da so ,se Madžari celo prec ej zboljšali. Ce. se vrine v moštvo še srednji krilec Lorant, se bodo prihodnji mesec znašli »azzurri« pied izredno močnim nasprotnikom. Pred tekmo A moštev so se poskusili tudi mladinci obeh narodov- Tudi tu so zmaiga-li Madžari, in sicer z 9:0 ,kar je za Avstrijo še hujši poraz kot pa 6:1 v prvem moštvu. Tudi na Dunaju je izgubilo avstrijsko B moštvo proti madžarskemu g 5:2. Holandska reprezentanca je v Rotterdamu igrala neodločeno z Belgijo (2:2), pravtako Švedska v Kopenhagpu z Dansko (3:3). Za poslednjo tekmo je vladalo izredno zanimanje, kajti do sedaj je bilo med1 Švedi lin Danci že 55 srečanj. Švedska je zmagala 24 krat, Danska 24 krat, 7 krat pa je bil izid neodločen. Tudi v tej tekmi se torej še ni pokazalo, Ikdo je boljši! V tekmah za italijansko prvenstvo I lige ni bilo hudih presenečenj. Na čelu lestvice sta sedaj Initeir in Piorentina, medtem ko je lanski državni prvak Milan že na 7. mestu, tržaško moštvo pa si s Padovo deli predzadnje mesto. V Jugoslaviji je z zmago nad Dinamom zasedel prvo mesto v lestvici Par ižan, na drugem mestu je Crvena zvezda, Hajduk pa je prav tako kot Milan na sedmem mestu. Jugoslovani so premegali Irsko s 4:1. Prvi gol je z enajstmetrovke zabil Milutinovič, pozneje je pa spravil v vrata še 2 žogi. Enega je pa poslal v mrežo Veselinovič. Milutinovič se že močno približuje Vukaisovi igralski slavi, čeprav je zelo mlad. ATLETIKA V Fireiburgu so Nemci premagati Fabjane s 124-74 točkami. Iz tega izida vidimo, da so Nemci v atletiki na dostojni višini v Evropi. Zaradi oblač- | kih 6 do 7 milijard lir. Od te količine je približno 85°/o jabolk in 15% hrušk. JABOLKA Med jabolkami daleč prednjači domača sorta »Kalterer« Bohmer« (Rosa di Calda-ro), ki predstavlja sikoraj eno tretjino- vseh dreves. Sledi sorta »Gravenstein« s 17%, šampanjska reneta s 13%, zimska zlata par-inena s 7%, »Morgenduft« (Rome Beauty) s 6% in kanadska reneta s 4% dreves. Redkejših sort je še kakih 100. V najnovejših nasadih je mnogo ameriških sort, predvsem iz družin Delicius in Wi-nesap. HRUŠKE Skoraj vsako drugo hruškovo- drevo je vi-ljamovka-vrtolanjka. Zavzema 48% vseh dreves. Daleč za to sledita s po 12% »cesaT Aleksander« in maslenka »Hardepont« z 8% moškatka. Nobena ostalih sort, katerih je nad 100, ne doseže 5% dreves. VAAAAAAAAAAAA/A^AAAAAAAAAA^AA7A^AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA^AAAAA^^I PRISPEVKI ZA ŽIVINOREJCE NA GORIŠKEM Kmetijsko nadzorništvo (v ulici Duca D’Aosta) poziva živinorejce, naj- najkasneje- do 1-5. novembra vložijo prošnjo za nakup j-uirtic iji krav izbrane furlanske rjave pasme. Država daje 25 odstotkov prispevka k pakupni ceni. Vložite prešnjo č mprej, ker nadzorništvo razpolaga le z določenim zneskom za prispevke. Kdor želi podrobnejš h pojasnil, jih lahko dobi pri omenjenem uradu. nega vremena in precejšnjega- mraza pa niso bdli doseženi pomembnejši rezultati. Staremu Consolini-j-u, bivšemu svetovnemu prvaku, se je zopet posrečilo ,da je zalučal disk preko 54 m daleč, in sicer na 54,17 metrov. Na tekmovanju v Manchestru je evropski prvak v metu diska Merta (C&R) izboljšal svoj prejšnji rekord za 22 -cm. Novi rekord je 56,69 m. V skoku y daljino je Slovenka Draga S'amejčiče-va postavita v Ljubljani nov državni rekord. Skočila je 5,68 m i-n postala tako kandidat za olimpijske igre. DVIGANJE UTEŽI V MUnchemu pa Bavarskem se je v ponedeljek zaključilo svetovno prvenstvo v dviganju uleži. U-deležili so se ga tudi jugoslovanski in italijanski tekmovalci, a oiso imeli posebnih uspehov. Zmagovalci so bili Rusi, ki so ra-zem v srednji, v poltežki i-n težki kategoriji, zmagali povsod in skoraj v vseh disciplinah postavili nove svetovne rekorde. V navedenih treh kategorijah so zmagali Amerikanci. V srednji -kategoriji je bil prvi Pet George, ki- je jogoslovamiskega porekla. Absolutni rekord je dosegel 22-letpii Američan Paul Anderson, ki je kar za 24 kg izboljšaf prejšnji svetovni rekord. Njegov u-sipeh je: 512,5 kg (185, 145. 182,5). To je najtežje breme, ki -ga- je doslej d-viginil človek po pravilih dviganja uteži. Zmagovalec je pa tudi sam precej težak. Tehta namreč 164,5 kg! ODBOJKA Mariborski Branilk si je osvojd-l državno prvenstvo v odbojki. Mesto Maribor je imelo vedno izredno dobre odbojkaše, vendar so le redke njegove Igralce uvrstili v državno reprezentanco, najbrž zato, ker so bili Slovenci ip ne Srbi. Upajmo, da bodo v-sa-j od sedaj igralci Branika zastopali državo na mednarodnih tekmah. S A H V 9. kolu turnirja kandidatk v Moskvi je Jugoslovanka Lazarevičeva doživela svoj prvi poraz. Kljub temu je ostala še vedno ina prvem mestu s 7 točkami, slede ji Volpert, Greser, K eter s 6 itd. Skupno je 20 igralk. Upajmo, da ta poraz ne bo zmedel Lazarevičeve. 'Lep -uspeh je do egel v La Speziji slovenski osmošolec Lakovič Josip, ki je zasedel prvo mesto na turnirju 21 kandidatov za italijansko prvenstvo. S to zmago si je pridobil naslov mojstrskega kandidata jn pravico do igranja na državnem prvenstvenem turnirju. Ce si še na tem pribori polovico iger, bo slovenska realna gimnazija v Tratiu imela prvič, od kar obstoja, italijanskega šahovskega mojstra. O. B. ZA NASE NAJMLAJSE \AAAAAAAAAA/ v T>aA&a*t, Uiati št. 35 /VWVVVWNA^VWVVvVWW>AA/VYVVV\VVVWVVVVVWVVVVYV\A/VWVW^ “5 I Copyri*ht, 1929, by Edgar Ric« Burrmigha, Inc. Ali righu Jane je stopila k Tarzanu In mu mehko položila roko na komolec. »Najbrž sanjam«, je dejala, »in ko se zbudim, bo strašni nož prebodel moje srce. Samo že enkrat me poljub', preden ugasnejo moje sanije.« Tarzan jo je vzel v naročje in jo poljubil. Nato je tiho dejal »Pozabila sva tvojega soproga.« Jane ga je pogledala. »Nisem poročena, niti ne more biti več govora o tem, da bi izpolnila blazno obljubo.« Povedala mu je vse, kar se je bilo zgodilo, odkar se je bil poslovi] od nje. Nekaj časa sta oba molčal« v prečudni sreči, ki ju je bila obšla. Preteklost je bila pozabljena — bodočnost pa ni bila njuna. A sedanjost, oh, to sta imela Nihče jima je ni mogel vzeti. Jane je pretrgala sladki molk. »(» x>'ji .CoprrliK 1W. t.y fc« tiHMj/it, **«■ Ali ri«t>u motfct , Tisti večer je Tarzan zgradil visoko v vejah drevesa majhno kolibo. Tu je spalo izmučeno dekle. Pod njo se je zvil beli divjak v klopčič še v spanj« pripravljen, da jo brani- Pot protii obali je trajala več dni. Ce se je dalo, sita se držala za roke. Obsutla ga je z vprašanji. Tarzan ji je opisal svoje življenje: kako je bil postal iz omikanega Parižana divji vazirski vojščak m iz vazirskega vojščaka zver, kot je bil vzgojen. Ko je končaj, se je zastrmel vanjo, kakor da bi čakal sodbe. m Se večkrat jo je pa vzel na si’ne roke in jo kakor (pe: esce nosil s seboj po zeleni višavi. Bila sta srečna. Zadnji dan, preden sta prišla do obale, je Tarzain začutil vonj po ljudeh. Posvarili jo je, naj bo previdna, ker je v džungli malo prijateljev. Quy De Maupamsant 3 Nakit Bila je ena izmed tistih nežnih in očarljivih deklet, ki se le po pomoti usode rodijo v uradniških družinah. Ni imela niti dote niti upanja, da bi jo spoznal, izbral, vzljubil in poročil bogat ter plemenit človek, zato je pač poročila majhnega uradnika iz prosvetnega ministrstva. Bila je preprosta, brez lišpa, vendar se je čutila nesrečno, kakor da bi bila razredno ponižana, kajti ženske ne poznajo niti razredov niti ras, njihova lepota in milina jim odtehtata poreklo in položaj. Prirojena ostroumnost, nagonsko zanesljiv okus in prožnost duha so njihova edina hierarhija, zato so dekleta iz ljudstva enakovredna visokorodnim gospem. Bilo ji je težko, kajti čutila se je rojeno za lepo in udobno življenje. Trpela je zaradi revnega stanovanja, zaradi golih zidov, zaradi obrabljenih stolov in zaradi grdih prevlek. Mučilo jo je vse to, česar kaka druga ženska njenega družbenega položaja ne bi niti opazila. Pogled na majhno Bretonko, ki ji je opravljala skromna gospodinjska dela, jo je polnil z brezupno tegobo in brezumnim poželenjem. Želela si je tihe, z orientalskimi preprogami prevlečene predsobe, ki jo razsvetljujejo visoki bronasti svečniki >n ki v njenih širokih naslanjačih sedita dva postavna služabnika v hlačah preko kolena, malce zaspana od težke toplote, ki jo daje ogrevalna naprava. Potem pa si je želela prostorne, s staro svilo preoblečene sprejemnice, dragocenega pohištva z neprecenljivimi rezbarijami, želela si je majhnih, prisrčnih in nadišavljenih sa-lončkov, iki so pripravni za kramljanje ob popoldanskem čaju, ko se zberejo najbližji prijatelji in znani ter iskreni možje, ki je njihova pozornost ženskam tako mila in draga. Kadar koli je pri kosilu sedla svojemu možu nasproti za okroglo mizico, pokrito s tri dni starim prtom, in je mož dvignil pokrov sklede za juho ter pri tem navdušeno izjavil: »O, kako slastna mesna juha, nič boljšega ni na svetu . . je zasanjala o ir^~-nitnih kosilih, o bleščečem srebrnem priboru, o velikih preprogah, ki pokrivajo zidove s starodavno oblečenimi ljudmi in s čudovitimi ptiči sredi pravljičnega gozda, zasanjala je o izbranih jedilih, ki jih ponujajo v čudovitih posodah, o šepetaje izgovorjenih udvorljivostih, ki gostje nanje odgovarjajo s skrivnostnim nasmeškom, medtem ko zauživajo rožnato meso potočne postrvi itli jerebično ikrilo. Ni imela niti lepih oblek niti nakita, nič. In vendar je hrepn-nela za vsem tem, dobro je vedela, da bi ji pristajalo. Koprnela je za tem, da bi ugajala in bila očarljiva, da bi jo zavidali in hlepeli po njej. Imela je bogato prijateljico, sošolko iz samostana. Kadar koli se je bila vrnila od nje, je sklenila, da je ne bo več obiskala, kajii po vsakem obisku je trpela, cele dneve so ji silile solze v oči, od žalostne nemoči in tesnobnega obupa. RADIO TRSTA Nedelja, 23. oktobra ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše: Irena Klakočer: Bela dolina; 13.30 Glasba po željah; 16.56 Poje zbor Slovenske Filharmonije; 18. Brahms: Koncert za klavir in orkester; 20.30 Bellini: Norma, opeTa v dveh dejanjih. Ponedeljek, 24. oktobra ob: 12.55 Domači odmevi; 19.15 Mamica pripoveduje; 20.30 pevski duet in harmonika; 21.00 Okno v svet; 22.00 Iz italijanske književnosti in umetnosti; 22.15 Beethoven: Simfonija št. 3. Torelf, 25 oktobra ob: 13.30 Glasba po željah: 18.40 Koncert basista Jovana Aptiča; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Slovenske pesmi; 21.00 Radijski oder: Janko Kersnik: Ciklamen, igra v treh dejanjih. Sreda, 26. ok'ol>ra ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 18.30 Z začarane police; 19.15 .Zdravniški vedež; 20.30 Vokalni tercet »Metuljček«; 21.15 Stavki iz Smetanove opere »Prodana nevesta«; 22.00 Iz slovenske književnosti in umetnosti. Četrtek, 27. oktobra ob: 18.00 Vieniavski: Koncert za violino št. 2; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Slovenski motivi; 21.00 Dramatizirana zgodba: Wagner-Gruenfedd-Befličič: Somrak bogov; 22,30 Liszt: Madžarska fantazija. Petek, 28. oktobra ob: 13.30 Glasba po željah; 18.30 Z začarane police; 19.15 Sola in vzgoja; 20.30 Poje zbor s Proseka; 21.00 Tržaški kulturni razgledi; 21.30 Vokalni kvintet; 22.00 Jz svetovne književnosti in umetnosti; 22.35 Grieg: Norveški plesi. Sobota, 29. oktobra ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 14.45 Ritmični orkester Swingin.g Brothers: 15.30 Pogovor z ženo; 16.15 Kavarniški koncert orkestra Carla Pacchiorija; 18.20 Glazunov: Simfonija št. 4; 20.36 Poje zbor Slovenske filharmonije; 21.00 Le-har: Luksemburški grof, operela V treh dejanjih; 21.50 Dvorakovi slovanski plesi. TEDENSKI KOLEDARČEK 23. oktobra, nedelja 21. pob., Severin, Živka 24. oktobra, ponedeljek Rafael, Blagosta 25. oktobra), torek :Krizant, Zla'ija 26. oktobra, sreda: Evari-st, Vrani’ a 27. oktobra, četrtek: Fermemcij, Srebra 28.' oktobra, petek: Simon in Juda, Mila 25). oktobra, sobota: Narois, Gladimir VALUTA — TUJ DENAR JDne 19. oktobra si dobil oz. dal za: ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterlimig nerpško marko pesos zlato niapoleon 629—631 lir 22,50—23,50 lir 65—70 lir 162—168 lir 1630—1680 lir 146—147 lir 15—18 lir 720—724 Jir 4300—4400 lir DROBNE VESTI Iz Trata OBMEJNI PROMET Tržaška kvestura je do 15. oktobra prejela 19.907 prošenj za obmejne prepustnice. Italijanska oblaist-va so doslej odposlala Jugo lovanom _v podpis 13.480 prepustnic od katerih je bilo potrjenih 10.332. Italijani so prejeli v .podpis 6078 prepustnic, od katerih so Jugoslovanom dostavili ugodno rešenih 4543. V obmejnem pasu ima skoraj 15 tisoč oseb prepustnice. Obmejrui promet čedalje bolj narašča. OGLED MIRAMARA Miramtaiski grad si lahko ogledaš vsak dan, in sicer: Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure, ob delavnikih pa od 9. do 13. in od 14. do 17. ure. MSramarski park je odprt vsak dan od 8.30 do mraka. Iz Gorice PREPOVEDANO JE TOČITI MOST Goriško županstvo razglaša, da je do 22. oktobra prepovedano točiti mošt raznih vrst. Kdor se pregreši proti temu, bo kaznovan po zakonitih predpisih. VOZNI RED AVTOBUSOV V OBMEJNEM PASU Ribijevi avtobusi vozijo po naslednjem redu: Proga Gorica - Nova Gorita - Solkan: ob delavnikih ob 7. uri in 18. uri. Ob nedeljah in praznikih pa ob 15. uri in 19. uri. Proga Solkan - Nova Gorica - Gorica: ob delavnikih ob 8. uri in 19. uri. Ob nedeljah in praznikih pa ob 16. uri in 20. uri. Proga Gorica -"Sermpe er - Vrtojba: ob delavnikih ob 9. in 14. uri. Proga Vrtojba - Šempeter - Gorica: ob delavnikih ob 9.30 in 17. uri. Ob nedeljah in praznikih avtobus ne vozi. Proga Gorica - Steverjan - Medana: ob 6.45, 12.30 in 17. uri. Proga Medana - Steverjan - Gorica: ob 8., 13.30 in 18. uri. Proga Trbiž - Bovec - Tolmin - Gorica: odhod iz Trb ža ob 6. uri, prihod v Gorico ob 9. uri. Odhod iz Gorice ob 17. uri, prihod v Trbiž ob 20. uri. Avtobus vozi tudi ob nedeljah in praznikih. Vožnja v eno smer stane 710 lir, oziroma 545 dinarjev. izdaja Konzorcij Novega nsta Odgovorni urednik Drago LegiSa Tiska zadruga tiskarjev »Graphls« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 GLASBEIHA MATICA V THSTU PRIREDI, V ČETRTEK 27. OKTOBRA OB 20.30 V DVORANI STADIONA I. MAJ JA VNI NASTOP gojencev glasbene Sole S SODELOVANJEM DIJAKOV LJUBLJANSKIH GLASBENIH SOL. NASTOPIJO SOLOPEVCI, PIANISTI, VIOLINISTI, ČELIST, KLARINETIST, FLAVTIST. OBOIST TER ŠOLSKI ORKESTER. PRIJATELJI MLADINE SO VLJUDNO VABLJENI. ZNANA URARNA IN ZLATARNA m. Šuligoj GORICA - Dl. Carducct 19 (Gosposka ulica) Bogata izbira švicarskih ur, moderno in lično izdelana zlatnina Cene zmerne - Popravila z jamstvom 3 TOVARNA PVn/icic KRMIN ■ CORMONS TELEFON ŠT. 32 Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročiln. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo. Nekega večera se ji je mož vrnil s sijočim obrazom in držal v roki veliko kuverto. »Poglej,« se je smehljal, »tu imam nekaj zate.« Naglo je raztrgala kuverto- in vzela iz nje list, ki so bile na njem natisnjene sledeče besede: »Prosvetni minister Georges Ramponneau -in njegova gospa si štejeta v čast, da moreta gospoda in gospo Loisel vljudno povabiti na večerno prireditev, ki bo v ponedeljek, 18. januarja, v prostorih ministrstva.« Mož je pričakoval, da se bo močno razveselila, ona pa je z ne-voljo vrgla vabilo na mizo ter se našobila: »Kaj pa naj storim s tem?« »Ampak, dragica, prepričan sem bil, da te bom razveselil. Nikoli ne odideš nikamor in zdaj se je ponudila taka lepa prilika. Izredno sem se moral potruditi, da sem prišel do vabila. Vsi so se trgali zanj, uradnikom pa jih že tako ne dajo mnogo. Prvovrstno družbo boš spoznala ondi.« Pogledala ga je z jeznim očesom ter nestrpno rekla: »Reci mi samo, kaj naj si za to priliko oblečem?« Na to še ni bil pomislil, zato- je rekel: »Tisto- obleko pač, ki hodiš z njo v gledališče. Meni je čedna, res...» • — Naprej ni govoril, pogledal jo je in se preplašil. Jokala je, dve veliki solzi sta ji počasi stekli iz očesnih kotov proti ustom. Zajecljal je: »Kaj pa ti je? Kaj je?« Storila si je silo in premagala svojo bolečino. Otrla si je vlažna lica in rekla tiho: »Nič. Le to, da si nimam kaj obleči in da zato ne morem iti na prireditev. Daj vabilo enemu svojih tovarišev, ki ima njegova žena boljše obleke od mene.« Bil je obupan. Povzel je: »Poslušaj, Matilda. Koliko pa bi stala obleka, ki bi bila primerna za ta večer in bi ti mogla služiti še za druge prilike, mislim, takale preprosta obleka?« Pomislila je za nekaj hipov, sestavljala račun in se pri tem ozirala na vsoto, ki jo- lahko pove, ne da bi jo skrbni uradnik prekinil s preplašenim vzklikom in se ji zoperstavil s takojšnjim odporom. Nazadnje se je ojunačila in odgovorila: »Ne vem natančno-, vendar mislim, da bi s štiri sto franki izšla.« Malce je prebledel, kajti prav to vsoto je imel pripravljeno, da bi si kupil puško in prihodnje poletje napravil z njo nekaj lovskih izletov s prijatelji, ki so v oko-lici Nanterra po nedeljah streljali na škrjančke. Vendar je dejal: »Dobro, dam ti štiri sto frankov. Ti pa glej, da si boš kupila z njimi res nekaj lepega!« (Nadaljevanje)