SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 25 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 2 de julio - 2. julija 1998 Nazdravimo naši dragi Sloveniji Nagovor veleposlanika prof. dr. Janeza Žgajnarja ob dnevu Državnosti 25. junija 1998 na uradnem sprejemu na rezidenci veleposlanika, kamor so bili povabljeni predstavniki slovenskih izseljenskih organizacij in skupnosti. Poštovani in dragi rojaki, dragi gostje! Prisrčno pozdravljeni na tleh slovenske 'Zave ob r\jenem 7. rojstnem dnevu! Prav gotovo je to dan, ko lahko s Ponosom rečemo, da je naša mlada slovaška država v teh sedmih letih svojega °bstoja dosegla več, kot smo mogli Pričakovati: mednarodno priznanje, spre-v Združene narode in mnoge pomem- bne e mednarodne organizacije, postala je Pridružena članica Evropske Skupnosti, Postala je ena od šestih kandidatk za polnopravno članstvo EZ, je resna kandidatka 24 sprejem v NATO. Postala je prepozna-subjekt v Evropi in v svetu, postala je rianica Varnostnega sveta Organizacije rilruzenih narodov, ko je za i\jeno izvolitev feovalo 130 držav od 170, kar je brez 0rna izreden dosežek šest let stare drža-Ve z dvomilyonsko populacijo. Slovenija ima danes diplomatske stike s 140 državami po vseh kontinentih, diplomatska predstavništva v 42 državah, ki jo bljub mnogim težavam spodobno predsta- v^ajo na vseh področjih njenega delovan-Ja- Mislim, da lahko rečem, da tudi pred-^vništvo v Argentini solidno in predano %avlja svoje delo na vseh področjih, za j®tera je zadolženo. Zato svojim sodelav-m sodelavcem izražam vse priznanje. Slovenijo pa predstavljamo tudi vsi slo-ePsld rojaki in državljani širom po svetu: °slovni ljucije, znanstveniki, umetniki, tumiki, študentje, športniki, izseljenci, rigovc j,- C1, turisti in vsi, ki nastopamo kjerko-2 Denim imenom in v njenem imenu. Slo' Sedamo, da ste za ugled Slovencev in . Vertije v svetu zelo veliko naredili prav /^venci, to velja tudi za Argentino, za kar 0 vam še posebej hvaležni. Slovenija je danes uspešna država na . r°čju mednarodne politike, gospodars- ^ kulture, znanosti, športa, upoštevana v ^ °liški Cerkvi in še na mnogih področjih mednarodnih aktivnosti. zunanji politiki se je uveljavila s ^°jimi zrelimi in kvalitetnimi pogledi na sko Podro posebno je cenjeno sloven- 01 mnenje v zvezi z balkansko krizo. °Veulja razmere dobro pozna in ima ja- ^ v »WiilllCiC UvUlU yJVJZ-dl tu lil lil iu j l* jj stališča do problemov na Balkanu. cemo lahko, da se ji je uspelo izmakniti , etenosti v konflikt, ki mu še ni videti Konca. Slovenija uspešna tudi na področju urstva. V letu 1997 je imela za 8,4 ^ilarde dolarjev izvoza blaga, za 13% več fivr^et° P°Prei- k,ve tretjini izvoza gre v °Psko Unijo. Slovenija ima BDP 9.470$ 1etn>rebiValca’ nezaPoslenost *n 8-996 ° mflacijo, sorazmerno dobro socialno *n zlasti solidno zdravstveno varstvo ^alitetno šolstvo. Kot kult""1 Veste’ ie v Sloveniji zelo razvito niv0Urno m umetniško življenje in visok .W^osti. Na vseh imenovanih po-inte - '*e ze'° povezana s svetom in ima lit ,I'Z'Vn° mednarodno sodelovanje in ve-K ugled. »med Slovenijo in Argentino so zelo dobri, se pa iz dneva v dan še poglabljajo: Poleg odličnih političnih odnosov je podpisanih kar nekaj meddržavnih sporazumov: o gospodarskem sodelovanju, o znanstveno tehnološkem sodelovanju, o kulturnem sodelovanju, sedaj pa skušamo dati tem sporazumom vsebino in konkretne stike: v letošnjem letu pričakujemo še obisk in predstavitev slovenskega gospodarstva v Argentini, zasedanje mešanih komisij za znanstveno tehnološko sodelovanje, o kulturni izmenjavi, predvideno je pobratenje pristaniških mest Rosaria in Kopra, odpira se sodelovanje s celo vrsto podjetij, kjer Slovenija lahko ponudi svoje izdelke visoke tehnološke vrednosti. Pri tem pričakujemo, da se boste v ta gibanja intenzivno vključili tudi slovenski pocljet-niki, znanstveniki, umetniki in kulturniki, la živite v Argentini. Slovenija po svojih močeh podpira svoje rojake po svetu, tako tudi v Argentini. Želimo še okrepiti vezi zlasti med mladimi in na vse podpreti vaša plemenita prizadevanja za ohranitev slovenstva tu pod Južnim križem. Seveda pa ima Slovenija, podobno kot druge ali večina podobnih držav tudi celo vrsto resnih problemov in težav, pred katerimi si ne smemo zatiskati oči: -Prav gotovo je eno bistvenih vprašanj, kako zavarovati svoje nacionalne interese v razmerah globalizacije in bodoče vključitve v EZ. Za to potrebujemo jasno vizijo, močno podprto s sodelovanjem vseh, ki lahko kuj tehtnega prispevajo k argumentaciji naših stališč. Mnogi se sprašujejo če se tega dovolj zavedamo in ali smo pripravljeni sodelovati. -Kako doseči pomiritev in narodno spravo ob tako različnih gledanjih in stališčih na preteklost; - Poznamo strankarske boje, vprašanje pa je ali dovolj razumemo, kuj je država in kuj vse smo dolžni za njo storiti; - nimamo izkušenj demokratičnega življenja, zato tako težko prenašamo vse, kar je drugačno; -pred nami je resen problem izumiranja slovenskega naroda itn. Od uspešnosti teh in še mnogih drugih vprašanj bo odvisna naša bodočnost. K reševanju teh vprašanj smo vsi poklicani. Vsi, ki čutimo slovensko, smo dolžni prispevati svoj delež. Tudi rojaki po svetu. Podprimo ta čudež na sončni strani Alp! Želimo pa si čim več zdravih in konstruktivnih vezi med vami in matično domovino, pa tudi med različnimi skupinami med vami samimi. Ob tem vam je slovensko veleposlaništvo vedno na voljo po svojih najboljših močeh. Z vsemi vami želimo imeti odprte, prijateljske odnose in odkrito diskusijo o vseh aktualnih vprašanjih, suj pravijo, da so resnični prijatelji le tisti, pred katerimi lahko na glas mislimo. Vabim vas, da v tem duhu nazdravimo naši dragi Sloveniji in tudi drug drugemu. Bog vas živi! Bog in Slovenija Pozdravni nagovor predsednika ZS Marjana Lobode na prireditvi ZS ob prazniku državnosti v Slovenski hiši v soboto, 27. junija. Podrobnejše poročilo o kvalitetni prireditvi bomo objavili v naslednji številki. Danes veseli praznujemo rojstni dan samostojne slovenske države! Ko se je pred sedmimi leti izpolnila stoletna želja tolikih slovenskih rodoljubov, smo tudi Slovenci v Argentini navdušeno pozdravili ta zgodovinski dogodek. V nepozabnem spominu nam je še množični shod na trgu pred spomenikom generalu San Martinu, sprevod po Floridi in slovesna maša in zahvalna pesem v katedrah. Rodila se je samostojna slovenska država. Slovenci v Argentini smo v tem videli žlahten sad tolikih naših naporov in dela v tej smeri. Idejo samostojne in svobodne Slovenije smo prinesli s seboj kot oporoko naših hrabrih domobrancev, ki so za njeno svobodo darovali svoja življenja. Iz njihove žrtve smo vsa ta leta črpali moči za vztrajanje v zvestobi slovenstvu, in oni so nam tudi danes in bodo tudi našim potomcem neusahljivi vir ljubezni do slovenske domovine. Danes bomo podelili PRIZNANJA ZEDINJENE SLOVENIJE ZA LETO 1998 trem zaslužnim članom naše skupnosti. Dva duhovnika in kulturni delavec simbolično predstavljajo stotine in stotine graditeljev naše zdomske skupnosti. Veseli smo jih in ponosni smo nanje. Pri sv. maši smo pomolili za večni pokoj vseh, ki so delali, trpeli in umrli za srečo in svobodo slovenskega naroda. Dolga je že vrsta v večnosti tistih, katere smo poznali, skupaj z njimi delali po naših domovih, šolah in organizacijah. Prav danes leži na mrtvaškem odru starosta naših javnih delavcev Rudolf Smersu, častni član Društva Zedinjena Slovenija in prejemnik Priznanja Zedinjene Slovenije za leto 1995 Človek, ki se je vse svoje dolgo in bogato življenje razdajal za svoj narod. Še nekaj let nazaj, dokler mu je zdravje dopuščalo, smo ga videvali povsod, kjer se je kaj delalo za dobro naše organizirane skupnosti. On in njemu podobni so ustvarili to, kar danes imeniyejo argentinski slovenski čudež. Prosimo, da bi zgled naših pokojnih v nas obudil novega ognja, da*bomo tako kot oni goreli v ljubezni do svojega rodu in do svoje domovine. Težave, s katerimi se sooča mlada slovenska država, naj nas ne naredijo malodušne! Spomnimo se, da smo v mnogo težjih časih kot so danes, upali proti upanju in trdno verovali v zmago resnice in pravice. Zaupajmo, da božji mlini meljejo sicer počasi a drobno. Kot pravi pesnik: Ko gledam naše zemlje rast, bridkosti njene, njeno čast, se v spev mi plete iz solza pozdrav najlepši ta: Bog in Slovenija! Stranke in dokumenta o spravi Do dveh spravnih dokumentov, to je deklaracije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima in izjave o narodni spravi, sta se 29. junija opredelila izvršilni odbor Drnovškove Liberalne demokracije Slovenije in predsedstvo Združene liste socialnih demokratov, potomke partije. V LDS so oba dokumenta z nekaterimi pripombami podprli, predsedstvo ZLDS pa ju je zavrnilo kot podlago za odločanje v državnem zboru. Dokončno odločitev do obeh dokumentov bo Združena lista sprejela v četrtek popoldne. Izvršilni odbor Slovenskih kr- ščanskih demokratov se bo do dokumentov opredelil v torek, koalicijska Slovenska ljudska stranka pa predvidoma sredi tedna. Minuli teden se je do omenjenih dokumentov opredelil kongres koalicijske Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ki je oba dokumenta zavrnil, v nasprotju z njim pa ju je podprlo predsedstvo Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) ob sicer nekaterih vsebinskih pripombah. Slovenska nacionalna stranka (SNS), ki se delovnih sestankov vseskozi ni udeleževala, t.i. spravna dokumenta prav tako zavrača. Umrl je Rudolf Smersu V soboto, 27. junija, je v visoki starosti 93 let umrl ena od najbolj markantnih osebnosti slovenske politične emigracije Rudolf Smersu. Pokojni se je že v kraljevini Jugoslaviji udejstvoval v Slovenski ljudski stranki, ki jo je kot poslanec zastopal v Beogradu. Ukvarjal se je predvsem z delavskimi zadevami. Med revolucijo je bil poveljnik Slo- venske zaveze, ilegalne protiokupacijske organizacije. V emigraciji je izkazal svoje organizato-rične sposobnosti, pozneje je bil dolgoletni in zadnji predsednik Slovenskega narodnega odbora. Podrobno poročilo o delu pokojnika in pogrebu ter neka,j spominov nanj bomo objavili v naslednji številki našega lista. STRAN 2: Drobnič — trd oreh Zgodilo se je v Sloveniji... Iz življenja v Argentini Tone Mizerit JUTRANJIK JE NEHAL IZHAJATI V torek, 30. junija je izšla zadrga številka Jutranjika, ki ga vodi Danilo Slivnik. Ne vemo točno razlogov za to, a'verjetno rii dosegel dovolj bralcev in se ni mogel uveljaviti v pogojih tržne konkurence oziroma oglaševanja. Razumljivo je, da novi gospodarski mogotci, ki so izšli iz prejšnjega režima, dnevnika niso podpirali z oglasi. STOLETNICE PRIHODA AVTOiMOBILA V SLOVENIJO Mestno županstvo in slovenski Merce-des-Benza šta 26. junija v sodelovanju z avtomobilskim muzejem korporacije iz Stuttgarta pred Moderno galerijo pripravila slovesnost, posvečeno stoletnici prihoda prvega avtomobila na slovenska tla; dogodek je popestril prihod klasičnih mercedes-benzov na ploščad pred galerijo, od Benzo-vega veloja, s kakršnim se je leta 1889 v Ljubljano z Dunaja pripeljal baron Codelli, SEMINAR ZA SLOVENSKE UČITELJE IZ PORABJA V organizaciji ministrstva za šolstvo in šport poteka na Bledu te dni seminar slovenskega jezika in kulture 1998 za slovenske učitelje iz Porabja na Madžarskem. Seminar poteka na podlagi sporazuma oz. delovnega programa o sodelovanju na področju kulture, izobraževanja in znanosti med Slovenijo in Madžarsko. Na tej tradicionalni obliki izobraževanja udeleženci dopolnjujejo in nadgrajujejo vsebine prejšnjih seminarjev s posebnimi poudarki na VLADA PRIPRAVILA ODGOVOR Slovenska vlada je 24. junija sprejela odgovor na poslansko pobudo v zvezi z izjavami generalnega državnega tožilca Antona Drobniča, kjer sicer zavrača njegove ideje, podvzela pa ne bo nobene akcije proti njemu. Vlada v odgovoru poudarja, da „ima Anton Drobnič tako kot vsak državljan RS v skladu z določili 39. člena ustave RS zagotovljeno svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Slovenska vlada pa meni, da izjave ne sodijo v današnje čase, saj so zaradi njih lahko prizadeti številni Slovenci, ki dan upora proti okupatorju praznujejo ne le kot državni, ampak tudi kot svoj praznik. Poleg tega pa se mora Drobnič zavedati, da opravlja zelo pomembno funkcijo in mora zato še bolj paziti na korektnost svojega izražanja. Zato slovenska vlada ocei\juje, da so te izjave Drobniča v celoti neprimerne, ne glede na to kje in kako so bile izrečene.” O pobudi poslanca Zmaga Jelinčiča za razrešitev Drobniča pa je vlada ocenila, da bi se s predlogom za razrešitev razprave v slovenskem političnem prostoru le še zaostrile. Zato vlada tega predloga ne bo podala. Pri tej svoji odločitvi pa je vlada slovenskem jeziku in kulturi. Letošnja vsebina seminarja je razširjena na področje slovenske glasbene ustvarjalnosti in poznavanja slovenske nacionalne zgodovine. SEJA KOMISIJE SLOVENSKE ŠKOFOVSKE KONFERENCE Na četrti seji komisije Slovenske škofovske konfeVence (SŠK) za ureditev odnosov z državo 24. junija so obravnavali gradivo z naslovom Soglasje komisije vlade za rešitev odprtih vprašanj RKC, ki ga je poslal urad za verske skupnosti pri vladi. Omenjeno gradivo so primerjali z načeli, o katerih je bilo med obema komisijama že predhodno doseženo soglasje. Sejo, ki je potekala v prostorih tajništva Slovenske škofovske konference, je vodil predsednik, komisije dr. Anton Stres. POSVET O SINODI SLOVENSKEM V samostanu v Stični je 25. junija potekalo celodnevno posvetovanje o Sinodi Cerkve na Slovenskem. Posveta so se udeležili vsi slovenski škofje in člani tajništva sinode. Na posvetu so skupaj pregledali dosedanje delo v zvezi z delovnim gradivom o sinodi in naredili načrt za nadaljnje priprave na prvo zasedanje. Na tajništvo sinode pa prihaja vedno več pisnih odmevov na delovno gradivo tako od cerkvenih ustanov kot od posameznih vernikov. Na posvetu so sklenili, da bodo tudi v prihodnje sproti in izčrpno obveščali javnost o vsem, kar se bo dogajalo v zvezi s sinodo in upoštevala dejstvo, da se bo Drobniču letos jeseni iztekel osemletni mandat ter da postopek razrešitve do takrat verjetno sploh ne bi bil dokončan. BORCI PA SO TOŽILI DROBNIČA Zveza borcev NOB Maribor je na okrožnem državnem tožilstvu v Kopru vložila kazensko ovadbo zoper generalnega državnega tožilca Antona Drobniča zaradi storitve treh kaznivih dejanj, in sicer sramotitve Republike Slovenije in sramotitve slovenskega naroda ter zbijanja narodnega razdora in nestrpnosti. Višek žalitev zai\je predstavna Drobničeva izjava, češ da so bili za njih partizani navadni kriminalci. Nekateri so predlagali, da bi zaradi te izjave zoper generalnega javnega tožilca borci začeli vlagati tudi zasebne tožbe zaradi razžalitve. JUTRANJIK KOMENTIRA Vinko Vasle, Jutranjik (16. jun.) Minimalno soglasje, ki so ga parlamentarne stranke strnile v spravno deklaracijo in izjavo, je očitno prehuda ideološka in partijska preizkušnja tudi za Boruta Pahorja. Sporočil je, da bo potrebna vezana tr-go-vina: vi meni obsodbo Drobniča, jaz vam spravo. Drobnič je seveda samo priročen izgovor, da se preprečijo nekatera dejanja, ki ne bi bila v korist utrjevanja oblasti tistih, ki so nekoč že sestopali. Drobnič je tako rekoč postal talec tistih, ki želijo za vsako ceno preprečiti izvedbo denacionalizacije, ki so torej nasproti zakonitosti in pravni državi postavili novo revolucionarno pravo. Tega pa je v dveh pismih v praksi najbolje uresničil predsednik države. ' Znano je, da so razna premirja v politiki le teoretična. To velja tudi za sedanje stanje v peronizmu in v opoziciji. Vladna stranka je sklenila, da ne bo spopadov med menemisti in duhaldisti, vsaj do konvencije stranke; a vsak dan prisostvujemo novim spopadom. Opozicija se je enako odločila za mir; a nenehno zaznamo, kako skušajo dfug drugega prehiteti, ko gre za razne kandidature. Po tej poti se bo nadaljevalo domače politično življenje. KDO JE NA KONJU Ni še jasno, kakšne bodo zunanje okoliščine predsedniške bitke v peronizmu. A v notranjem položaju je možno dojeti dejstvo, da predsednik visoko prekaša guvernerja v tej igri. Od zadnjih parlamentarnih volitev, ko je bil Duhalde poražen v lastni provinci, je njegova usoda kaj žalostno začrtana. Težko se je otresti vtisa, da si dejansko ni opomogel od udarca. Znotraj stranke je njegov poraz sprožil neke vrste „begunstvo” v menemizem. Že zadnjič smo omenili dvoje možnih „us-kokov”: kordobski De la Sota in bue-nosaireški Antonio Cafiero. Oba sta sicer bila v njegovem taboru bolj iz nasprotstva do Menema kot zaradi simpatij do guvernerja, vendar sta kot vplivni osebnosti dvigala prestiž Duhaldejeve kandidature. Cafiero sicer sedty trdi, da so ga izigrali s povabilom na kordobsko zborovanje, ne da bi mu prej povedali, da se gre za predsednikovo volilni zborovanje. A če je še pred meseci trdil da ima Menem več možnosti postati angleški monarh kot ponovni argentinski predsednik, sedaj tega ne trdi več. De la Sota pa zavzema drugačno stališče. Trdi, da se vodovje v peronizmu steka v strujo Menemove kandidature in da on sam nima vzroka, da bi šel proti toku. Za predsednikom „se bodo uvrstili tako Ferraro kot Kirschner” omenja oba skrcyna primera jnjuyskega in santakruškega guvernerja. In končno zagotavlja da „se bo Duhalde tudi pridružil Menemovemu projektu”. A guverner doslej ne kaže nobenega veselja do tega. Zadnjič smo sicer omenili varianto, da bi Duhalde kandidiral za podpredsednika. On vztrajno trdi, da Menem nima nikakih možnosti in da bo končno on .sam peronistični kandidat. Vendar celo v njegovem glavnem štrabu priznavajo, da je Menem na koi\ju in od tam riše smer in strategijo peronizma. Ta teden se je znova povrnila polemika okoli plebiscita. Duhalde se je odločno izrekel proti. Tudi Reutemann, njegov možni podpredsedniški tovariš, bivši guverner in sedanji senator za provinco Santa Fe, se je izrekel proti tej možnosti. A dodal je še prepričanje, da bi bil Menem na tem plebiscitu verjetno poražen. V vrstah opozicije tudi obstaja to prepričanje. Še več, tako v radikalnih krogih kot v vrstah solidarne fronte trdijo, da so proti izvedbi plebiscita zato, ker so prepričani glede predsednikovega poraza in jih skrbi, kako bi sploh mogel voditi državo, ko bi mu večina zaprla pot do nove kandidature. Izražajo bojazen, da bi se mu pripetilo nekaj takega kot Alfonsinu, ko je moral še pred koncem mandata zapustiti oblast. Medtem pa se nadaljnje sodna ofenziva za Meneinovo tretjo kandidaturo. Z redkimi izjemami sodniki drug za drugim zavračajo to možnost. Te dni je federalni sodnik iz Parana, Anibal Maria Rios tudi zavrgel prošnjo z jasnini odlokom, da bi bilo „ab-surdno proglasiti ustavo za neustavno”. A vlado to dejstvo kaj malo skrbi. Hoče le, da bi vsa zadeva čim prej prišla v roke Vrhovnega sodišča, kjer bi pet vdanih članov odprlo predsedniku zaželeno pot. Zanimivo je, da je pokazala anketa, izve- dena med visokimi podjetniki, da je 70 odstotkov teh ljudi proti ponovni predsednikovi kandidaturi, a večina smatra, da P bo Vrhovno sodišče končno potrdilo in nw dalo možnost tretje predsedniške dobe. RAZNI STOLČKI V opoziciji življenje teče po vzporednih tirnicah. Tudi tu je bistvena skrb predsedniška kandidatura. In čeprav so pred krat' kim tudi sklenili premirje, se napadi med radikalom De la Rua in frentistko Fernan- , dez Meijide nadaljujejo. Te dni je gosp3 Graciela izrazila, da je samo ona lahk° premagala peronizem. Iz radikalnega tabora so ji odgovorili, da kdo dmgi kot De la Rua že od leta 1973 nenehno v svojem o kraju zmaguje nad peronisti, kar je tudi res. » prestolnici doslej De la Rua osebno n* izgubil nobene bitke proti peronizmu. Edi-nokrat ko ni dosegel senatorskega mesta f bilo zaradi povezave med liberalci in Per0' nisti, ki so proti vsem navadam in tradifll1 izigrali njegovo zmago na volišču. A Povezavo ne buri le predsedniška kandidatura. Vroča je tudi zadeva, kdo b° kandidiral za guvernerja v provinci Buenos Aires. Dejansko obstoja neko prepričani6’ da če radikali dosežejo predsedniško kandidaturo, naj bi Graciela kandidirala za guvernerko v okrožju, v katerem je že zmagala na poslanskih volitvah. A to ni tako lahk°' Stranka na provinci ima svoje pomislek-Med drugimi je župan iz San Isidra Melch°r Posse že pričel širokopotezno kampanjoza lastno kandidaturo. Za njim po istem mest11 hrepeni tudi Federico Storani. Vsekak°r radikali trdijo, da so pripravijeni podpre*1 Gracielo za guvernerko, če se čimprsl odpove predsedniški kandidaturi. O teni bo polemika tekla še dolge mes^ ce. Vendar čas tudi hitro teče in novembr3 naj bi bile notranje volitve za določitev ka*v didatov. Mnogi smatrajo, da do njih ne b° prišlo, češ, saj se bodo prej domenili. Jasn° je tudi, da tisti, ki bo poražen na notranji volitvah, ne bo preveč privlačna oseba z3 drago kandidaturo. Zato hočejo na vsak način preprečiti, da bi do volitev prišlo. ŠE O VOJAŠKI FRONTI Ta teden smo doznali par novosti tud' na vojaškem področju. Najprej je treb® omeniti, da se nemoteno nadaljuje sodi11 postopek zaradi tihotapljenja orožja 1,3 Hrvaško. Ker je v proces vključen tudi vrh0", vni poveljnik vojske, general Balza, je celot na zadeva zadobila tudi politični prizvok Pretekli teden je Balza izjavil, da „vojska n® prodaja orožja”. S tem je enostavno p<-)ZV vlado, naj sprejme svojo odgovornost. Voj ska ne bo krila ministrov in sekretarjev, so svoj čas gledali proč, ko se je prodaj3*0 in izvažalo osporavano orodje. Dmga zadeva na vojaški fronti Pa sodba proti bivšemu vojaškemu predse®" niku Videli in ostali sodni postopki, ki pridejo za tem. Sodnik Marquevich je 119 j menjen, da proti mnenju tožilcev nadaii1^ s postopkom in ukaže preventivni zapor-ponedeljek 29. je glavni tajnik predse ' ništva Alberto Kohan izjavil, da Videl0 arest in sodba „ne zadene vlade niti ob0' roženih sil”. Opazovalci so te besede gali kot namig sodniku, naj kar naprej v°. postopek. Še pred tem so tudi v vojaš™ vrstah izjavili, da Videla ni več član roženih sil in da jih sedanji sodni postop ne zadeva. Po domače rečeno: eni in d1’®’ so ga prepustili usodi. Vendar ni jasno, katere stopnje se bo postopek nadalje' Najbolj verjetno je, da bo vse potihnil0' * zadeva ne bo več politično koristna. bo Videla spravni kozel, na katerega naloženi lastni in tuji grehi. TRD OREH * A C-O njenim ciljem: Izberi, življenje! Drobnič — trd oreh SLOVESNOSTI V SLOVENIJI Osrednja državna proslava je bila v četrtek, 25. junija, v Cankarjevem domu, slavnostni govornik na akademiji pa je bil Predsednik republike Milan Kučan. V ljubljanskem Muzeju novejše zgodovi-ne Je bila otvoritev razstave na temo slovenske državnosti. Na skupni slavnostni seJ* v parlamentu sta obeležila dan tudi državni zbor in državni svet. Maša za domovino ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode je 24. junija, na predvečer praznika dneva državnosti v Ijub-Uariski stolnici daroval mašo za domovino, 'avajamo nekaj misli iz njegove pridige: Slovenska država je epohalno dejstvo naše zgodovine, prelom, kot ga ni bilo v Preteklosti, je poudaril nadškof Rode in dodal, da bi morali storiti vse, da bi se med nami oblikoval izostren čut za pravice, ki imamo kot državljani, saj bomo le tako Zares suvereno ljudstvo. „V gradnjo države Morajo biti vključene vse sile, ki so nav-Zoce v narodu. Žal se pri nas še vedno bolj Sleda na strankarsko pripadnost, kot na fesnične sposobnosti”, je dejal in se ob tem vPrašal: „Kdo ne vidi, da pri nas država še 111 to, kar bi morala biti, da naši politiki še Ve'lno preveč strežejo interesom stranke, Pa volji in interesom celotnega naroda.” Kot soroden primer takega ravnanja je |>avedel oblikovanje šolske zakonodaje, „ki ■1° je koncipirala skupina nekdanjih marketov ne glede na voljo in pravice staršev ter zgodovinsko, kulturno in versko isto- vetnost”. Vsaka vlada, ki hoče biti poštena, 1 morala poskrbeti, da je javnost čimbolj objektivno informirana, in zato mora pos-Krbeti za pluralizacijo medijev in zanjo Poskrbeti tudi sredstva, je še dejal nadškof. Začetek osrednje slovesnosti ob dnevu državnosti v Cankarjevem domu je naznanila častna salva z ljubljanskega gradu Osrednja' prireditev mesta Ljubljana ob Dnevu državnosti in sedmi obletnici osamosvojitve Slovenije je potekala na Pogačarjevem trgu, sklenila pa se je kar z dvema ognjemetoma. Na prireditvi, ki jo je režiser Mojmir Tozon poimenoval Med mavrične utrinke smaragdnega neba, so sodelovali priznani slovenski kulturniki in umetniki. Prerez zgodovine osamosvajanja so izvedli dramski igralci pozdrav Ljubljančanom pa je prebral desetletni skavt, saj političnih nagovorov v letošnjo prireditev niso vključili. Vroče na Kosovu Spopadi med srbskimi enotami in Osvobodilno vojsko Kosova (OVK) so potekali tudi na območju v bližini Prištine. Vodja kosovskih Albancev Ibrahim Rugova je posredno pozval OVK, „naj prizna njegovo avtoriteto”. Svetovalci Rugove, pristojni za pogajanja z Beogradom, so se zavzeli za rešitev razmer na Kosovu s političnimi sredstvi in poudarili nujnost „splošnega soglasja o pravici do samoodločbe” 1,8 milijona kosovskih Albancev. Opozorili so tudi na nujnost ustanovitve parlamenta Kosova in kosovske vlade. Generalni sekretar ZN Kofi Annan je zvezo NATO posvaril pred vojaškim posredovanjem brez soglasja VS ZN. Albanski predsednik Rexhep Meidani je v pogovoru za grško tiskovno agencijo dejal, da je položaj na Kosovu ..izjemno kritičen” in da bi bila mednarodna navzočnost ..neizogibna”. Iz Tirane pa so sporočili, da naj bi v prihodnjih dneh na pogovore o kosovski krizi v albansko prestolnico prispel generalni sekretar zveze NATO Javier Solana. Andrej VOVKO (3) - KONEC SLOVENSKI ADVENT Predavanje pri SKA v Buenos Airesu, 20. maja Zdravilo za to skušnjavo črnogledosti je ^gačen, višji pogled na človeško zgodovi- °- Dovolj znana je primerjava zgodovine z bansko tapiserijo, ki pa jo navadni smr- 1 vidimo zgolj z njene hrbtne strani, , Oljene iz običajno nerazpoznavnih °tično prepletenih nitk in nitkic. Mi, ki 0 Povprečno poučeni o skrivnostih sve- lahko le zremo v te vidne nitke in samo bolj ali manj posrečeno razbrati ^1 kakšno povezavo, ki so za njimi. Tisti k* verjamemo, da nismo vrženi v vrti- !! naključja, ampak da je vsa naša zgodo- , a Po slavnem francoskem teologu Teil- . u de Chardinu eno samo popotovanje Ve to<^e Alfa do točke Omega, s tem Jamemo tudi, da obstaja še prednja te tapiserije. Ob pogledu na to stran j. J^°> kot upamo v moči vere v večnost, °c ugotovili vse, kar nam danes ni to , *V0' V luči večnosti nam bo razode- 2 H S° P°nlenili dogodki v človeški tist 0V*n* Spoznali bomo, daje bilo mnogo t)(. e^a v tej zgodovini, kar smo v omeje- , 1 hrbtne strani videli kot poraz, dejans- Ztr*aga, kajti Bog je tisti, ki ob vsem • °vanju človeške svobodne volje us-'r'eQa no* . ............ %ga drobec ■ J našo zgodovino. Muslimanska sveta -* koran, ki ima v sebi nedvomno vraž .J.Božje resnice, govori o Božjih so-jj, nik*h, ki so kovali zaroto proti Njemu delo° k'*' Pora^en'> ker je bil Bog tudi t^jb ^ f)r°ti r\jim in je pri tej dejavnosti yši. Iz vidika večnosti je tako prepros- ta ugotovitev, ki pa jo v svojem zemeljskem življenju vse prepogosto pozabljamo -končni zmagovalec zgodovine je Bog. Če pogledamo na našo zgodovino iz tega vidika, potem nam tudi datum slovenskega plebiscita o neodvisnosti 23. december ni sad zgolj naključnega političnega barantai\ja, ampak od Večnega Uma določeni konec stoletnega in stoletnega pričakovanja - slovenskega adventa. Kljub vsem pomanjkljivostim, težavam in odskokom v stran ..tranzicijskega obdobja”, pa moramo slovenski kristjani, ki smo bili v prejšnji državi državljani najmanj drugega, če ne tretjega reda, pošteno priznati, da se po koncu tega slovenskega adventa tudi kljub najnovejšim napadom na Cerkev stvari tudi za nas počasi, a vztrajno spreminjajo na bo^je. Če bi, Bog na daj, obstajala še naprej prejšnja država, ki sem jo za razliko od samostojne Slovenije mogel imeti zgolj za svojo mačeho, ne mater, potem vam danes zelo verjetno ne bi govoril v vašem Domu, kot član slovenske delegacije. Nam, ki smo državljani neodvisne države Slovenije, hkrati pa želimo biti tudi resnični kristjani, se torej spodobi, če nekoliko preoblikujem misel našega velikega pisatelja Rebule, da na naši plovbi skozi zgodovino proti bregovom večnosti namesto črnine malodušja in obupa izobesimo v zlatu izvezeno geslo II. Vatikanskega koncila: Gaudium et Spes - Veselje in upanje. KONEC Buenos Aires, 29. junija 1998 Predsednik IO SKD prof. Lojze Peterle Spoštovani gospod predsednik ! Danes v jutranjih urah smo dobili predloga Deklaracije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarističnega režima in Izjave o narodni spravi. Stališče predstavnikov parlamentarnih strank je bilo, da sta dokumenta dovolj usklajena za obravnavo na ustreznih organih strank. Zato smo sklicali korespondenčno sejo po območjih po svetu in predlagamo dopolnila, zavedajoč se, da je naša dolžnost in pravica posredovati stališče Slovencev po svetu, katere v SKD podpisani predstavlja. V upanju, da lahko prispevamo pri tako odločilnem delu, Vas iskreno pozdravljamo. Prof. Tine Vivod, podpredsednik SKD Skupinska razstava naših likovnih umetnikov Slovenska kulturna akcija je doživela 13. junija velik in neobičajen dogodek. Pripravila je razstavo devetih slovenskih likovnih umetnikov v Buenos Airesu, dejansko so bili predstavljeni skoraj vsi naši živeči umetniki, od najstarejših, ki so pričeli svoje umetniško delo še v Evropi, do najmlajših, ki se šele uspešno prebijajo v likovni svet. V veliki dvorani škofa Rožmana so člani likovnega odseka pod vodstvom Andrejke Dolinar Horvat razmestil odlično osvetljene panoje in narije razmestil okoli deset slik vsakega ustavarjalca. Razstavo si je ogledalo veliko število ljubiteljev umetnosti, sorodnikov in rednih gostov SKA, razstava pa je bila odprta tudi v nedeljo, junija ter deloma prikazana še za praznik slovenske državnosti. Razstavo je odprl podpredsednik SKA arh. Marjan Eiletz, ki je orisal pomen likovne umetnosti v človekovi zgodovini, nato pa v krakem predstavil naše umetnike. Njegov govor prinašamo skoraj v celoti: V 43. letih svojega obstoja je Slovenska kulturna akcija priredila preko sto likovnih razstav, individualnih ali skupinskih. Današnja manifestacija naših umetnikov dokazuje dvoje neizpodbitnih dejstev. Najprej to, da je med pripadniki slovenske skupnosti v Argentini kulturna zavest še vedno močna. Pravim še vedno, ker smo slovenski naseljenci prinesli iz stare domovine močne korenine teh kulturnih vrednot in jih takoj vsadili v to rodovitno zemljo, kjer so se razrasle na široko in globoko ter cvetele in blestele vsako leto v novih barvah, oblikah in motivih. Drugo dejstvo je, da ta skupnost, ki se identificira kot „slovenska skupnost v Argentini", vsak dan dokazuje svojo življenjsko silo prav preko ustvarjalne dinamike njenih umetnikov in kulturnih delavcev. Kultura nas kvalificira, nas oblikuje, obenem pa tudi terja od nas obojestransko sodelovanje. Ali smo ustvarjalci ali pa smo pasivni odjemalci. Brez nas, pasivnih sodelavcev, ne bi bil zaključen tisti ciklus umetniškega ustvarjanja, ki je „raison d’etr„ vsake kulturne panoge. Zato so nas tudi današnji slikarski umetniki postavili pred tak izziv, pred neke vrste izpit, če smo zmožni odzvati se klicem nevidnih vibracij, ki preko naših oči prodirajo v naše duše in vzpostavljajo medsebojne vezi, preko katerih skušamo pronicati v skrivnosti umetnikove zamisli, v njegove prelestne ali tegobne občutke, v njegov raj in morda tudi pekel. Poglejmo sestavo današnje skupine devetih razstavljalcev, po abecednem redu: Ivan Bukovec, Andrejka Dolinar, Helena Klemenc, Tone Kržišnik, Andrej Ma-kek, Tilka Močnik, Adriana Omahna, Veronika Šparhakl in Milan Volovšek. Ne bom se ustavljal pri vsakem posamezniku, saj jih verjetno že poznate iz kakšne od prejšnjih razstav. Kot zanimivost bi lahko povedal, da so vsi štirje moški rojeni v Sloveniji, medtem ko je vseh pet slikark rojenih v Argentini. Poudariti moram tudi, daje najstarejši umetnik Milan Volovšek ustanovni član umetniške likovne šole SKA, kjer so skupno z Marjanom Maroltom, Baro Remec in Francetom Ahčinom ustvarili trdno podlago za razvoj in kontinuiteto te umetnosti med Slovenci v Argentini. Iz te šole so izšli tudi vsi ostali trije slikarji, dočim so se pa vse slikarke začele formirati že kasneje, ko je po Maroltovi smrti šola nehala delovati, pod različnimi mentorji, med katerimi je bil vsekakor najpomembnejši France Ahčin, pa tudi drugi argentinski priznani mojstri. Ne bi rad ocenjeval posameznih umetnikov, naj to storijo poklicni kritiki ali posamezni poznavalci likovne umetnosti, ki jih je, hvala Bogu, kar nekaj med nami. Kot splošno oceno bi omenil, da opažamo v tukaj razstavljenih umetninah nove zagone in nova iskanja, ki nam odkrivajo presenetljive lepote estetskih doživetij in občutkov kot dokaz njihovih resnih naporov, rasti in dozorevanja v času in v njihovem življenjskem prostoru. Bistremu očesu tudi ne bo ušel neki skupni imenovalec, ki diha iz teh podob, to je tista likovna govorica, izhajajoča iz tradicije in kulturnega spomina slovenske umetnosti, a obenem oplojena od umetniškega okolja te dežele in drugih svetovnih tokov. Kljub stilističnim in tematskim razlikam med deveterimi razstavljalci bi opazil še nekaj skupnih imenovalcev, na primer to, da nikogar od njih niso zanesli razni ,,izmi“ modnih stny, ki dandanes preplavljajo svet z mnogokrat poraznimi oblikami in temami. Tudi ni med njimi nikogar, ki bi se spuščal, vsaj v razstavljenih delih, na področje abstraktne umetnosti, ne da bi hotel tej struji odrekati njene vrednote. Rekel bi celo, da so skoraj vsi zasidrani v klasičnih principih slikarske umetnosti, v včasih nekoliko poduhovljeni realnosti, zvesti narekom harmonije barv in oblikovnega ravnotežja. Pri večini od njih je prisotna narava, ki nam jo pričarajo z mojstrskimi potezami kot najvišjo kategorijo božjega stvarstva. Naravo ali njeno okolje nam prikazujejo takšno, kot jo vidijo vsak v svoji umetniški duši, brez posebnih simbo-lizmov ali odtujitev, z veliko umirjenostjo in predanostjo, s pravim življenjskim realizmom. Opažamo tudi nekaj podob iz družbene tematike, eno celo iz krutega zgodovinsko političnega območja. Za zaključek bi še rad poudaril, da je vsaka umetnina proizvod trdega dela, študija in duševnega napora umetnikov, ki ustvarjajo svoja dela iz notranje potrebe, a tudi zato, da jih mi uživamo, sijih nabavimo in doma razobesimo in vzpostavimo zunjimi vsakdanji dialog, da se na tak način odmaknemo od onesnažene in vulgarne navlake, ki preko televizije vdira v naše družine in mobilizira naše čute ter otopeva dragoceno zmožnost duhovne poglobljenosti, ki je najbolj človeka vredna kvaliteta. Slovenska kulturna akcija z radostjo pozdravlja te dogodek in se zahvaljuje in obenem čestita vsem sodelujočim umetnikom in sotrudnikom, ki so pripomogli k tej razstavi, pa tudi vsem vam, cenjenim obiskovalcem, ki nas tako zvesto spremljate pri vseh naših kulturnih manifestacijah. Gospodarski vestnik Pisali smo pred 50 leti Slovenske latinskoameriške trgovske zbornice Zunanja fronta Položaj argentinskega gospodarstva je mnogokrat predmet polemike. Celo visoko kvalificirani strokovnjaki ne soglašajo v svojih ocenah in tako navaden zemljan ne ve, ali je položaj ugoden ali naj se boji spričo oblačne bodočnosti. Ena izmed težav (in seveda tudi spornih točk) je zunanjetrgovska bilanca. Država je široko odprla gospodarske meje, a se s tem tudi izpostavila navalu tujih izdelkov, ki konkurirajo na trgu z domačo industrijo. Položaj postaja nevaren, ker zunanjetrgovska bilanca postaja vedno bolj negativna. Ta pojav je znan še izza prvih časov ministra Cavalla. A tedaj je bilo to načrtano: po prvih letih naj bi se domača industrija tako razvila in osodobila, da bi končno izvoz presegel uvoz in bi naslednja leta Argentina postala močno izvozna država. Vendar statistike govore nekoliko drugače. Leta 1991 je bilanca kazala precej pozitiven izid. Presežek je dosegel tedaj 3.702 milijonov dolarjev. Že naslednje leto je, po odprtju meja, uvoz presegal izvoz za 2.636 milijonov dolarjev. Odtedaj je deficit rastel. 1994: 3.665 milijonov; 1994: 5.751 milijonov. Naslednje leto pa se je rezultat obrnil. Izvoz je presegel uvoz za 841 milijonov dolarjev in po vladnih načrtih in splošnih upih bi se morala pričeti zlata doba argentinskega izvoza. A že naslednje leto so zagoreli stražni ognji. Bilanca je sicer ostala pozitivna a komaj za 48 milijonov dolarjev. A v vladi temu niso posvetili dovolj pozornosti. Kot posledica tega je leto 1997 beležilo deficit v višini 4.833 milijonov dolarjev. Za letošnje leto je Mednarodni denarni fond pritisnil na vlado. In ta se je zaobljubila, da de deficit ne bo presegel 5.000 milijonov ameriške valute. A že po prvem trimestna je postalo razvidno, da uvoz preveč raste. Sedaj, po azijski krizi in tamošnjih devalvacijah, je pritisk zunanjih izdelkov še hujši, domača proizvodnja navezana na enakost med pezom in dolarjem, pa izgub- lja konkurenčno moč. Vladaje sicer objavila novico, da so se pravzaprav zmotili kar za 1000 milijonov, in da deficit ni višji kot je bil zaobljubljen pri Fondu. Tudi če je to res (nekateri opazovalci dvomijo), povzroča zaskrbljenost, da se lahko uradne inštitucije mimo zmotijo za tako vsoto. Kdo naj jim še zaupa? Povzamemo: v trenutku, ko država krvavo potrebuje deviz za svoje zunanje obveznosti (zunanji dolg nenehno raste), gre trgovska bilanca po klancu navzdol. Ta či-nitelj sam po sebi ni tako nevaren. A treba je pripisati zunar\ji dolg, vedno huje deficit-ne državne račune, zastoj gospodarske rasti, ki se je pojavil po azijski krizi in še kaj drugega. Položaj ni brezupen, a nikakor ni rožnat. Nevarno je, da se ta zaostruje, ko stopamo v predvolilno dobo. Vemo, da v teh okoliščinah vlade kaj rade zatisnejo eno oko (ali pa obe) in niso preveč varčne z javnimi fondi. Vprašanje je, kdo bo zmagal: gospodarski minister pod pritiskom fonda, ali volilni štab. Odgovor na to vprašanje bo pokazal, kakšen bo nadaljni razvoj državnih računov. SLOVENSKE NOVICE ADRIA AIRWAYS PO SEDMIH LETIH ZNOVA V ČRNO GORO Slovenska letalska družba Adria Airways je v soboto, 27. junija, po sedmih letih znova vzpostavila letalsko povezavo s Črno goro. Adriino letalo bo na progi Ljubljana -Tivat - Ljubljana letelo vsako soboto do konca avgusta, so sporočili iz Adrie. Letalo - načeloma naj bi bil to CRJ z 48 sedeži, velikost letala pa bodo v Adrii prilagodili povpraševanju - bo z Brnika poletelo ob 16.30, na tivatskem letališču pa bo pristalo ob 17.50. Odhod iz Tivata bo vsako soboto ob 18.35, po uri in 20 minutah vožnje pa bo letalo pristalo na brniškem letališču. -e -c (D PRED PETDESETIMI LETI 23. maja 1948 leta so vlačilci približali buenosaireškemu pristanišču veliko prekooceansko ladjo, imenovano B. M. Stewart, katero je uporabljala IRO (mednarodna begunska organizacija) za prevoz povojnih beguncev. Na ta dan je pripeljala poleg drugih narodnosti tudi okoli 600 slovenskih beguncev. Med opazovanjem vlačilcev zaslišim po zvočniku tudi moje ime s pozivom, naj se imenoVani javimo na določenem mestu ladje. Takoj ko smo izstopili iz ladje, so se nam približali uradniki te nove dežele in nas povedli v zadi\je nadstropje emigrantskega hotela v pristanišču Retiro. Pokazali so nam prostore, kjer smo se razporedili, in odšli. Bilo nas je okoli 15 mladoletnikov. Takoj smo si potrebno uredili in se hitro napotili priti izhodu, da si ogledamo „novo mesto”. Toda veliko je bilo presenečenje, ko nas na vratih ustavi uniformiran mornar in nam sporoči, da smo “zaprti”. Po daljšem poizvedovanju smo dognali, daje taka usoda vseh mladoletnih, ki pridejo v to deželo brez staršev; nekateri smo imeli starejše brate, toda ti niso nič veljali v tej situaciji. Po nekaj dneh je prišel tedanji tajnik ravnokar ustanovljenega Dništva Slovencev, ki je pred sodnikom podpisal, da on odgovarja za nas, in bili smo takoj na “svobodi”. PRVA KRIZA TITOVEGA REŽIMA Češkoslovaški komunistični dnevnik „Rude Pravo” je dne 28. junija objavil senzacionalno novico, da je Kominform objavil uradno poročilo, v katerem pravi, da so bili Tito in jugoslovanska komunistična stranka izključeni iz Kominforma. Isti Kominform pravi, da je maršal Tito trockist in da je usmerjen protisovjetsko. Kominform tudi dolži Tita in i\jegove tovariše, da so opustili pot internacionaliz-ma in da so se trudili pridobiti naklonjenost imperialistov. V Titovi Jugoslaviji pa so se vedno in povsod kar cedili klečeplazenja pred Stalinom in v vseh uradnih in vojaških poveljstvih so sedeli Stlinovi nadzoru ki in svetovalci. Po prvih novicah v listih je soditi, da bo ali 1.) Stalin izsilil odstranitev Tita in r\jeg°' vib tovarišev, ali pa bo 2.) Tito izvedel organizacijo svoje „komunistične stranke po svoje. OPOZORILO Na prošnjo Društva Slovencev je arge11' tinsko zun. ministrstvo ustavnovilo konzulat v SLONOGRADU (Salzburg) v Avstriji in ie oseba za vodstvo urada že imenovana Svobodna Slovenija, št. 15; 1. julja 19$ Slovenija, moja dežela Starokrščanske bazilike V Sloveniji so predvsem v zadnjih letih odkrili več ruševin starokrščanskih cerkva še pred prihodom Slovanov. Vse to dokazuje, da so bili rimski in ilirsko-keltski naseljenci v naših krajih že zelo pokristjanjeni; pač pa so se morali zbirati v tistih težkih časih prelivanja ljudstev na višjih in bolj varnih krajih. Med njimi so ostanki bazilike v Emoni-Ljubljani in Celei-Celju, na Rifniku pri Celju, na višinskem gradišču pri Bašlju pod Storžičem, na Koroškem in še Kje. Na Ajdovskem gradcu pri Vranju blizu Sevnice so v letih 1970 do 78 arheologi prišli na sled enemu največjih starokrščanskih središč v Alpah in Podonavju in ga uredili za ogled. Odkopali,so veliko bazilično cer' kev (14m x 7m), poleg nje še drugo b°JJe ohranjeno cerkev s polkrožno apsido, vgr3' jeno svečeniško klopjo in škofovim & dežem, pred katerim je stal oltar. Zraven nje sta stali krstilnica s krstilnim baz®" nom v sredini in posebna kapela z relikviF mi mučencev v manjšem marmornem s31' kofagu. Ob cerkvah je stalo stanovanjsko pošlo-pje za klerike, vse pa je bilo obdano^ z obzidjem. Izkopano je bilo tudi grobišči Ves kompleks je dvakrat pogorel, odločiln0 verjetno ob vdoru Slovanov okoli leta po tem dogodku ga niso več obnavljali- lil im I I.......................... Prvi naši koraki so bili usmerjeni v ogled mesta; zavili smo v prvi bar in z nekaj prihranjenimi ..fičniki” zaprosili za kruh in belo kavo. Toda doživeli smo ponovno presenečenje, natakar je odgovoril, da ne pozna bele kave, da je nimajo. Čudno se nam je zdelo, kako je to mogoče, da v tej deželi ne poznajo bele kave, ko smo pa doma mamo prosili žgance z belo kavo. Po da\jšem prerekanju smo le počasi dognali, da tukaj se imenuje bela kava - kava z mlekom. Po zajtrku smo se zadovoljno vrnili z zavestjo, da smo se zopet nekaj novega naučili. Med bivanjem v emigratskem hotelu smo imeli mnogo obiskov sonarodnjakov; nekateri so nas razumeli, drugi spet so na nas metali čudne opazke, toda vsi so govorili, da so tukaj že po dvajset ali več let in to se nam je zdelo izredno dolga doba, marsikdo je pomislil: jaz gotovo ne bom toliko časa..., Bilo je pred petdesetimi leti. Slovenci, znani kot pridni in podjetni, smo kmalu začeli iskati zaposlitve; največ se nas je zaposlilo v javnih delih v gradnjah stanovanjskih predelov v okolici Buenos Airesa. Tam je vsakega čakalo ročno delo, le malokaterim se je posrečilo pisarniško. Študentje smo se večinoma držali skupaj, bili smo po večini zidarski „peoni” - pomoč- Med mašo pri jami pod Krenom v Kočevskem Rogu (iz Dela) niki, zamenjali smo svinčnike za krampe in lopate. Delo ni bilo naporno, ob nedeljah pa smo po navadi zahajali na ..Martinca”, kjer je bila Slovenka centrala novonaseljen-cev z dobro slovensko kuhinjo, maše pa so bile v bližnjem salezijanskem zavodu. Kmalu smo uvideli, da tukaj ne bo hitrega napredka, in začeli smo trije študentje iskati drugih možnosti. V okraju Martinez smo „staknili” družino slovenskega novonaseljenca, ki nam je ponudila enosobno stanovanje. Vhodna vrata so služila istočasno za okno. Treba jo je bilo opremiti, s skromnimi prihranki; kupili smo najprej postelje, najcenejše, tako imenovane „camas turcas”, katerih mreže so se udirale pri malo težjih čisto do tal. Tudi na skromno mizo smo morali pomisliti, na kateri smo imeli „moderen” kuhalnik na petrolej, katerega je bilo treba pogosto „pumpati”. Na njem se je največkrat kuhal krompir v vseh oblikah: krompir v oblicah, navaden krompir, kisel krompir in še in še krompir; tudi polente ni manjkalo, zelo pogosto so se kuhala tudi jajca. Glede stanovanj3'1, bilo poskrbljeno in tudi za hrano, čepr3' preprosto, a bili smo zadovoljni, ker si"0 prišli iz mnogo slabših razmer, poleg pa je bilo zadovoljstvo predvsem v teni, smo,bili odvisni Od samega sebe, za Itff nas niso skrbeli dmgi. Začeli smo iskati služb* kar koli, samo da bo delo. Kilometer 0 stanovanja je tekla glavna avenija, po kalt> ri je vozilo prevozno sredstvo proti krajj1, kjer je bilo veliko industrijskih’’poc^O* Usedli smo se in skozi okno gledali, ™ bomo videli dimnike, in res po dvasetfjj’ nutni vožnji zagledamo precejšnje šte’W teh razpoznavnih znakov. Izstopili sm° šli od vrat do vrat. Moja dva kolega s ^ kmalu dobila zaposlitev, le mene so P°vS^0 odslovili, kajti manjkalo mi je eno leto polnoletnosti in vsi industrialci so se * branili mladoletnih, kajti po tedanjih z: • nih so imeli „veliko sitnosti” z mladoletj mi. Vrnemo se domov, ona dva zelo *a voljna, ker sta dobila delo, le jaz pa «e’ Nadaljevanje prihodu) El ultimo tonelero ^ . Slovenci v Argentini Iz življenja ZSMŽ Durante muchos anos, las bodegas se en°rgullecieron de tener enormes toneles de roble de Eslavonia, que podfan almace-nar mas de 60.000 litrris de vino. Alli, I,lediante el contacto con la madera, el adquiria euerpo y presencia. A partir de los anos 60 se comenzo a ar-l°ptar nuevos sistemas: vasijas que alber-200 litros, y que se importan directa-!tler|te de Francia. Algunas bodegas todavia conservan sus toneles inmensos, pero la lnayoria se ha quedado con uno o dos como recuerdo, y ha reemplazado el espa- 010 *We ocupaban con pequenos barriles. En Mendoza, Martin Bajda, dueno de “maderera Bajda, se enorgullece de haber ^ado la cuba mas grande del mundo, que berga 320.000 litros. Su padre Uego en arco de Eslovenia en 1948, despues de la egunda Guerra Mundial. El inmigrante esembarco con una mano atras, otra ade-T'te, mujer, siete hijos, y una profesion: la e tonelero. Enfilo directamente para Men- doza, y se dedico a armar los toneles, cuyos tablones venian en barco desde el exterior. ,,Nosotros ahora reformamos toneles para armar vasijas buenas, ya que hay bodegas que no pueden pagar los 650 dolares que cuesta la vasija chica”, comen-ta Bajda, desde su lugar de trabajo, repleto de madera de antiguos toneles de Giol, Bombal y Arizu, entre otras bodegas. El secreto para poder reciclarlos es que no hayan estado vacios por un periodo mayor a los nueve meses. De lo contrario, la madera se seca y ya no sirve para albergar vino, aunque si se puede usar para otros fines. La profesion de tonelero esta casi en extincion. Hay que golpear la madera con un martillo, y no hay mucha gente que lo quiera hacer. Mientras, Bajda, el ultimo tonelero, debe completar sus ingresos con otros trabajos en madera. La Revista La Nacion 7 de junio de 1998 Nove osebne izkaznice Slovenski državljani s stalnim prebiva-, ern na ozemlju Slovenije lahko od 20. dalje zaprosijo za izdajo nove osebne Laznice. . vedno veljavne osebne izkaznice, na obrazcu SFRJ, je potrebno zadati v treh mesecih, izdane na obrazcu Publike Slovenije pa je treba zamenjati fl° 20. decembra 2000. Nova osebna izkaznica je izdelana iz ^karbonatne folije, velikosti kreditnih |t“c> podatki na samem dokumentu pa so RIPUBUKA SLOVENIJA Osebna izkaznica Identity Card zaradi upoštevanja mednarodnega standarda izpisani v slovenskem in angleškem jeziku, na območjih, kjer avtohtono živijo tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, pa tudi v jezikih obeh narodnosti. Na prediyi strani osebne izkaznice je vtisnjena geodetska upodobitev osrednjega dela Slovenije (Vače), motiv vaške situle in slovenski grb, na hrbtni strani pa sta poleg konture Republike Slovenije še podoba konjenika (iz vaške situle) ter zapis „01” v Braillovi pisavi. Ljubljana, Beethovnova 3 Ljubljana 0101965505000 01,01.1998 I Pokal v razredu superbike v drugi dajv v Zasedel 10. mesto, kar je i\jegov 15. ^ ■ UsP«h v karieri. V prvi vožnji je bil točkami pa se je v skupnem v u prebil na l(i. mesto, doslej je zbral 22 točk. LIPICA - Na tridnevnem tekmovanju za svetovni pokal v dresurnem jahai\ju v Lipici se je zbralo več kot 30 jahačev s 40 konji iz desetih držav. Na raznih tekmovanjih so najboljši slovenski jahači zasedali 12., 15., 16. in 17. mesto. VELENJE - Najboljša slovenska športnica v lanskem letu Brigita Bukovec je na mednarodnem atletskem mitingu v Velenju v teku na 100 m ovire prvič v letošnji sezoni tekla pod 13 sekundami, in sicer 12,98 ter prepričljivo zmagala. V suvanju krogle je bil najboljši Miro Medič, ki je v četrti seriji z 18,34 m izboljšal lastni državni rekord. Prvi je bil tudi Gregor Cankar, ki se je s skokom 7,97 za las zgrešil osemmetrsko znamko. Soi\ja Roman je na 1.500 m s časom 4:14,32 izboljšala lastni mladinski državni rekord ter le za 1,32 sekunde zgrešila normo za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu. DORTMUND - Slovenska reprezentanca je uspešno nastopila na prvi letošr\ji tekmi za evropski mladinski pokal v športnem plezaivju v Dortmundu, s^j je osvojila pet odličij, zmagali pa sta Katarina Štremfelj in Grosova. V konkurenci 115 tekmovalcev iz 11 držav je našo oslabljeno reprezentanco, trojica je manjkala zaradi bolezni, premagala le Francija, tretja pa je bila Rusya. Vsako leto se z veliko žalostjo v srcu zberemo v juniju v spomin na naše žrtve vojne in revolucije, katero so dolgo pripravljali slovenski člani KP pod vodstvom sovjetske in jo izvedli v letih italyansko-nacistične zasedbe Slovenije. Ta doba je zaznamovana z nič koliko pridevniki: grozna, težka, strašna, svinčena, siva, a resnica je samo ena! Zgodila se je krivica s tragedijo slovenskega naroda brez primere v naši tisočletni zgodovini, ki je ne smemo pozabiti ne mi ne naši zanamci! Gospo Pavči Maček Eiletzovo smo zaprosili za žalno uro kot pričevalko le-te, saj je bila mladoletna vrnjena s svojo nekaj let Zgodilo se je... FRLEC NA KOROŠKEM Zunanji minister Boris Frlec se je na povabilo Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij v Celovcu na slovenskem konzulatu sešel s predstavniki koroških Slovencev in se udeležil slovesnosti ob dnevu državnosti. Minister Frlec, ki ga spremlja državna sekretarka Mihaela Logar, se je sestal tudi z novo izvoljenim zveznim poslancem Karlom Smollejem, čigar izvolitev so vsi navzoči pozdravili z zadovoljstvom. SKUPINA PRIJATELJSTVA Z ARGENTINO V DZ V državnem zboru so v zadnjem tednu poleg obstoječih 19 skupin prijateljstva s posameznimi državami ustanovili še nadaljnjih pet, in sicer z Argentino, Avstralijo, Finsko, Grčijo in Japonsko. Skupini prijateljstva z Argentino predseduje Davorin Terčon, skupini prijateljstva z Avstralijo Ciril Pucko, skupini prijateljstva s Finsko Darja Lavtižar-Bebler, skupini prijateljstva z Grčijo Jože Jerovšek, skupini prijateljstva z Japonsko pa Bogomir Špiletič. TABORNIKI IN SKAVTI V ČILE Na svetovno skavtsko srečanje oziroma t.i. jamboree v Čilu bodo prišli tudi Slovenci. Pred potovanjem nad 300 slovenskih tabornikov in katoliških skavtov na to mednarodno srečanje v Latinski Ameriki, ki bo potekalo pod geslom „Gradimo mir skupaj”, se žele slovenski taborniki in skavti naučiti osnov španščine ter predvsem pripraviti na predstavitev Slovenye v tujini, zato so se sešli na tridnevnem srečanju, ki bo ob Muri potekalo od 24. do 26. junya. KRŠČANSKI SOCIALISTI Predstavniki Krščansko socialne unije (predsednik Maks Miklavčič) so se opredelili do aktualnih političnih vprašanj, pri čemer so se zavzeli za razrešitev generalnega državnega tožilca Antona Drobniča zaradi žaljivih izjav na račun partizanskega gibanja, zavzeli so se za sprožitev sodnega postopka zoper glasbeno skupino Strelnikoff zaradi sramotitve brezjanske Matere božje ter izrazili nasprotovanje vračanju tistega dela gozdov Rimo-katoliški cerkvi, ko gre za podržavljeno lastnino fevdalnega izvora. Zavzeli so se za „lokalne volitve brez strank” oz. za to, da bi na jesenskih volitvah kandidati nastopali brez navedb strankarske pripadnosti. Napovedali so vložitev zakonodtyne pobude, na podlagi katere bi v zakonu o popravi krivic ali zakonu o žrtvah vojnega nasilja predvideli ustrezna prizanja in pravico do odškodnin tudi za svojce okoli 4000 med vojno postreljenih talcev. starejšo sestro iz Vetrinja preko več postaj v teharsko taborišče, ograjeno z bodečimi žicami. Skupaj z materami, ženami, dekleti, otroki in celo dojenčki ter z razoroženimi vojaki domobranske slovensko vojske je doživljala nedopovedljive grozote. Nimamo strnjenega izraza za vse hudo v tistem lepem msyu 1945 leta. Mesec demonskih sil in zla je bil dolg, da se ji je zapisaal v zavest do bolesti - do danes, ko čuti, da mora pričevati. Povezan šopek s trakom zastave, brezjanska goreča sveča in rožni venec iz Vetrinja so nemo spremljali z nami Kajnovo in Herodovo krvavo igro na slovenskih tleh. Z molitvijo in pesmijo Oče, mati... smo napolnile sveto tišino in tesnobo s hvaležnim spominom nanje kot skromen poklon ob veličini nedolžnega trpljenja. Iz letošnje žalne ure smo odnesle fotokopije obeležja iz Vodic, kjer je med padlimi žrtvami medvojnega in povojnega komunističnega nasilja bel lik matere-žene: delo rojaka Jožeta Žerovnika. Gospe priče-valki in umetniku se Zveza lepo zahvaljuje za vse posredovano, čeprav žalostno, a je obenem tudi veličastno! Zveza San Martin Pri sanmartinski Zvezi žena mati je bil na majski sestanek povabljen Franc Zorc. Marsikaj je povedal in zanimivo ga je bilo poslušati. Med različnim razglabljanjem nekako izstopa misel po enotnosti, vendar ne vojaški, v vsej različnosti mogoče. Kultura, ki naj ne sega le „od krožnika do ust”, kot je kultura povprečnega zemljana. Širokost, dejstvo, da je vsak človek prost, a obenem del družbe. Spoštovanje in avtoriteto si moramo sami prislužiti. Ljudje vsakega postavimo na mesto, ki mu pripada. Moramo si priboriti mesto na svetu. Judje so močni, ker imajo njih rojaki vpliv v svetu. Tudi mi se moramo naučiti, kako živeti v svetu. Zaupajmo samo sebi, saj nimamo pomoči domovine. Osebne novice Družinska sreča. V družini Janka Koželnika in ge. Monike roj. Vitrih se je 25. junija rodil sin Marko Andrej Koželnik. Srečnim staršem naše čestitke! Krst. Dne 31. maja je bil krščen v slovenski cerkvi Marije Pomagfy Mihael Andrej Petelin, sin Andreja Cirila in računovodkinje Veronike Neže roj. Žagar. Botrovala sta Pavla Marija Korošec roj. Petelin ter Anton Belec. Krstni obred je opravil župnik iz San Martina Franc Šenk. Čestitamo! Smrti: Umrli so v Slovenski vasi Lovro Berčič (82), v La Plati dr. Stanko Kociper (81) in Marija Rogelja roj. Pertot (81), v Čilu župnik Janez Mohar (85), v Bariločah Peter Arnšek (prometna nesreča, 68), v Ramos Mejiji Francka Albreht roj. Jerin (81), v Coronel Suarez Katarina Kmetič (90) in v San Martinu Rudolf Smersu, zadi\ji predsednik Slovenskega narodnega- odbora. Naj počivajo v miru! Nova diplomantka: Na univerzi UADE je končala študye Sašika Dobovšek in postala „licenciada en coniercio exterior11. Želimo ji veliko sreče! Pagina 6 SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 2 de julio de 1998 — N° 25 I AT* Maji oglasi \ TURIZEM Tel. 441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, n^jem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12“ - Tel: 784-2290 ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel: 613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351, 1. nadstr. “F’, San Justo. Tel. 482-5624. VIDEO Marjan Vivod - video posnetki, filmarje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner366- (1708) Moron Tel.: 627-4242 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel./Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.- Nedelja, 5. julija - Slovenska hiša msgr. Antona Oreharja Alojzijeva proslava * V cerkvi ob 16.00 sv. maša za pokojne učitelje in katehete * Po maši pred spomenikom poklon žrtvam komunistične revolucije z molitvijo, besedo in pesmijo. * V dvorani škofa Rožmana igra Zvezdica zaspanka v izvedbi Rožmanove šole, režija Maks Borštnik Za vstopnino prostovoljni prispevki Šolarji, starši in vsi rojaki lepo vabljeni Šolski odsek Zedinjene Slovenije Mladinski pevsko-glasbeni večer bo v soboto, 25. julija, ob 20. uri v dvorani škofa Rožmana v Slovenski hiši Vsi, ki želite nastopiti, se javite čimprej pri odboru SDO in SFZ. Vsi rojaki prisrčno vabljeni! PLES v Slomškovem domu MAX v soboto, 11. JULIJA ob 22.30 uri Sodeluje DJZone ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracidn: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl .com.ar e-mail: debeljak@pinos.com Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj TARIFA REDUCIDA Concesion N° 7211 ___ Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153 Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po P0^ pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija-Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanj® z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države. Čeke na ime „Eslovenia Libre“^} Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R-1' Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Air®' Argentina - Tel: 307-1044 - Fax: 307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar Obvestila VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 30. junija 1998 1 dolar 169,70 SIT tolarjev 1 marka 93,74 SIT tolarjev 100 Ur 9,52 SIT tolarjev SOBOTA, 4. julija: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. NEDELJA, 5. julija: V Hladnikovem domu ob 12.30 koline. Po kosilu juro daj a klobas za dom. Alojzijeva proslava slovenskih šolskih otrok v Slovenski hiši ob 16. uri. Po maši igra ..Zvezdica zaspanka” v izvedbi Rožmanove šole. SOBOTA, 11. julija: Ples v Slomškovem domu: MAX ob 22.30 uri. NEDELJA, 12. julija: Biserna maša župnika Albina Avguština ob 11. uri v Carapachayu, nato pa skupno kosilo. t Odšel je po plačilo k Bogu gospod Rudolf Smersu Priporočamo ga v molitev in se zahvaljujemo vsem, ki so ga prišli kropit, ki so podarili vence in šopke in ki so ga pospremili na zadr\ji poti. Zahvala č. g. Jožetu Škerbcu za molitve ob krsti in č. g. Francetu Šenku za pogrebno sv. mašo, obred na pokopališču in za pogoste obiske na domu med njegovo boleznijo. Hvaležni smo tudi upravitelju, sestram in osebju zavoda sv. Vincencija za vso skrb in pozornost. Posebna zahvala gg. Lojzetu Zupančiču in pokojnemu Lovru Berčiču, ki sta ga zvesto Obiskovala med bivanjem v zavodu. Zahvala tudi za besede, ki so jih v imenu raznih ustanov izrekli ob krsti dr.J^larko Kremžar, lic. Vladko Voršič, g. Marjan Loboda in inž. Jernej Dobovšek ter pevcem, ki so mu zapeli v slovo. Žalujoči: žena Josipina roj. Klančar; sestra Mila; sinovi Miha in Nataša Zajc, Jurij, Marjeta in Marjan Boltežar, Alenka in Matjaž Gabron; vnuki: Alenka in Jose Manuel, Lučka in Omar, Eva in Damian, Vanesa, Damijan in Silvina, Tomaž, Marjan, Andreja, Simona in Boris, Gregor; pravnuki: Matias, Nicolas, Maria Eugenia, Camila, Juan Manuel, Victoria, Sofia, Nina; in ostalo sorodstvo. 27. junija 1998, Buenos Aires, Ljubljana, Ceuta (Španija) BOG! Naše upanje in ljubezen- Bilo lepo je! Prelepo, skalilo srečo je slovo, slovo za nas najhujše zlo, spoznali smo, da te ne bo. V globoki žalosti sporočamo prežalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem h1 znancem, da nas je zapustila v 78. letu starosti po prestani težki operaciji in vdanem trpijerju ter s tolažili svete vere naša ijuba žena. mati, stara mati, prababica, sestmi tašča in svakinja gospa ANA ŠKULJ roj. MOHAR Iskrena hvala vsem, ki ste se poslovili od r\je. Ob tej priliki posebna zahvala zdravnici Mariti, ki je ves čas njene težke bolezni stala ob strani, vsem zdravnikom 1 dr. Mateom in dr. Villanuevom, zdravniški pomočnici Haydee, ki nam je bila ves čas njene bolezni v pomoč, gospe Mileni Godnjavec, ki nam je bila ves čas njene bolezni v pomoč in tolažbo. Prav posebna naša zahvala župniku slovenske fare iz San Martina g. Franci)0 Šenku za tolažbo ves čas r\jene bolezni, številne obiske s tolažili svete vere, darite'’ svetih maš, za vodstvo pogreba, sveto mašo na pokopališču in poslovilne besede. Zahvala delegatu msgr. Jožetu Škerbcu za obiske v bolnici in doma ter za molitve ob krsti. Zahvala župniku slovenske fare na Pristavi dr. Alojziju Kukoviči za molitve ob krsti, domačemu župniku g. Mariju za obiske in številne svete maše za našo mam0' Zahvala molilcem sv. rožnega venca ob krsti: g. Nacetu Groharju in gospem3 Mileni Godnjavec ter Ani Jermanovi in drugim. Prisrčna zahvala vsem, ki ste jo v bolezni obiskovali, se udeležili svetih maš, j° tako velikem številu kropili in molili ob krsti ter jo spremljali na božjo njivo. Pokojno mamo priporočamo v molitev. Žalujoči: mož Rajko Jože; sin Jože z ženo Karmen roj. Spesny ter sinova Matija in Jože in hči Ivan#' hči Irena, mož Gabrijel Petkovšek, sin Gabrijel z ženo Moniko roj. Perga*’ hči Veronika z možem Tonetom Jermanom in otrokoma Natico 01 Pavlekom, hči Beti z možem Milošem Mavričem, sinkom Matijem 1(1 hčerkico Nadjo; hči Marfja in mož Marjan Petkovšek, sin Tomi, hči Sandra z mož®10 Jožetom Beltramom, hčerki Sonja in Marjanka; hči Magdalena in mož Lado Petkovšek ter sinova Martin in Pavle t®r hčerka Gabrijela; hči Monika; m sin Marko z ženo Marto roj. Jenko in sinovi Niko, Luka, Marjanček; v domovini brata Ivan in Marjan z dužinama ter sestri Fanika in Lojzk®1 vdovi z dužinama, svakinji Fani z družino in Marija Ana Kralj. Buenos Aires, Slovenija: Ljubljana, Leskovec, Krško, Slovenske Konjice.