Zagreb 2009.
Septembra leta 2006 je Slovensko etnološko društvo pripravilo imenitno študijsko popotovanje po Gorskom kotar-ju in nato srečanje z zagrebškimi Slovenci, ki se srečujejo v Slovenskem domu.
Kolegica Mojca mi je z veseljem prišla povedati, da imajo v svojem krogu tudi pesnico. Takrat sva si z gospo Klaro Žel prvič podali roke. Njena izredna prijaznost in ljubomilost na mah osvojita človeka, ki se sreča z njo.
Pred desetletji je iz svojih rodnih Slovenskih goric na Štajerskem prišla v hrvaško prestolnico in se docela posvetila družini, ki ji je zaupala od svojih najboljših let, prek betež-nosti vse do smrti. Za vso skrb je hvaležno poplačana. Toda dozorel je čas, ko se je odločila oditi v hišo, kjer številni prebivalci naravnost hrepenijo ravno po takih lastnostih, ki jih je gospod Bog drobni Klariki tako obilno podaril: pripravljenost za drobne usluge, ljubeznivosti in veselju od dne do dne.
Tako slovenska Štajerka sredi širnega Zagreba še naprej radoživo izpolnjuje svoje poslanstvo. Tako kot meni tudi drugim sežeta do srca njena prisrčnost in obzirnost.
Kako se je Klarika Žel vživela v novo okolje in kako pravična želi biti do njega, hkrati pa ne zatajiti svoje rodne domovine, priča njena tukajšna pesniška zbirka Pesmi življenja/Pjesme života. V njej se je odločila izmenoma objaviti po eno pesem v slovenščini in hrvaščini, s čimer se doslej - razen, če ni šlo za prevod ni mogla pohvaliti še nobena pesniška zbirka.

Tudi pesmi Klarike Žel prihajajo na dan predvsem iz njene srčne dobrote, so izraz čistega srca in notranje dobrote. Z milo, ljubko pesmico rada ustreže bližnjim in olepša srečanja z njimi na skupnih poteh in praznovanjih. Po obliki in vsebini so preproste, skromne, kakor njihova avtorica, toda ravno ta rahločutnost se, dandanes sitih številnih vsiljivih ponudb, bralcu tako prileže.
Tudi letošnjo pomlad se že razcvetajo žareči tulipani. Toda ni lepšega pogleda nanje, kakor sredi dišečih spominčic, kakor da se je modro nebo sklonilo k zemlji.
Draga Klara, naj dišijo Vaše spominčice tudi vsem, ki jih bodo dobili v roke.
Prof. Dr. Marija Stanonik
Ljubljana, 13. 04. 2008
llil	J
^Mi/rime
Pjesme života
U rujnu 2006. godine Slovensko etnološko društvo organiziralo je iznimno studijsko putovanje u Gorski kotar kojemu je slijedio susret sa zagrebačkim Slovencima, koji se okupljaju u Slovenskom domu. Kolegica Mojca tada mi je s veseljem rekla da u društvu djeluje i jedna pjesnikinja. Bio je to trenutak kada sam se upoznala s gospodom Kla-rom Žel. Njezina iznimna ljubaznost i dobrohotnost u tren osvoje čovjeka koji se s njom susretne.
Prije nekoliko desetljeca ostavila je svoje rodne Slovenske gorice u Štajerskoj i došla u hrvatsku prijestolnicu u kojoj je nesebično posvetila svoj život obitelji kojim je proživje-la život od najboljih godina, preko bolesti pa sve do smrti. Za tu nesebičnost život ju je bogato nagradio. No kucnuo je čas kada je odlučila poci u dom u kojem su brojni stanari upravo čeznuli za onim čime je dragi Bog tako obilno po-dario Klaru: spremnost na male usluge, ljubaznost i veselje iz dana u dan. Tako slovenska Štajerka usred velikoga Zagreba još i danas ispunjava svoje poslanstvo. Kao i druge tako je i mene u srce dirnula svojom ljubazno-šcu i obazrivošcu.
Koliko se Klarika Žel uživjela u svoju novu okolinu i koliko želi biti prema njoj poštena a da pri tome ne zataji svoju rodnu domovinu upravo svjedoči ova njezina pjesnička zbirka Pesmi življenja / Pjesme života. U njoj se odlučila naizmjence objaviti pjesme na slovenskom i na hrvatskom jeziku s čime do sada, ukoliko se nije radilo o prijevodu, ne može pohvaliti još niti jedna pjesnička zbirka.
Bil	IjjfiT
Tip
Pjesme Klare Žel izranjaju na svjetlo dana prije svega iz njezine iskrenosti, one su izraz njezina čista srca i unutar-nje dobrote.
Milom, ljupkom pjesmicom želi ugoditi bližnjemu i želi uljepšati susrete s prijateljima na zajedničkim putovanjima i proslavama. Oblikom i sadržajem jednostavne su, skromne poput njihove autorice, no upravo ta tankocutnost, u današnjem vremenu koje je prepuno nasrtljivih ponuda, čitatelju odmah postane bliska.
Ovog proljeca vec su se rascvjetali žuti tulipani. Nema ljep-šega pogleda na njih kao i na medu njih sakrivene potočni-ce u kojima kao da se modro nebo sagnulo prema zemlji. Draga Klara, neka Vaše Pjesme života budu vodilja svima onima koji se budu s njima u životu susreli.
Prof. dr. Marija Stanonik Ljubljana
Ljubljana, 13. 04. 2008.

jET
e<m t
iŠcl ¡yvei cKOre Žel
Pesniški svet Klare Žel je enkraten mikrokozmos, v katerem vlada popolna harmonija sožitja njenih dveh domovin Slovenije in Hrvaške. Skozi nenehno igro besed se prepletata jezikovna zaklada slovenskega in hrvaškega jezika.
Klara Žel je izjemna pesnikinja, ki ustvarja s tehniko trenutne impresije odprtega srca in jasnega toka zavesti. Vsebine pesmi so realne, življenjske in neposredne.
S ključem čistih čustev prihaja brez težav do vsakega bralca. S pomočjo inverzij ustvarja čustveno stopnjevanje, ki se na koncu pesmi oblikuje v življenjske modrosti.
Pri ustvarjanju čustvenih odtenkov v svojih pesmih uporablja popolni kolorit čustev od najbolj intimnih pa vse do izrazov popolne sreče.
Povezovalna nitka skozi to pesniško zbirko je optimizem in močna želja za življenjem.
Zato dragi bralci, naj vam bodo pesmi Klare Žel vir večnega optimizma.
Matea Hotujac Dreven, prof.
Zagreb, 20. 08. 2008
Bil	IjjfiT
i
Pjesnički svijet Klare Žel jedan je poseban mikrokozmos u kojem vlada savršena harmonija suživota njezinih dviju domovina Slovenije i Hrvatske.
Kroz neprestanu igru riječi ispreplice se čitavo bogatstvo jezičnog sadržaja oba, slovenskog i hrvatskog jezika.
Klara Žel iznimna je pjesnikinja na ovim prostorima jer ona svoje misli ravnopravno u pjesničkom izričaju prenosi svojim čitateljima kako na slovenskom tako i na hrvatskom jeziku.
Stvara tehnikom trenutne impresije otvorenog srca i kon-cizne struje svijesti. Sadržaj pjesama je plastičan, životan i neposredan. Jedinstvenim ključem čistih emocija prodire bez zadrške do svakog čitatelja. Strukturu svojih stihova gradi s prirodnim osjecajem za kompoziciju, rimama i stup-njevanjem stanja svijesti.
Putem inverzija stvara prirodnu emotivnu gradaciju čiji se emotivni vrhunac rasplece u životnim porukama na kraju pjesama. Pri emotivnom bojenju svojih pjesama koristi potpunu paletu emocija, od iskazivanja najdubljih sjetnih osjecaja pa sve do životnih ushita.
No nepokolebljiva emocija koja je stalna poveznica kroz čitavu ovu pjesničku zbirku je optimizam i snažna želja za životom.
Zato dragi čitatelji, neka vam pjesme Klare Žel uvijek budu izvor vječnog optimizma.
Matea Hotujac Dreven, prof.
Zagreb, 20. 08. 2008.
Že v mladosti sem se rada izražala v stihih, tako, da sem tu in tam napisala kakšno pesem, za svojo dušo. S časom se mi je nabralo kar precej pesmi. Zelo rada imam poezijo. Večkrat so me moji prijatelji in nečaki nagovarjali, da naj kaj napišem.
Že več kot dvajset let sem članica «Udruge umjetnika August Šenoa». Vsakič, ko sta moja koordinatorja prof. Lončarevic in predsednik prof. Durbešic (na žalost oba pokojna) šla mimo mene, sta mi šepetala, pišite pol slovensko pol hrvaško. Kot vidite sem ju poslušala. Pesmi so rasle, bilo bi jih še veliko več, če ne bi bila zavzeta s petjem.
Rada pojem in to v dveh zborih: v mešanem pevskem zboru "Slovenski dom" in ženskem zboru "Maksimir", sodelujem tudi v skupini "Maksimirke".
Pred dvema letoma nas je v Slovenskem domu nenadoma obiskala raziskovalka gospa prof. dr. Marija Stanonik. Zanimalo jo je kaj delamo mi Slovenci na Hrvaškem. Ravno takrat smo imeli pevske vaje. Spoznala naju je voditeljica našega zbora.
Prof. dr. Stanonik me je prosila, da ji pošljem svoje pesmi v Ljubljano, kar sem seveda naredila. Potem sem od gospe prof. dr. Stanonik dobila obširno in toplo pismo, za katero sem ji od vsega srca hvaležna.
Vsem , ki ste mi pomagali, me nagovarjali, da naj pišem in nič ne brišem, iskrena hvala, hvala !
Klara Žel
Bil	|f
Od mladosti sam se vrlo rado izražavala u stihu, tako da sam tu i tamo napisala pokoju pjesmicu za svoju dušu. S vremenom se nakupio priličan broj pjesama. Inače vrlo volim poeziju. Više puta su me nagovarali sa svih strana, naravno prijatelji i necaci, da nešto napišem, za bilo koju prigodu.
Vec više od dvadeset godina sam članica "Udruge umjetnika August Šenoa". Moji koordinatori prof. Lončarevic i predsjed-nik prof. Durbešic (nažalost obojica pokojni) nisu nikad prošli pored mene, a da mi na uho nisu šapnuli, pišite pola na slo-venskom pola na hrvatskom jeziku.
Kao što vidite, ja sam ih poslušala. Pjesme su rasle, a bilo bi ih puno više da se ne bavim pjevanjem.
Rado pjevam i to u dva zbora: u mješovitom pjevačkom zboru "Slovenski dom" i ženskom zboru "Maksimir", sudjelujem i u sastavu "Maksimirke".
Prije dvije godine u Slovenskom nas je domu iznenada posjetila znanstvenica gospoda prof. dr. Marija Stanonik. Nju je zanimalo čime se sve bave Slovenci u Hrvatskoj. Upravo u to vrijeme smo imali vježbe pjevanja. Upoznala nas je naša voditeljica zbora.
Prof. dr.Stanonik odmah me je zamolila da joj pošaljem svoje pjesme u Ljubljanu, što sam naravno i napravila. Nakon toga sam od gospode prof. dr. Stanonik dobila opširno i toplo pismo za koje sam joj od svega srca zahvalna.
Svima koji ste mi pomagali, nagovarali me da pišem i da ništa ne brišem, iskreno hvala, hvala!
Klara Žel
oMjifmjaj	Žel
Vsak kdor jo pozna kar takoj jo rad ima, saj srce ima na dlani in deli ga z nami.
V krhkem telesu ždi duh, ki nimajo ga tisoči, neuničljiva, zapeljiva nasmejana, razigrana.
Včasih s solzami v očeh, ki sprevržejo se v smeh. Poje, pleše, pesmi piše, v njih lepoto nam oriše...
Brez nje svet bi bil teman, prazen, hladen in bolan. Zato Klara naj živi tisoče srečnih dni!
Irena Hribar-Buzdovačic Januar 2005
14	Pesmi
NAŠ SLOVENSKI DOM
Dežela tu je naša, če nas kdo vpraša, moja, vaša in vseh nas, ki ljubimo kulturo
VABIMO VAS!
Mir in zdravje si želimo, da še vrsto let skupaj doživimo.
v
Živel Zagreb naš je on, živel tudi naš Slovenski dom.
NAŠ DRUGI DOM!
jedrne života
15
Tip
ČOVJEK
Tko je čovjek i što je čovjek? Čovjek je ljudsko bice-
na ovoj Zemlji sve pomiče.
Kada pomisliš-
o čovjeku ovisiš!
Zna da tješi
pa se smiješi,
cvijece sadi,
kucu gradi...
al 'i ruši,
davi, guši...
Zna zabavljat,
Zaboravljat
život učit,
muku mučit.
Zao usud
kad ga prati,
srce zebe,
vijek se krati.
Može biti neprijatelj,
a i vječni prijatelj.
Ponajviše čovjek čovjeku treba
kad bolest il 'starost vreba.

jET
16
Ppesme života
ŽIVOT
v
Život je kao nebo, čas oblak, čas vedro, teče kao rijeka, često pun prepreka.
v
Cesto trpimo nepravdu, koju nam ljudi čine rado.
v
Život su dobri i zli ljudi, jer ljudi su različitih čudi.
Patnje u sebi skrivamo, tjeskobi ne uzmičemo, topla riječ vrijedi više od zlata ako je od srca data.
Nek' nas veseli pjesma i cvijece, krik i smijeh naše djece, jer lijepo je živjeti, od srca se smijati.
Bil	IjjfiT
Ppesmi življenja
17
NIKDAR SAMA
Delo in jaz. Misel in jaz. Pesem in jaz. Narava in jaz. Rože in jaz. Prijatelji in jaz. Veselje in jaz. Sanje in jaz. Skrivnost in jaz. Skrbi in jaz. Solze in jaz. Spomini in jaz.
Usoda in jaz. Bog in jaz.
In tako nikdar sama!
18
Ppesme života
LUDISVIJET
Tko to ovim svijetom vlada,
Pa donosi toliko tuge i jada?
Putovati po zemlji se ne može,
po toj lijepoj prirodi, oh Bože!
Ni ptica ne može da leti,
nema slobode i njoj se prijeti.
Tko to bez srca i osjecaja komandira,
te narodu poštenom ne da mira?
Samo od čistog mira puca,
da na vrata uopce ni ne kuca.
Sve što svojim rukama stvara,
a dode netko pa razara.
Praštat' itekako treba,
inače još veca mržnja vreba.
Krv se nažalost prolijeva,
narod strahuje i pobolijeva.
Tko kome hoce da se osveti;
zar nece suditi Bog nam sveti?
Komu to je velika strast,
da u našoj Zemlji preuzme vlast?
Čovjek ostane bez riječi i svijesti.
Kad sluša i gleda dnevne vijesti.
Do kad cemo u strahu biti,
i očajničke suze liti?
Nadamo se bit ce bolje
i ljudi ce opet biti bolje volje.
Zagreb, 1991. godine
Pesmi življenja
19
ŽIVLJENJE PRI TETI
Tam v tihi dolini v prelepi ravnini, davno sem se rodila, tudi dom zapustila, ter spet se vrnila. Nikdar ne bom pozabila, ko teta me je vabila zelo sem se veselila.
v
Se babica je živela, in za dedka skrbela. Z njimi rada sem živela teta nad mano je bdela, bila je skrbna, vesela. Povsod seboj me je vzela od srca se nasmejali, ko karte sva igrali. Solze nisem točila, pesmice sem učila. Tudi kravice sem pasla in počasi tudi rasla. Prijateljica mi soseda razumeli sva se seveda.
V	šolo skupaj hodili, pa tudi plesati učili. S kolesom se vozili včasih se prevrnili.
V	gozdu dolgo govorili,
a domov vedno zamudili. Iskreno si vse razodeli in pesmi sva radi peli. To moja je bila mladost iskrena srčna radost. Ostal mi je še spomin še vedno z njim živim.
20
Ppesme života
NAŠA HRVATSKA
Je li je stvarno došao dan ili je to samo neki san? Hrvatski se barjaci vijore u Kninu na kuli, visoko gore. Ponosno mašu, klanjaju se, slobodnu nam najavljuju. Pjesma se ori, zvona zvone, sve se na proslave zove. Sad Hrvatska lakše diše, svoju zemlju ne da više. Jer ona je mila svima, tko u njoj svoj dom ima. No, bez žrtve nije bilo, na žalost se i suze lilo. Srušeni domovi, mrtvi sinovi, junacima kopani grobovi. Ne daj Bože da se to ponovi, Nek' se zemlja što prije obnovi! Mržnje neka ne bude posrijedi, to pravilo za cijeli svijet vrijedi. Nek' pravda pobjedi, a razum mir slijedi!
Pesmi živjena
PFLICHTJAHR
Davno, davno je to bilo, Ko Pflichtjahr se je služilo! Bil je to vojne čas, Strašno bilo je za nas, Ko Hitler je pridrsel In komando je prevzel. Cel' svet hotel je imeti, Težko je bilo preživeti. Nihče ni mogel bit 'vesel, Ker svobodo nam je vzel. Deklice štiri smo morale iti in svoj dragi dom zapustiti. Najmlajša sem bila med njimi, Zato težji so tudi spomini. Bila sem stara 13 let, Ko rajžala sem v svet. Med tuje nepoznane ljudi Težko je to vse opisati. Vem, da sonce je sijalo, Ampak srce mi se ni smejalo. V Avstriji St. Pollau kraj, Še se spomnim nazaj Na tiste žalostne dni, Ki hvala Bogu več jih ni.
Koliko krat sem solze lila, To ne bom nikdar pozabila.
V	žalosti sem klicala mamo,
v
Želela sem, da je z mano,
V	tihi, temni, dolgi noči In vsaki bodoči poti. Vem, ko pisma sem pisala In zraven bridko se jokala. Niti pesmi nisem pela,
Ki toliko sem jih želela. Niti ptica ni žvrgolela, Ki na vejici je sedela. Marsikaj sem preživela in tudi vse pretrpela. Nisem bila pa edina, To ve moja domovina in celi ta božji svet, Ki od Hitlerja je bil ujet.
Vse to se je zgodilo leta 1944 Napisano leta 2002
J™
22
SREČA
Nema veče sreče, kad bratski sve proteče. Zato budimo brača, dobro uvijek nadjača. Kao što jesen donosi plod, tako bi trebao i sav ljudski rod. Ljubav, toplinu dati, a mržnju obuzdati!
v
Želim da cijeli ovaj svijet,
bude jedan prekrasan cvijet.
Topli stisak ruke, da nam vrati,
još veča nesreča, nek' nas ne zahvati.
Nekv tugu pjesma nadvlada,
a srce ne upozna jada.
Tko to ne može da shvati
i tu dobrotu ne prihvati.
To poruka nekv bude svima,
sve dok svijeta ima!
To trebali bi davno znati,
samo tako može sreča da nas prati!
Bil	IjjfiT
Ta
23

ZA MIR IN DOBRO
Povabljene bile so manjšine, da pokažejo vse svoje vrline. Zbrani vsi za mir in dobro, poje se in pleše kolo.
A družbe lepše na svetu ni, ko sliši se pesem in se veseli. Seveda tu maščevanja ni grde misli človek izgubi.
Dvorana polna bila je, pesem edinstva slišala se je. S pesmijo se zbližujejo ljudje to je ljubezen, a ne gorje.
Od Hrvaške povabljeni se zbrali, lepo gesto manjšini so pokazali. Z bogatimi in z dobrimi jedili, na koncu še na zdravje smo pili.

jET
J™
24
KLAPA PRIJATELJI
Draga vam je naša klapa, U svako društvo se uklapa, Mi smo eto, družba takva, AV sigurno nije svaka.
Harmonika kad zasvira, Nitko više nema mira. A zvukovi mandolina, To je tek prava milina.
Znajte, nije to baš hir, Netko svira i klavir. Netko se igra, pleše, skače, Fino se pice natače.
Dva su ovdje dirigenta, Prava čast toga ambijenta. Neka klapa takva bude. A slušatelji neka presude.
Koji puta se šapuce, Pomalo iz svakog kuta. Kad nas pjesma baš ne prene, Ili krivim putem krene.
Glazba, pjesma dušu hrani, Od zlovolje nas obrani, U pjesmi su divne riječi,
v
Sto nam bolnu ranu liječi.
Velika je sreča naša, Da jedan drugoga podnaša. Neče kod nas biti tuče, Ostat če nam cijele kuče.
Nekv klapa ostane navijek mlada, Sretna i vesela, kao sada. Iskrena je riječ ta stara Sve vas voli Želka Klara.
Bil	[F
Pe -
esmi žmljenja	25
MOJE MISLI
Vse smo starejši tembolj nam časa zmanjkuje Seveda v tem primeru pa tudi števec let
ne miruje!
NAJ LIPICA ŽIVI
v
V St. Vid smo se napotili, da bi lipico vsadili. Naj večno, večno nam cveti in v naš spomin živi.
Mil	J
J™
26
DRAGOM DRUŠTVU "SENOA"
Sjetim se često usred rada, kako stigla sam u društvo iznenada. Tu se uvijek nešto novo zbiva, sastaje se ugodna mudra družina. Bilo hladno ili vruče, nije nam teško iči od kuče. Tu se rado i vjerno sluša, Da čovjek poželi i pisatv pokuša U tom društvu svatko nešto stvara, ima članova sa puno dara. Svira se, pjeva i recitira, čovjeka u srce i dušu dira. Naglasiti treba i Ivaničgradsku, tamo je počelo druženje bratsko. Hvala nekv ide predsjedništvu i tom cijelom zajedništvu.
v
Želim da svima zdravlje posluži
i život u sreči produži.
Da svi budemo još dobre volje i svakog dana
da bude nam sve
bolje.
Bil	IjjfiT
Pesmi življenja
27
NAS ZBOR
Je od Slovencev, in Hrvatov Enoten kot dva brata. Enake imamo želje Med nami ni meje!
Zagotovo bomo še živeli, dokler iz srca bomo peli. Na zdravje, vince smo pili in vedno dobre volje bili!
Isto sonce nam sije in če žito se posije, a Bog da, da dozori, Vse s kruhom obdari.
V eni državi živimo, skupaj se veselimo, se radi zavrtimo, žalostne dni pustimo.
Petje naša je ljubezen odganja nam bolezen. Pesem radi ponovimo, da njo ne pozabimo.
Ljubimo vse kar je lepo, naravo in plavo nebo. Ne sprašujemo za leta, nočemo še s tega sveta!
Mil	J
28
Pjesme života
ČOVJEK NA ULICI
v
Zuri, juri,
Nestrpljiv, upadljiv, Razbijač, zabavljač, Kradljivac, naivac, Zmazan, podrapan, Elegantan, pedantan, Ponosan, nesnosan, Zamišljen, uzvišen, Smiren, uznemiren, Umoran, natovaren, Pijan, nasmijan, Tužan, ružan, Zaljubljen, izgubljen, Radostan, žalostan, Beskucnik, prosjak, netko i sam sa sobom razgovara, u dvije osobe se pretvara. Tu i tam' nade se i smece, netko i bez brige se šece. Tako život na ulici teče i svaki dan nešto novo reče!
Bil	IjjfiT
NAŠ BLED
Kak' lep je ta svet, ostaneš brez besed, ko vidiš najlepši cvet, to je naš Bled.
Bim bam bom...
Sred' jezera cerkev stoji in vse okrog krasi. Zvon nežno se glasi; vsem dobro zaželi.
Bim bam bom...
Ko s čolnom se pelješ, oči polne lepote imaš v zelene doline in bele planine.
Bim bam bom...
Res lepa je
narava, čista in zdrava.
Okrog jezera sprehod je lep spomin od tod.
Bim bam bom...
j33
30
NEZABORAVLJENI ŠENTVID
Vozikali,
Marširali,
Družili,
Nastupali,
Dirigirali,
Pjevuckali,
Solirali,
Basirali,
Snimali,
Pokisli,
v
Zmikali,
Smješkali,
Juškali,
Uživali,
Grickali,
Rezuckali,
Pijuckali,
Drjemuckali,
Budili,
v
Cekali,
Bratske si ruke pružili!
Bil	IjjfiT
31
Tip
HVALNICA MOJI DOMOVINI
Slovenija naša ti si
Prekrasna,
ti si
Najlepša, ti si
v
Čudovita, ti si
Hribovita, ti si
Cvetoča, ti si Pojoča, ti si
Zdravilo, ti si
naš okras, ti si naš raj, ti si
naj, naj!
Ostani nam vekomaj Bog te varuje naj.

jET
32
pjesme života
NAŠA PJESMA
Mi smo sastav za veselje, dijelimo vam dobre želje. Važna nam je dobra volja, tako je i pjesma bolja.
Nek' se ona čuje jer nikoga ne truje. Pjevamo sad u sav glas da raspoložimo vas.
Pjevamo od srca svega kada vecih briga nema. Pružamo si svoje ruke, zaboravimo na sve muke.
Pjevajte i vi uz nas da čujemo i vaš glas. Nek' se pjesma ori i cvjeta, sve dok bude veselog svijeta.
Bil	IjjfiT
Tp
33
iT J£7 |T
SPOMIN
Bog dal mi je glas, hvala njem v ta čas. Za pesem živim, za njo hrepenim.
Svojih otroških let, spomnim se spet, ko pesem sem pela, je daleč zvenela.
Naravo si želela, sem rada pohitela, tam v zeleni gaj, ne morem več nazaj.
Vsi moji spomini so tam v tihi dolini. Na te brezskrbne dni ostale so solzne oči!

jET

34	Pjesme
ŠETNJA MAKSIMIROM
To je najljepši park, U njem uživa svak'.
Svud mirisna tišina, prava je milina.
v
Setnje rane, kasne, Livade prekrasne.
Tisuce putica, Skrivenih kutica.
Usred šume tamne Jezera nas mame.
Mostovi ih krase, Svaki lijep za se.
Zaljubljena lica, Divno carstvo ptica.
Za umorne noge Nadeš klupe mnoge.
života
Duboko se diše, drvece njiše,
klanja se, šapuce-i njemu je vruce.
Bože, sačuvaj maksimirski raj!
Odmor je za dan, Lijek za dobar san.
Bil	IjjfiT
esmi žVjena
Ta
35
VESELA POMLAD
Zima je odšla, pomlad prišla, Nebo razvedrila, vse nas pomladila.
Spet tu je pomlad, vsak njo ima rad. Ves svet se veseli, ko pomlad doživi.
Ptice žvrgolijo, zgodaj nas budijo. Kličejo: V naravo, v zeleno daljavo!
Pomlad nam se vrnila, naravo je spremenila. Rože razcvetela, vrtove okrasila.
Prelep mesec maj, znova vrača se nazaj. Najlepši je zakaj? Dišeč, cvetoč, naj, naj!
36
Pjesme života
ZLATNO SUNCE
Svjetiljka najjača koja se ne plača. Svijetli svaki dom na svijetu tom.
Sunce zlatno sije, nas i Zemlju grije. I kad plod proklije, sunce ga sazrije.
Sunce je lijek. Čuti ga i slijep. Kad nebo je plavo, veselje je pravo.
Sunce nam žarko sije vrlo kratko. Iz oblaka nalukava -ta svjetiljka očarava.
Taj sunca žar, kao Božji dar. Jer sunca sjaj zemaljski je raj.
Bil	IjjfiT
esmi žvjenja
Ta
37
POROKA
Dragi moji Porčičanci, ali so pripravljeni pohanci? Hvala za Vaše vabilo, zelo me je razveselilo. Rada prišla bi na poroko in Vam vsem podala roko. Veste, da jaz rada grem, ampak tokrat zares ne smem. Dragi ženin in nevesta, glejta, da si bosta zvesta, vse do konca živih dni, da spominov grdih ni! Upam, da dobro sta se spoznala, da se pozneje ne bi kesala. Torej veliko sreče in veselja, to je moja iskrena želja. Dobro se imejte in gostite, na mizi nič ne pustite! Oh, koliko spet bo dela, vse zaradi tega jela. Teta vse od sebe bo dala, vso moč tako kot vedno je znala.
Na koncu bodite mi pozdravljeni in seveda nikdar pozabljeni.
V mislih z vami Vaša Klarika
38
pjesme života
DOŽIVLJAJ IZ MAKARSKE
To naše dugo putovanje, Kao zimsko ljetovanje. Bio je to lijepi doživljaj, Kratke šetnje uz zeleni gaj.
v
Šteta što je kiša lila, Plavo nebo nam sakrila. Divna priroda je ostala, Svakom zdravom oku sjala. Palme uz more su bile, K'o andeli rivu krasile,
v
Zelje naše se ispunile, Sve misli, brige potonule. Ne može se opisati, Koliko je tamo lakše disati. U brdo kuca je stala, No nije bila baš mala. U njoj prekrasna sala U koju je čitava Hrvatska stala, I Sveti Nikola iz svemira, S klapom iz Maksimira. Plesali, svirali, pjevali u sav glas, Svečana večera čekala nas. Od socijalne skrbi, kao na dar, Hvala, hvala, to nije mala stvar.
Ppesmi življenja
39
101. ROJSTNI DAN
Predrage gospe Mimi, ki rodila se je nekje v zimi. Najstarejša zagrebška Slovenka, zgleda kot mladenka. Obiskali smo njo doma, čestitali iz vsega srca. Do sto let je štela, zdaj znova bo začela. Kot deklica nas je zrla, v lasih cvet je imela. Premili je njen obraz, nasmejan to je dokaz. Pesmi poje na ves glas, boljše od vseh nas. Ven ček pesmi se je spomnila, na trenutek se je v mladost vrnila.
Solza nam je bila v očeh, koliko ona je še pri močeh. Na krilu njej smo sloneli, iz srca tudi z njo smo peli. Res težko je to verjeti, ker to se mora doživeti. Največja njena je sreča, skrbna njena hčerka ljubeča.
Ona je angel varuh njej, reče mami: Daj zapoj! Mama poje dan in noč, ker hčerka njej je v pomoč. Tako od nje smo se poslovili, okrog hiše še sprehodili. Hiša polna rož je tam, hčerka je pokazala nam. S seboj odnesli smo recept, za podaljšati življenje 100 let. Ostali so nam lepi spomini, na našo slavljenko Mimi.
40
Pjesme života
NAJVECA LEPEZA
To je od šume lepeza, od prekrasnih breza. Kada vjetar zapuše, to je za naše duše.
Ta lepeza zelena i njena ugodna sjena. Taj pogled na šumu, svježinu daje našem umu.
Najljepše je u maju, kada se grane rascvjetaju. A cvrkutanje ptica, to prava je veselica.
O Bože, još nam daj, još i još taj doživljaj. U tu šetnju kao u raj, u taj divni zeleni gaj.
Bil	IjjfiT
esmi življenja
Tp
41
MATIJI MALESICU V SLOVO
Ali zares prišel je ta čas, ko danes se poslavljate od nas, a na žalost tudi mi od Vas. Hvala za vse kar storili ste za nas, za vsak obisk v našem Domu, ki bil je tudi Vam vaš drugi dom. Več let bili ste tukaj z nami, smo vsi se radi veselili z vami, težave skupaj smo delili, kar je bilo mogoče, smo rešili.
v
Življenje marsikaj prinaša, žal nam s težavami ne prizanaša. Zdaj, ko odhajate, ne pozabite nas, mi ne bomo pozabili Vas! Bodite nam zdravi in srečno, a seveda ne za večno, to člani Doma našega želimo, se Vašega obiska vedno veselimo, zato Vam ob slovesu kličemo v en glas: pridite zopet, vabimo Vas!
Vaši hvaležni zagrebški Slovenci.
Zagreb, 27. april 1998 Mil	J
42
TAJNICI SLOVENSKOG DOMA
Dragoj našoj Miri, dobra duša viri. Iz obitelji je fine, posjeduje sve vrline. Dobar ima glas i vitak joj je stas. Ona mira nema, uvijek nešto sprema. Trči sim' tam' i maše, ispunjava želje naše. Jednom rukom tipka, drugom več pipka.
v
Stipa čvrsto i ljubi i za čas se izgubi. Na sve ona stigne, usput i namigne. Nas za kosu vuče, čovjek mora da se povuče. Al' na jako kratko jer od nje to je slatko. Za njom srce dalje tuče i k njoj nas opet vuče. Bog daj čim dulje je moguče, s njome biti u buduče!
esmi žVdenda
Ta
43
SLOVENJGORIŠKI FANTJE
S Trojice smo doma, vsak nas že pozna. Veselega smo srca, polni dobrih želja.
Igra nas fantov pet, vam znamo tud 'zapet' in s plesom vas zagret', tak' lepše je živet'.
Igrajo zdaj za vas, pojemo na ves glas.
v
Zelja je vseh nas, da razveselimo vas.
Zdaj kupice nalijmo, na zdravje pijmo, drug drugega ljubimo, ker kratko le živimo!
Da vedno bi b'li veseli, še skupaj bi peli. Mnogo srečnih dni, prav zdravi vsi!
DRAGI IVANKI
Naša draga Ivanka ona ni zaspanka, na vse misli in hiti, da kaj pozabila ne bi. Dela vse v pozno noč, le malokdaj ima pomoč. Vedno družbo gor drži, da njej ne ubeži. Za šankom pijačo toči in hitro v zbor poskoči, seveda na pevske vaje, tudi tu ves glas daje. A prava je veselica, ko zapoje se Bazovica. Res veliko ima skrbi, a za nas vse potrpi. Rada z nami se veseli in svojo dobroto deli. Takšna se je rodila, za drugega bi vse storila. Njej naj bo plačilo od nas srčno voščilo, da zdrava in vesela, še dolgo bi z nami pela. Hvaležni smo za vse kar za nas storila je, in seveda kar še bo, to nas veselilo bo.
v
Živela!
Tvoji pevci
u
jesme života
45
<f SAT
Ta vječna ura kroz život nas gura Tik-tak...
Bila noc il' dan prati nas povazdan. Tik-tak...
Zvoni i budi, Zove: Diž' se, žuri! Tik-tak...
Kad nam se spava još, za topao krevet dao bi čovjek i zadnji groš. Tik-tak...
Sat je životna sila. Često nam nije mila. Tik-tak...
Dragocjena je svaka minuta, pa bila bijela il' žuta. Tik-tak...
Doci ce i onaj čas kad više nece buditi nas. Taj vječni tik-tak dat ce nam zadnji znak. Tik-tak...
MOJ NAJLEPŠI CVETOČI MAJ
Bilo je to enega lepega dne, ko peljala proti Avstriji se. Bilje to moj najlepši maj, ki krasil je še lepše ta kraj. A v meni so se budili spomini, ko hodila sem po hribu in dolini razmišljala na pretekle dni, na katere lahko pozabiti ni. Po dolgih šestdesetih letih, tudi zelo težko preživetih, sem potovala iz tujine, čez moje prelepe domovine. Srečna sem, da to sem doživela, kar vedno sem si želela. Kjer živela sem nekdaj, pogledala sem si lahko zdaj. Hvala dragemu mojemu nečaku, spremljal me je na vsakem koraku. Od srca mi delil vse prijetno, vso pozornost to je neverjetno. Pokazal vse kar je znamenito, to je res od njega plemenito.
V	njegovem domu sem uživala in tudi sladko snivala. Cerkev mu pred hišo stoji,
v noči svetli, podnevi krasi. Zjutraj zbudil me je zvon, ki nežno se je oglašal bim, bom.
V	sobi sijalo je vse v plavem, kot kraljestvu pravem.
Res lepo romantično zavetje v vsemu nepozabno doživetje!
Dragi Zvonko, hvala ti!!! Tvoja hvaležna teta Klarika
Pesmi življenja
DRAGI OČE, TER VSI OSTALI SEVEDA VELIKI IN MALI!
Oče, kaj ste storili,
da ste leta naprej pustili?
Zelim Vam vse dobro oče,
še sto let da hodite iz koče,
da pridete še do svete maše,
prelepe trojičke fare naše.
Ljubemu bogu se molili,
za zdravje srečo si prosili.
Na kankolah še travo bi vozili,
a, na hrbtu še suhe veje nanosili.
Za Vaš god naj Vam bo darilo,
to moje iskreno voščilo.
Ne bi to darilo skromno bilo,
če bi se to res izpolnilo.
Bog poživi nam še očeta,
ne vzemi ga še s tega sveta!
Oh, kje je naša mati mila,
da bi nam se povrnila?
Kaj dali bi mi vsi zato,
vso blago zlato!
Ne vem kaj, da Vam še pišem,
tud' solze si zraven brišem,
ko pomislim življenje je tak' kratko,
da nam vsaj teče gladko.
Ernest, hvala za vabilo,
res zelo bi me veselilo,
ko bi mogla, šla bi čez gore in njive,
pa čeprav tudi čez koprive!
47
48	Pesmi
P
Upam, da se boste dobro imeli, pa tudi kaj dobrega pojedli, zraven tudi vince spili, da bi še bolj dobre volje bili. Najlepše so proslave domače, ko na mizo pridejo pogače, če pa slučajno pogač ni, se pa lahko močnik dobi. Vem, da še večkrat bi bila pogača, da ni tako velika dača. Zdravo jesti je tudi žgance, ampak vsak rajši je giban'ce! Kaj delajo pa naši otročički? Igrajo se in derejo kot oslički. Al 'so zdravi nam sosedi? Za pomagat so oni hitro kredi! Lepo pozdravljam vse goste, da vsi skupaj se dobro imeli boste!
Ve se, da je to pesem stara, da to piše Vam Vaša
Klara
jedrne života
49
■9 iL.
PRIJATELJ PAS
Nema boljeg prijatelja od psa, Ako pažnja za njega je sva.
Tu je ljubav i sloga, Vjernost sve do groba.
Kao kučni ljubimac, Voljen kao jedinac.
On je kuče glavar, i najbolji čuvar.
Ni čovjek se tako ne veseli
Kao pas koji svaki korak s nama dijeli.
Kao pratilac nam je svud, Neprijatelja bi prepoznao od bilo kud.
Največi prijatelj je pas i za nas je često spas!

jET
50	Pesmi
OBČUTEK ŽIVLJENJA
Oči polne so narave, a duša trpi od težave, ki bodo še daleč v daljave, ker skrbi so polne glave.
Vsak ima pač svoje navade, na življenje po svoje gleda, živeti ni lahko se zaveda, različni smo — seveda!
Nikomur žalega ne storiš, kakor veš, pač živiš, vsem ugajaš, dobro želiš in vse grehe oprostiš.
Nikdar ne misli pa na to, da vse težje nam še bo, da življenju konec bo, dajmo, da živimo kot eno.
Tako življenje naše teče, veliko, veliko nam reče. In ko vse od sebe daš, življenje šele spoznaš.
jesme života
51
TUZNA PRIČA
P
Pijanac je jadan-pije i kad je gladan. Rado pije i pije da tugu svoju razbije. Pjeva i suze lije, tješi se i smije. Voli on pice svoje... tako oslobodi se zle volje. Misli, bit ce bolje, a,V - na žalost - sve je gore. Najveci mu je mamac još jedan pijanac. Zajedno se tuže: Oh, Bože, da bar pomoc im se može! Pijanac svemu prkosi, a u srcu tešku bol nosi i patnje sve više donosi, sve dok ga smrt ne pokosi.

jET
pe
52	Pesmi
LJUBEZEN
Ljubezen je lepa, ampak velikokrat slepa! Ljubezen življenje podaljša, a večkrat tudi skrajša. Na lepe besede, le rada zabrede. Ljubezen le gori, če spoštovanje živi. Seveda se razumeti, pa tudi potrpeti. Treba iskreno razodeti, tako lepše je živeti. Neprijetno pozabiti in vse oprostiti. Veliko premagovati, vse od sebe dati. Ljubezen tam je doma, kjer zato skrbita oba. Tako ljubezen ostane, nikdar ne prestane. Le vrne se nazaj, v najlepši raj!
'jesme života
TRIO
hTRo%£¿eK
te .j
hAbOM PftotjFTUF	vSF, CLVIJg
-p+-,-¡---	.....			
		6 ■ -	• -A-	w

---Mu-' -MH-JI >1	—r^-TVV^AT ^-^jffiSK >-»i>—-VtJ---
fÉpip
j>f-- — .¿ptites—_____
r -^-. litlllliftji MÉ'fe.ai-.J.'RlLe0- áu> I UV.VIeJí
i :
^ÜI i i ¡ n,t..r , j pip
U.STOW tetEMo
-IiÁ-Tif-fereío-co-Hie-^jCS" ■


_Ui-Eee_TcoJ,._____
~ ÍTffiim a TjjfTj^-O >g> TaiK-3j¿T-"rrrr r-------•
U^'TAK To ?F.AVI
"_<7 i-1 V J EX;___D
sft ■■_(.
54
života
PROLJECE
Nakon proljetne kiše cvijeca ima sve više. Priroda zelena sva buja iz zimskog sna.
Sve ptice se vesele, i s nama radost dijele; S visine ljude zovu skladaju pjesmu novu.
Proljece nam je došlo-mlado, ljepše no prošlo. Uvijek cvat ce cvijece, zelenjeti se trava, drvece...
Zašto čovjek ne pazi da tu ljepotu ne gazi? Priroda isto je živa-dio je našeg tkiva!
Lijepo je u prirodu poci i odmoriti umorne oči. Užitak to je pravi doživjeti opet proljece zdravi!
Bil	IjjfiT
55
LJUDSKO SRCE
P
¿O"
Srce molči, trpi, hrepeni in srečo si želi, da njo z drugimi deli in se tudi veseli.
Sreča je naše zdravje, če skrb zanj se daje. Ko duša nam boluje, samo tolažbo potrebuje.
A, ko sonce nam zasveti, spet vse počasi razsvetli, te naše žalostne dni za čas spet vse spremeni.
Oh, kako lepo je živeti, svojo srečo razodeti. S prijatelji podeliti, iskreno, od srca se veseliti.

jET
56
P
GODINE STAROSTI
Godina sve više-loše nam se piše. Gega se i njiše-sve teže se diše. Srce jače lupa-sve tegobe skupa. Muti se več zora i daleka gora. Vrti se u glavi-sve se zaboravi. I mlijeko iskipi, koljeno zaškripi. Ne čuju se zvona, ni zov telefona. Glava posve sijeda, pognuta i blijeda. Lice puno bora, a hod prava mora. To izdržati treba, jer i gore vreba. Utješno je svima da se starost klima. Tko godine ima, sve mu baš ne štima.
života
U kog srce mlado, još zapleše rado. Sklona okolina blagodat je fina. Važna nam je sloga pa molimo Boga da potraju želje, navike, veselje...
57
ROŽA PROSI
P
¿O"
Ne trgaj me, prosim te. Pusti me živeti nočem še umreti.
Ne trgaj me prosim te!
Lepoto ti delim, od daleč dišim. Krasim, ko cvetim samo dokler živim.
Ne trgaj me, prosim te!
Pada cvet za cvetom, človek za človekom začne še le živeti pa mora umreti.
Ne trgaj nas prosimo te!

jB
58
Ppjesme života
GLUMICIS DVANAEST LICA
Dragoj Mladeni čestitam i na veliko se pitam, mogu li moje misli tihe, biti složene u male stihe? Misli na papir napisane i nikad izbrisane. Zaboraviti nije moguče, jer u meni još je vruče slušanje, divljenje, pljeskanje, neprekidno smješkanje. Našoj dragoj umjetnici, vrlo dobroj velikoj glumici, ljepotici mladenačkog duha, koja ima mnogo sluha. Simpatična, vesele naravi, zna da čovjeka zabavi, uz dobrog i sposobnog muža, koji njoj inspiraciju pruža. Zajednički stvaraju čuda, čovjek ne zna samo od kuda. Dao Bog im zdravlje, sreče ivda uspjeh tako dalje teče. Sto na kraju da se reče? Da sreče nema veče.
Za sve hvala, hvala na Vas misli Vaša Klara
Posvečeno glumici Mladeni Gavran
Pesmi žVjenja
KJE NAM JE NASMEH
Lepo je nasmeh dobiti in od srca ga deliti! Smeh je najlepše darilo pa tudi najboljše zdravilo!
Ko je srce nasmejano in s humorjem razigrano. Ker kdor se rad smeji, tudi bolj dolgo živi.
Smeh deluje na cirkulacijo pa tudi na simpatijo. Toda smeha je vse manj, trudimo se ampak vse zaman.
Z nasmehom ne napredujemo, ker solze nas premagujejo. Svet ni več kar je bil, tudi zato se je smeh izgubil!
Popravimo ta svet in vrnimo nasmeh. Saj lepši bo naš svet, na ponos nas vseh!
59
60	Pesmi
DRAGI NAŠI SLOVENCI
Sprejmite iskrene pozdrave, od vaših sosedov, Hrvaške države. Hvala za vabilo, srčno nas je razveselilo. Vašem vabilu smo se odzvali in na pot se podali. Res zelo veselega srca.
v
Čutimo kot da smo tu doma.
v
Dragi Dobovčani in Čatežke toplice, za nas je to občutek veselice. Spominjamo se vedno radi, ko zadnjič smo bili z vami. Veselja, petja ni bilo konca, hvala Bogu tudi ne brez sonca tako veselil se je vsak, sploh ni opazil, da je že mrak. Tudi danes si tako želimo, da lepe urice z vami podelimo. Hvala za vse nazaj in v naprej, da zdravi se srečali bi se kot doslej.
Vaši hvaležni Slovenci in pevci Slovenskega doma iz Zagreba
desme života
61
iT ¿1 |T
DRAGI NAŠ DRAGO
Klonuli smo svi od strašne vijesti, od koje ostali smo svi bez svijesti. Tko je mogao to da uradi? Tebe koga imali smo radi, Tako grubo bez srca i osjecaja, od nas tvojih prijatelja te odvaja. Ti koji si volio život i pjesmu, živio predano i u poštenju. Skroman i osmijeh bio ti na licu, sad nama teče suza po licu. Rastao se bez pozdrava sa ženom, tebi i svima nam priljubljenom.
v
Cesto si morao odreci se naše družbe radi tvoje predane i poštene službe! Tvoje cijenjeno ime nam Drago! Nikad zaboravljeno i uvijek nam drago.
Mješoviti pjevački zbor "Slovenski dom"
Preminuo kao žrtva napada na poslovnicu Fine u Zagrebu

jET
62	Pesmi
PRIMORSKA POJE
Prelepa Primorska poje
vsak zbor melodije svoje.
Tudi mi iz srca smo peli,
iskreno vse razodeli.
Je dolga pot do Primorske,
ceste so široke in ozke.
Toda kamorkoli vodi nas pot,
tako lepo res ni povsod.
Nepozaben pogled
na snežne planine
in na Goriške ravnine.
Tu prisrčni so ljudje,
radi izpolnijo vse želje.
Vesele so narave,
brez tega ni prave zabave.
Prijazno so nas sprejeli,
kot svoje nas objeli.
Z dobrotami nas počastili,
bogato nas tudi obdarili.
Ko naše petje je minilo,
sledil pršut je in rebula za darilo.
To pozabili ne bomo nikdar,
v spominu nam ostal bo vsak dar.
Pjesme života
ZIVJETI U NADI
Kako da se veselim	Nadam se i tješim.
i smirim
i sa životnom zbiljom pomirim? O, Bože daj,
da ipak več jednom
v
Živim u nadi	dode tome kraj!
i čekam zlu kraj i da bude na ovoj Zemlji konačno raj.
63
Svijet mora da se probudi, koliko je moguče, da se potrudi. Da nema mržnje i patnje više,
več da čovjek slobodan, hoda i diše.
Ne, nije to neki moj hir, več velika želja da bude mir.
Želim da cijeli svijet
7 j . j	Za vrijeme
bude jedno	„ . . .
J	Domovinskog rata
i da se volimo neizmjerno.
Mil	J
p
64	Pesmi
ZAKAJ? ZATO!
Zakaj nismo enaki?
Zato, ker želimo biti bogati!
Zakaj nismo prisrčni?
Zato, ker smo samoljubni!
Zakaj nismo pravični?
Zato, ker prave pravice ni!
Zakaj nismo iskreni?
Zato, ker smo dvolični!
Zakaj nismo hvaležni?
Zato, ker mislimo, da smo mi hvale vredni!
Zakaj smo nevoščljivi?
Zato, ker smo skopuhi!
Zakaj se solzimo?
Zato, ker se premalo smejimo!
Zakaj se vsi ne veselimo?
Zato, ker so nekateri zmeraj nezadovoljni!
Zakaj se ne trpimo?
Zato, ker mislimo, da je resnica samo na naši strani!
Zakaj vsi nismo prijatelji?
Zato, ker imamo premalo ljubezni do drugega!
Saj večno ne živimo...
Pa smrti se bojimo...pa še sto vprašanj: Zakaj? Zakaj? Zakaj?
Pa še sto odgovorov: Zato. Zato. Zato!
Klara Žel in Silvin Jerman
65
Tip
POISCIMO PRAVO POT
Ampak, rado se zgodi, Da prava pot se izgubi. Samo le en korak, Pa ostane večni mrak.
Odprimo le oči In dajmo vse moči, Za bodočnost življenja, Brez solz in trpljenja.
Zato pot obnovimo, Da še malo poživimo. Misli dobre zbudimo, To ostalo je še edino.
Pot brez trnja, bolečin, Kako lep bi bil spomin. Polna lepot vse povsod, Z rožami posuta pot.
Kje le tiste so poti, Brez strahu in skrbi? Peljale nas povsod, Po vsem svetu naokrog.
Na pravo pot pohitimo, Da ne zamudimo. Saj vendar je še čas, Za celi svet, za vse nas!

jET
66	c7e6wU ŽM^evtfO'
V NARAVO ZALJUBLJENA
Narava preljubljena, v tebe sem zaljubljena. Saj lepšega na svetu ni, kot narava si mi ti.
Narava ti me razvedriš in znova, znova oživiš. S cvetjem me razveseliš, počitek za oči deliš.
Ko dežek počasi kaplja in zlato zemljico zrahlja, ko od sonca vsa zgori, spet vse v zeleno zbudi.
v
Ce naravo spoštuješ in njo skrbno obdeluješ, nas bo z vsem obdarila in vse nam krasila.
O moja narava, narava ostani mi čila in zdrava in hvala ti, hvala, za vse, kar si mi dala!
jesme života
67
■¿TVLL
OJ, ZEMLJO CRNA
Zemljo vlažna, ti si jako važna! Oj Zemljo, ti nas hraniš, ti nas hladiš. Oj Zemljo, led te guši, nevrijeme ruši. Oj Zemljo, narod te gazi, tenk po tebi plazi. Oj Zemljo, bez tebe se ne kuha, nema svakodnevnog kruha. Oj Zemljo, znaš da nas zagriješ, i za vječno pokriješ. Oj Zemljo,
nadživjet češ ti sve nas kao vječnost i naš spas.

jET
68	Pesmi
ZAHVALA
Dober glas Novega odmeva že daleč po svetu se razlega. Kar v Slovenskem domu se zgodi, vedno nekaj novega se rodi, da človek res iskreno zaželi in zahvalo zasluženim podeli. Prvi Novi odmev bil je tanki, tudi bolj kratki s članki. Pravi član se res potrudi, kar napiše, uredništvu ponudi. Zanimiva vsaka številka je vse bolj, za prebrati nikdar dovolj. Novi odmev težko se čaka, seveda nova številka vsaka. Veliko tega nismo znali, a kje bi pa to vse prebrali. Vrata Odmeva, vsem so odprta, vidite, prispela je številka četrta. Naj le raste Odmev za Odmevom, da kaj brati bo dan za dnevom. Samo pogumno tako naprej, v slogi in uspehu kot doslej!
jesme života
69
Tip
OPRAŠTAJ OD BORA
Od srebra krasan bor, narastao je do prozora mog. Iz kuhinje ga gledam i s njime pripovijedam. On mene s osjecajem gleda, vidi da selit' mi se ne da. Sva tužna zbog svega, zna da volim ja njega. Kako da dalje sad živim? Kad više ga ne vidim. Da bar sa mnom i on može da krasi mi Božic, o Bože. Zvjezdice s neba ga svijetlile, pahuljice od snijega ga krasile.
v
Zalosno srce je moje, ne pomažu ni suze moje. O, jadan moj bor, dobio je teške rane, starudije su mu padale na grane. S njim stanovala sam dugo, sada sam sama sa svojom tugom. Nadam se da ce nam biti bolje i bor i ja opet bolje volje!
Depandansa 5. kolovoza 2003.

jET
DRAGA SLAVLJENICA
Povabljeni mi vsi, ki tukaj smo se zbrali, da bi ti čestitali in roko podali. Sprejmi od nas vseh iskrene čestitke! Hvala bogu uspela si v šesti razred desetletke. Ravno tako smo tudi mi uspeli in skupaj s teboj tvoj praznik doživeli. Kajne? Užitek je to doživeti.
v
Čeprav je bilo tudi marsikaj pretrpeti.
v
Želimo ti, da še enkrat desetkrat šest let doživiš in spet v sreči ponoviš, proslaviš. Ampak znaj, ne brez nas! Sedaj ti kličemo v en glas.
Živela in srečno!
Tvoja sestrična
Klarika
jesme života
71
iT V_ |T
KUDA TE GODINE LETE
To je stvarnost, nije san, godine samo nestanu nam. K'o jučer to je bilo, srce se svemu veselilo.
Kuda to leti vrijeme i nosi svoje teško breme. S puno iznenadenja, radosti, žalosti, trpljenja.
v
Život donosi svoje, često bez naše volje, začas sve okrene, ostanu samo uspomene.
Svaka godina samo preleti, sa sve večom starošču nam prijeti. Zato cijenit' sve što je lijepo, čuvati dragocjeno vrijeme sveto.

jET
72
Pe

LEPO DOŽIVETJE
Litostroj nam je obljubil in nas iz Zagreba je povabil. Zares prišel je ta dan, za vse nas pevce radosten. So obljubo izpolnili, in nas zelo razveselili. Na to pot se podali, za njih svoj glas dali. Lepo so nas sprejeli, s pesmijo objeli. Z rožami opletli. Od srca nas pogostili, vse za nas so storili. Stregli nas v pozno noč, od sebe dali vso so moč. Ostal nam je res lep spomin na te dobre srčne ljudi. Ni bila to stvar mala, pa iskrena njim hvala!
Vaši hvaležni pevci
"Slovenski dom"
Bil	[F
jedrne života
73
Tip
DRAGOJ ANTONIJI
Ona je naša dobra duša, koja na sve načine pokuša, trudi se i nama pruži, da život bude ljepši i duži. Ne želi da veselje prestane i da nas svih nestane. Zna da ljude spaja te da ih osvaja. Sve po redu nas poštuje IV puzi, hoda il' pliva. Ponekad nas i grdi. Sve zbog toga, da bude čim veča sloga. Ako treba, pravedno nas brani, dušom i srcem nas hrani. Pravi je organizator i voditelj, mnogih dobrih djela stvoritelj.
v
Sto da se o njoj još piše; S njom se lakše diše, znamo da nas voli, neče da osjetimo boli. Mi nju volimo još više, to ne može se reči tiše, Nek' viknuti na sav glas:
Ona je ANDEO i naš SPAS!

jET
74	Pesmi
Pe
VEČNA MLADOST
Kako mlada leta zadržati? Seveda to je treba znati. Sreča je, če takšen se rodiš, da mladost ne izgubiš. Vendar to tak' težko ni, če srce za veseljem hrepeni. Mladostni občutek imeti, ker tako lepše je živeti.
v
Čeprav je včasih težko, Ampak lažje je, če srce čuti se mlado. Da pojemo, plešemo še lahko, tako tudi veselja še bo. Obšli, da bi še doline, planine, prinesli si lepe spomine.
v
Od Štajerske do Gorenjske
a koliko se lažje diše,
če človek v Slovenski dom se vpiše,
tu moreš biti mlad in vesel,
pa bil star suh al' debel.
Slovenski dom da, vedno bi živel
in vse več veselih in mladih članov imel!
Pesmi življenja	75
DRAGI NAŠ G. DIRIGENT
Kaj se je Vam to zgodilo prišlo nam je žalostno sporočilo. Kako bomo brez vaj živeli, ki vsak četrtek smo jih imeli. Pridni Vam hočemo biti, od Vas se ne posloviti.
v
Čeprav več nismo mladi, ampak pojemo res radi. Ne z najboljšim glasom, tudi ne z naj, naj stasom. Ampak pojemo res iz srca vsaj malo ga vsak ima. Zato zdravje Bog Vam daj, da vrnete nam se čimprej nazaj. Spoštovani nam g. dirigent, pozdravlja Vas celi regiment.
Vaši hvaležni učenci; "Slovenski dom" iz Zagreba
76
VIKTORIJI
v
Zalosna vijest je stigla, Sve na noge je digla. Kolegica u bolnici leži, Za pjevanjem svojim teži. Misli na duet i trio, A njoj je i sastav i zbor mio. Nemoj da nam plačeš, I na tramvaj skačeš! Daleko se dode i polako, Brzina može da pogriješi za dlaku. Pusti tramvaj neka prode, Ako se u njega teško uči može. Za njim dode uvijek drugi, Iako njiše se po Vlaškoj pruzi, Rukom mu mahni, Tako i tako vječno kasni. S njime putovati je muka. Svaki putnik več pomalo kuka. Znamo, nisi ti kriva, Važno je da si nam živa. Bogu moraš da zahvališ, Ali znaj, jako nam fališ!
Za vrijeme rata 1992. godine
77
Tip
DRAGI DOMAČI
V enem kupeju čisto sama, žalostna in objokana. Nazaj v Zagreb potujem, svojega brata obžalujem.
v
Se vedno ne morem verjeti, da moral nam je umreti. Res prezgodaj nam je odšel in slovo od nas je vzel. Ampak vse svoje žive dni, pozabit' ga mogoče ni. Solza po obrazu samo teče, a Ernest več nič ne reče. Mi radi bi ga oživeli in med nami ga imeli.
v
Človek izgubi vse moči, nobene več pomoči ni. Močnejša je bolezen in usoda on ne more več iz groba. Smrt ga je grobo pokosila in ni nam ga več vrnila. Tolažba naj nam vedno bo, da bolečine več trpel ne bo. Bolečina ostala je le nam, ki jo vsak zase nosi, čuti sam.

jET
78
DRAGOJ MOJOJ RUŽICI
Mnogo sreče zdravlja i veselja, Nek' ispuni ti se svaka želja. A što ti treba drugo nego zdravlje i da bude još i slavlje sa svojim najbližima i naravno najmilijima. Da još dugo uživaš u cvijetu, što najljepše je na tom svijetu. Tako Klara misli i želi i s tobom se rado veseli. Jer čovjek sam se ne može veseliti, ali može na žalost sam suze liti. I tako če uvijek i biti, sve dok če nas još biti.
v
Želim ti da živiš bez boli, jer moje te srce voli, voli!
To ti je priča stara, da to napisala ti je tvoja Klara
Bil	IjjfiT
79
Tip
VEC OD ZLATA SO VREDNE OCI
Srečna sem, da vidim in vsem lepem se čudim. Občudujem in gledam-lepo mi je, se zavedam. Kdo zdrave oči ima, vse na tem svetu ima. Vidi vso lepoto tega sveta, v vseh barvah cvetja. Več od zlata so vredne oči, ki vidijo v temi noči, tisoč zvezdic, ki migljajo in nebeško svetlobo dajo. Vidi lepo plavo morje, mak in žitno polje, visoke gore in planine, prekrasne zelene doline. Ter mili pogled človeka, ne pozabi se do veka. Bogu hvala, hvala in naravi kar nam je dala. Z željo, da še vidijo moje oči, te sončne dni in svetle noči.

jET
80
^Pjesme života
PJESAK ULICAMA GRADA
Kuda god krenuli po gradu, pješak više nema stazu. Prednost imaju automobili i svaki kolnik su več prekrili. U Hondlovoj nove kuče su izrasle i više prometa ima, zna se. Uz to dobili smo i pješački put, ali pješak ne može proči svud. Samo mogu oni mršavi tud'! Opčenito svugdje sve više automobila i uglavnom u njemu samo jedna osoba ima. Sve manje čistog zdravog zraka, škodi nam nezdrava klica svaka. Umjesto automobila da nam krasi cviječe. I zelenilo koje naše umorne oči liječe. Napetosti u prometu ima sve više i taj nezdravi zrak čovjek udiše. A naš stadion, kada se igra nogomet, onda zaustavi se i sav promet. To sivilo pred kučama parkirano, kada mjesta nema, osoblje iznervirano. I pješak u tu strašnu gužvu naleti pa mu naravno i nesreča prijeti. Da se pitamo tko je kriv zbog svega toga? To je prebrzi tempo ovog našeg doba. No i finih i pristojnih vozača hvala Bogu, još ima, koji za pješaka osječaj ima, zato hvala svima!
desme života
81
<f VODA

Voda ti si svemoguca:
nas
hraniš,
nas
čistiš,
nas
razbistriš, nas oživiš, nas
okupaš, nas
utapaš, nas
poplaviš, nama
vatru gasiš, nama žed gasiš, nam
snage daš, za život naš!

jB
82	Pesmi
HOTEL LEV
Po svoji zemlji smo hodili v vaš hotel Lev se napotili, samo eno noč smo prenočili, prav dobro se odpočili. Hvala za prijetno noč, bili ste nam res v pomoč. Pet zvezdic nam je sijalo, a srce se smejalo. Bonbonček nas je čakal, kot angelček nas je varoval . Nežno ste nas budili, za vse skrbno se trudili. Od nas je to čestitka in potrdilo teh pet zvezdic vse je pojasnilo. Za vse hvaležni pevci, vaši zagrebški Slovenci.
"SLOVENSKI DOM"
jesme života
83
iT ¿1 |T
RASTANAK S PRIJATELJICOM
Tebi za sretan put, Pusim te po sto put. Budi sretna i zdrava, Svome mužu žena prava. Sjeti se ponekad Slovenske ulice, prvi kat, Gdje ti živi stara, Tvoja prijateljica Klara. Sjeti se i one kose žute, I one žene ljute.
Posvadati se s tobom nisam htjela, Radije sam sve pretrpjela.
v
Cesto zaslužila batine ti si Kad me znala prevariti si. Sve to je priča mala, Jer sve je to bila šala.
v
Želim ti život dug,
Kao što je cijeli zemaljski krug.

jET
84	^¿v^e^a^
DRAGI PRIJATELJI
Naš obisk je že za nami,
a mi v mislih smo še vedno z vami.
Lepo ste nas sprejeli
ob odhodu nas objeli,
snidenje si obljubili,
da druženje bi ponovili.
Slovenec Slovenca vabi,
če pravi je, ga ne pozabi.
Smo se skupaj veselili,
prijateljstvo delili.
Oh kako je to lepo,
ko počutimo se kot eno.
Pesem nas zbližuje,
srca naša razveseljuje.
Al' smo suhi al' debeli,
vsi znamo bit' veseli.
Zato naj pesem živi, živi
in čez mejo doni, doni.
jesme života
85
Tip
SLOŽNA DRUŽINA
Gda Sulic, Arsen i ja smo družina Koja je složna i vrlo aktivna. Gda Sulic i Arsen su nam dragi I u priči i u svemu blagi. Tu se nježno svakog posluša i svatko svoj život ispričat' pokuša. Jer život i godine svašta donose. Kad—tad se teško podnose. A u životu si olakšat' treba, Mirnije se putuje do neba. Vidimo da nitko bez brige ne živi, Jer svatko pomalo nešto doživi. I svatko se svakom divi, Kad sve teškoce i neugodno preživi. Postavljamo pitanja tu sva po redu, A odgovori se odmah izredaju, Malo zbilje, malo šale, Priče su tu velike i male. Vicevi su nam isto važni, Neki su nježni, a neki snažni. Jer tu dolazi na red i smijeh, A hvala Bogu, smijeh nije grijeh, Vec lijek, zdravlje i sreca, sa željom da naša družina, bude sve veca i veca.

jET
86	Pesmi
p
ORINGELCEK IN NJEGOVO DOŽIVETJE
O, kje je oringelček plavo - zeleni?
Kje da ga iščem, da vrne se k meni.
Iščem in sprašujem vse okrog,
gledam pod švedsko mizo, vsepovsod.
Enega lepega dne, zvoni telefon,
Ivanka pravi, našel se je on!
Po dolgem času, ko sva se objeli z Ivanko,
naredili sva pravo uganko.
Ko je meni z ušesa oringelček padel,
kako spretno se je skriti znal.
Lepo na toplo se je skril,
drugače vedno na prepihu je bil.
Oringelček, mirno in tiho je bil,
v modrček se je skril in zavil!
V Samobor oringelček potuje,
za Zagrebom prav nič ne žaluje.
A, ko Ivanka svoj striptiz je imela,
oringelček je padel, kot 'z neba.
Na koncu, to težko uganko smo rešili
in srčno se skupaj veselili.
Tako v Slovenskem domu, se vedno nekaj godi,
da lep spomin ostane za vse dni.
Pj


87
KOME JE LEPŠE NEG' NAMA
Mogucnosti su na sve strane da provedemo svoje staračke dane. Ponekad od srca nasmijane, tako zaboravljamo teške dane. Blizu nam je svemir i naš lijepi Maksimir. Stadion nas Dinamo zove vec od rane zore da igramo nogomet, produžimo godina pet. Trčimo metara četiristo za zdravlje sto posto. Usput na tenis, igranje u vrtic na pomladivanje. Iz vrtica odmah u školu, po ocjenu - peticu novu! Ambulanta nas ne privlači, iako nas štošta tlači. Nekad su nam noci sve duže, jer svakojake boli tijelom kruže. A kad hitna dode na četiri kotača, nema više ni slatkih kolača.
Pravi kavalir je naš Kraš, on je dobar susjed naš. Zbilja nam život zasladi kad nam dodu teški jadi. Tada zaplešemo ringaraja i našem veselju nema kraja. Kome ljepše neg' je nama kad su svi okolo s nama. Hvala Bogu depandansa nije sama, sve buja i život u nama.
Mil	J
NI VEC VESELE DEŽELE
O, kje je le tista dežela, ki nekdaj bila je vesela, vedno je pesem zvenela in vso vas oživela.
O, kje si?
Na samem je hišica stala, kraj vrta se je držala, s slamico bila je pokrita in z blatom zbita.
O, kje je?
Kraj hiše je lipica cvetela pod njo družina je sedela in ptičice so priletele, nežno z njimi pesem pele.
O, kje so?
Ni več hišice lesene, ni lipice zelene, ni pesmi priljubljene, vse radosti so izgubljene.
jesme života
89

DRAGOM NAŠEM TONETU
Tone naš je gazda kuče, uvijek on nam nešto vuče, da članovi imali bi kaj piti i to bratski hoče razdijeliti. S kamerom nas snima, promatra i glavom klima, misli on si jasno svoje, ali uvijek on je dobre volje. Za priskočit' gdje god treba, nema ništa tu bez njega.
Nek' poživi nam još dugo... a što mu treba drugo.
v
Zivio

jET
90	Pesmi
UGANKA
Na zemlji stojim, se ponosno držim, sem barve zelene, očem zaželjene. Sneg me tišči, dokler se ne stopi.
v
Ce lepa sem in ravna, mi usoda ni zabavna. Jaz kratkega sem veka, sekira me poseka, da bi ob koncu leta bila doma vam lepa. Da me imate radi, to vem, če ste uganili, povejte mi kdo sem?
jesme života
91
NAŠ DOM
v
Sto da se kaže nema kaj,

U ovome domu pravi je raj. Sječam se dobro onoga dana, Kad sam u Ured bila pozvana. Veselju mome nije bilo kraja Jer ja sam došla do pravoga raja. Za mene to bila je životna šansa, Ova krasna depandansa. Odmah sam se saživila sa svima, I žalim što nisam više s njima. U tom domu svašta se stvara, Svatko za nešto ima dara, sreča i veselje su mjere,
Za drage naše PENZIONERE.

jET
92	Pesmi
DANICI
Danica moja mlada tebe imam zelo rada. Ti si moj edini cvet, ki ga nima celi svet.
Lepe pesmi si mi pela in k meni prihitela, šopek šmarnic podarila, srčno si me razveselila.
Veliko mislim jaz na tebe, da imam te vsaj zraven sebe ne morem te pozabiti, zato moram solze liti.
Ali mi boš kaj pisala? Da ne bom več jokala. Deklica si mila in prava pozdravljena, ostani zdrava!
jesme života
93
Tip
DRAGO IPOŠTOVANO OSOBLJE KUHINJE
Kako da vam se zahvalimo, za Vaš trud, strpljenje i brigu da mi ručamo fino u božjem miru.
U Vašoj kuhinji fino se kuha.
Hvala Bogu da imamo svagdašnjeg kruha.
Raditi morate u petak i svetak
i naravno svečana večera je izuzetak.
Dijeta isto jako je važna
da nije oštra i ne premasna
a ipak fina i slasna.
Servirke su nam ljubazne i drage,
vrlo susretljive i blage.
A kad ruke naše gips koči,
tada servirka u pomoč priskoči.
A što da vam se još piše,
s vama se lakše diše!
Jer godine naše idu na više,
A mi trebamo sve više i više!
Zato hvala, hvala svima,
tko god s nama posla ima.
v
Živjeli svi zajedno zdravi, možda netko i stotu proslavi!

jET
M	c7esmi žiu^e^a
NAS PLES
Naš ples vrti se zares od zemlje do nebes. Daleč nas ponese, vsak spomin si odnese.
Plešemo v pozno noč, saj želja, da le svojo moč. Tud v dobrih smo rokah, ne hodi se po nogah.
Pač vse nas še veseli, ker pravi smo prijatelji. Ostanimo le tako, še vedno lepše nam bo!
v
Se zavriskajmo zdaj, morda nas ne bo nazaj? V naš slovenski raj, to je življenjski sijaj.
desme života
95
iT ¿1
|T
GODIŠNJICA GERONTOLOGIJE
Eto godišnjica je stigla, gerontološki razvila i podigla. Sreca je naša taj gerontološki, za sve je dobro fizički i psihološki. Kad se dobro komandira, naravno da sve dobro funkcionira jer svi su marljivi po redu zato sve štima i sve je u redu, umjetnika svih vrsta ima, prema tome, što koga zanima. Velemajstori svega i ručnog rada i dobročinstvu da ne bude gladi. Od starijih ljudi postaju mladi, tako da još i zaplešu radi. Za zdravlje je velika briga, da čovjek čim dulje i bolje miga. Svi su oni dragi naši. A mi njihovi smo pajdaši. Svima nam Bog dao zdravlja i da bude još i još slavlja.

jET
Jr3
96
BREZ NASLOVA
Poznam prijaznega gospoda, ki član je Slovenskega doma. Ta gospod od daleč se prepozna, ker prelepo sivo brado ima. On iskreno gleda nas v oči in daje vedno nove nam moči. Vsak njegov dober nasvet, naj bo zaresno vzet! Na življenje ima svoj pogled. Vsem naj bo za vzgled. Prijateljev ima veliko, prešteti ni mogoče koliko.
v
Se mnogo let zdrav, vesel v Slovenski dom bi prišel in od nas nikoli slovo ne vzel.
Bil	IjjfiT
jesme života
97
ČESTITKA
P
¿O"
Nek' bude svima, tko rodendan ima. Sve pjevačice koje slave, želimo da budu zdrave! To nas ostalih je želja da bude još puno veselja. S nama i naš dragi dirigent, koji drži ovaj ambijent. Na veliko nam dirigira, komandira i svira. Ne da nam mira, ponekad se i nervira. No, to se sve zaboravi i zna da nas i pozabavi. Zato još puno, puno godina, Bog nam daj još proslava!

jET
98	ž^u^e^a
NARAVA JE VSE
Čudovita ta lepa narava, za vse živo bitje zdrava. Če znaš uživati v njej? Globoko dihaj in se smej. Saj bogatejšega nič ni, kot narava kar nam deli. Rože cvetoče, ptice pojoče, gozd hladi, veter zbistri, potoček žubori, dež oživi
in vso naravo zazeleni. Brez narave življenja ni!
jesme života
99
iT ¿1
|T
DIVNE NAŠE TIHANAIDIJANA
Prva pomoč su nama. Zbilja svaka čast njima. Prilika se pruža svima Da izmjere nam šečer i tlak Na oči da nam ne pada mrak Njima ide rado svak' Jer one nam ne dižu tlak Več osmijeh liječi Dalje se tu nema više što reči. Nek' ostanu čile i zdrave, jer one su nam sestre prave.
Zahvalni njihovi pacijenti

jET
dr
100
PRIJATELJICI
Naj vedno ti rožice cveto in ptičice pojo, pojo in z njimi tudi ti saj pesem tebe veseli.
Prepevaj, prepevaj in rožice zalivaj, spomni se pa kdaj na vesele dni nazaj!
Dragi slatki naš Kraš, ti rezveseliti naš znaš. Največa vrijednost je i dar, to što je Kraš dobar gospodar. Dobrota, poštenje tu je posrijedi, jer za njima sve slijedi. Kraš putuje prek' granice, nema tu posljednje stanice. Fini miris sve je jači, cijeli svijet on privlači. Kraš život nam zasladi, kad zateknu nas jadi. Hočeš dobit' na kilaži? Samo Kraš trgovinu potraži. Dorina, Fantazija, bombonijera, najbolja je Bajadera. Na kraju kome da se čestita, zna se, ne treba da se pita, Cijela radna snaga tu je bitna, da tvornica Kraša je profitna. To vrlo složna je družina, jer dobrog skrbnog oca ima. Živio, živio, dragi naš Kraš, ostani uvijek naš pajdaš! Svi tvoji koji te vole.
Pjesma je nastala 2000. godine prilikom dodjele nagrade Slatki Oskar tvornici Josip Kraš.
POHVALA NAŠEM KRAŠU
J®
jesme života
101
iT ¿1
|T
KLARA
Ima jedna Klara... Ljudi misle da je stara. Ali ona zato ništa ne mari, jer ne osjeca da stari. Ona još svašta stvara-za nešto ima i dara. Puno radi, sva izgara, trči na sve strane-uopce ne broji svoje dane. Ne daj Bože da to prestane i neka promjena nastane. Briga nju za tude mane... je li dobro ili zlo, oh Bože! Ona ipak iz te kože ne može.

jET
Pe
ČESTITKA
Vse najboljše za rojstni dan, da v zdravju, sreči bo praznovan. Od srca moje je voščilo, da vse dobro bi se izpolnilo.
PIJANČEK
Dragi vinček moj, bodi ti z menoj! Nič se ti ne boj, prijatelj sem tvoj! Daj zapoj z menoj, sladko zaspal bom nocoj, dragi vinček moj!
V	ZIBOTAH
V	hiši ni srebra ni zlata, vendar z vsem je bogata. Polna je dobrot in pogač,
ko zbere se družina domača.
Pesmi življenja
ŽIVELA BI ŠE RADA
Rada bi še živela in pesmice si pela.
v
Se katero pesem napisala in v naravo se podala.
v
Živela bi še rada
s prijatelji se veselila, ker ne bom jih pozabila. Samo iskreno prijateljstvo srčno mi je zadovoljstvo.
v
Živela bi še rada
še rojstni dan praznovala in od srca se še smejala. Bog ne daj, da bi se jokala, vse bi premagovala.
103
104	Pesmi
SPOMINI IZ DUBROVNIKA
Kdorkoli gleda sliko to, naj ne gleda na glavo. Ker to je hudi veter bil, da je vse lasi razkropil. Zato le rajši glejte dol na dno, kjer golobčkov je polno. Poglejte tudi še na roki en golobček sam sedi. Pa kako ponosno se drži in drugim sladko se smeji.
Napisano 1. septembra leta 1963
Pesmi življenja
PESEM MOJA
Mati me je s pesmijo rodila, pesem me v svet je vodila. A usoda sreče ni delila, srčne želje ni mi izpolnila.
Pesem moja, ljubezen moja, ti si mi vse.
Pesem moja, ljubezen moja, za te živim le še.
v
Žalost vso sem v pesmico prelila z njo srce sem svoje ohrabrila. Zdaj le dalje vedno bom še pela vse dokler me smrt ne bo vzela.
Pesem moja.....
105

106 Pesmi
MOJA SV. TROJICA
Prelepa ti moja fara, na svetu tebi ni para. Ko zadnja ura mi bo bila, nazaj tebi se bom vrnila. Ko zvon bo zazvonil in mojo smrt oznanil. Kot otrok sem v njej živela in rada sem njo imela. V Zibotah sem se rodila, le malo sem tamkaj bila. Za trebuhom kruhom okrog,
v
Živeti se je moralo povsod.
v
Čeprav je včasih bilo težko, večkrat tudi solzno oko. Brez solza ni življenja, ker ni življenja brez trpljenja!
Bil	IjjfiT
P

života
107
ml t
[	* «^V i^c L
fwV6S 'J) j'- \	I
HČ 1 i \(j t u Ifl
-	f«.	.	JL«.-
t*	t-itt* ^«A	u«,.
i in tj j )'
Z - • i	i - UJ ( it;	«c
^	a*», A-.
«ta«. turiMcn. r {RTA >J4 m uit, H QU	IW,
'••Mi lj l
-V^c tj. .. JLij,
II »CA :____„
u nt cutr*. » «u a r
_	mu«« tm.
® - ^^-T/^-iiA rLma^fL^.
i mt IM lut.
® ~ ® © - ®
mm m


m
Klara Žel rojena 30.07. leta 1930 v Brengovi št. 3 (Zibote), Cerkvenjak pošta Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Pri Sv. Trojici sem končala osnovno šolo. Zelo malo sem prebivala doma v svoji rojstni hišici. Kot otrok sem največ bila pri svoji babici, dedku in teti pri Sv. Trojici. V času vojne in v mojem 13. letu sem morala v Avstrijo služiti "Pflichtjahr", kjer sem preživela veliko strahu, veliko domotožje in večkratna bombardiranja v kleti. Dve leti sem živela in delala pri svoji sestrični na Bledu. Po poklicu je bila "babica", jaz sem ji bila v pomoč pri treh majhnih otrocih.
Po štirih letih je prišlo pismo iz Zagreba od moje tete, ki mi je ponudila službo pri enem zobozdravniku. Ker je bilo takrat težko dobiti službo, sem se odločila in sem pri tej družini delala do upokojitve. Delala sem v Slovenski ulici kjer sem živela 44 let.
Sedaj sem v domu za starejše, imam veliko obveznosti, ukvarjam se s petjem in pisanjem pesmi. Lahko rečem, da me je skozi celo življenje spremljala pesem in ona mi je vedno bila najbolj pri srcu!
Bil	IjjfiT
jesme života
109
Tip
'' život/ni put
Klara Žel rodena 30.07.1930. u Brengovi br. 3 (Zibote), Cerkvenjak pošta Sv. Trojica u Slovenskim goricama. U Sv. Trojici završila sam osnovnu školu. Vrlo sam malo boravila kod kuce u svojoj rodnoj kucici. Kao dijete najviše sam vremena provela kod svojih bake i djeda te kod tete u Sv. Trojici. Za vrijeme rata u svojoj 13. godini morala sam otici u Austriju služiti "Pflichtjahr" (izgnanstvo op.prev.) u kojem sam proživjela brojne strahove, veliku tugu za domovinom te višekratna bombardiranja u podrumu.
Dvije sam godine živjela i radila kod svoje sestrične na Bledu. Po zanimanju je bila "babica", ja sam joj pomagala oko troje male djece.
Nakon četiri godine stiglo je pismo iz Zagreba od moje tete, koja mi je ponudila posao kod jednog stomatologa. Kako je u to vrijeme bilo teško dobiti posao, odlučila sam prihvatiti poziv te sam u toj obitelji radila sve do umirov-ljenja. Radila sam u Slovenskoj ulici, tamo sam živjela 44 godine.
Sada živim u domu za starije, imam brojne obaveze, ba-vim se pjevanjem i pisanjem pjesama. Mogu reci da me je kroz čitav život pratila pjesma i ona mi je stvarno najviše ostala pri srcu!

jET
KAZALO
4	Dišeče Klarikine Pesmi življenja
8	Mirisne Klarikine Pjesme života
8	Pesniški svet Klare Žel
9	Pjesnički svijet Klare Žel
10	Kako je nastala knjiga Pesmi življenja
11	Kako je nastala knjiga Pjesme života
12	Moji prijateljici Klari Žel
14	NAŠ SLOVENSKI DOM
15	ČOVJEK 18	ŽIVOT
17	NIKDAR SAMA
18	LUDI SVIJET
19	ŽIVLJENJE PRI TETI
20	NAŠA HRVATSKA
21	PFLICHTJAHR
22	SREČA
23	ZA MIR IN DOBRO
24	KLAPA PRIJATELJI
25	MOJE MISLI
25	NAJ LIPICA ŽIVI
28	DRAGOM DRUŠTVU "ŠENOA"
27	NAŠ ZBOR
28	ČOVJEK NA ULICI
29	NAŠ BLED
30	NEZABORAVLJENI ŠENTVID
31	HVALNICA MOJI DOMOVINI
32	NAŠA PJESMA
33	SPOMIN
34	ŠETNJA MAKSIMIROM
35	VESELA POMLAD 38	ZLATNO SUNCE
37	POROKA
38	DOŽIVLJAJ IZ MAKARSKE
39	101. ROJSTNI DAN
40	NAJVEČA LEPEZA
41	MATIJI MALEŠIČU V SLOVO
42	TAJNICI SLOVENSKOG DOMA
43	SLOVENJGORIŠKI FANTJE
44	DRAGI IVANKI
45	SAT
48	MOJ NAJLEPŠI CVETOČI MAJ 47	DRAGI OČE, TER VSI OSTALI
SEVEDA VELIKI IN MALI!
49	PRIJATELJ PAS
50	OBČUTEK ŽIVLJENJA
51	TUŽNA PRIČA
52	LJUBEZEN
54	PROLJEČE
55	LJUDSKO SRCE 58	GODINE STAROSTI
57	ROŽA PROSI
58	GLUMICI S DVANAEST LICA
59	KJE NAM JE NASMEH
80	DRAGI NAŠI SLOVENCI
81	DRAGI NAŠ DRAGO
82	PRIMORSKA POJE
83	ŽIVJETI U NADI
84	ZAKAJ? ZATO!
85	POIŠČIMO PRAVO POT 88	V NARAVO
88	ZALJUBLJENA
87	OJ, ZEMLJO CRNA
88	ZAHVALA
89	OPRAŠTAJ OD BORA
70	DRAGA SLAVLJENICA
71	KUDA TE GODINE LETE
72	LEPO DOŽIVETJE
73	DRAGOJ ANTONIJI
74	VEČNA MLADOST
75	DRAGI NAŠ G. DIRIGENT 78	VIKTORIJI
77	DRAGI DOMAČI
78	DRAGOJ MOJOJ RUŽICI
79	VEČ OD ZLATA SO VREDNE OČI
80	PJEŠAK ULICAMA GRADA
81	VODA
82	HOTEL LEV
83	RASTANAK S PRIJATELJICOM
84	DRAGI PRIJATELJI
85	SLOŽNA DRUŽINA
88	ORINGELČEK IN NJEGOVO DOŽIVETJE
87	KOME JE LEPŠE
87	NEG' NAMA
88	NI VEČ VESELE DEŽELE
89	DRAGOM NAŠEM TONETU
90	UGANKA
91	NAŠ DOM
92	DANICI
93	DRAGO I POŠTOVANO OSOBLJE KUHINJE
94	NAŠ PLES
95	GODIŠNJICA GERONTOLOGIJE 98	BREZ NASLOVA
97	ČESTITKA
98	NARAVA JE VSE
99	DIVNE NAŠE TIHANA I DIJANA
100	PRIJATELJICI
100	POHVALA NAŠEM KRAŠU
101	KLARA
102	ČESTITKA 102	PIJANČEK
102	V ZIBOTAH
103	ŽIVELA BI ŠE RADA
104	SPOMINI IZ DUBROVNIKA
105	PESEM MOJA
108	MOJA SV. TROJICA
108	Moje življenje
109	Moj životni put
UDRUGA UMJETNIKA "AUGUST ŠENOA" ZAGREB
ČLANSKA IS KAZNI CA
IME I PREZIME KLUUia
RFDNI ¡¡ROJ "21
Moj literarni večer ob prazniku sv. Martina. Gostje Slovenjgoriški fantje iz Svete Trojice.
Moje literarno veče o prazniku sv. Martina.Gosti Slovenjgoriški fantje iz Svete Trojice.
Mešani pevski zbor Slovenski dom - S pesmijo skozi življenje. (desno zgoraj)
Mješoviti pjevački zbor Slovenski dom - Pjesmom kroz život. (desno gore)
Narava ti me razveseliš in znova, znova oživiš. Roštiljada na Jarunu. Julij leta 2004. Prirodo, ti me razveseliš i ponovno, ponovno oživiš. Roštiljada na Jarunu, srpanj 2004. godine.
Kuštrava Klara. Spomin na Dubrovnik leta 1963 Kuštrava Klara. Sječanje na Dubrovnik, 1963. godina
Lep spomin na Dobovo in na Čatežke toplice. (spodaj desno) Lijepo sječanje na Dobovu i Čateške toplice. (dolje desno)
Foto Klara: Maksimirski raj.
Vi ¥

1? 1
I m
lil
I
Kulturno - prosvetno društvo Slovenski dom
0
Kulturno - prosvjetno društvo Slovenski dom
Klara Žel
Pesmi življenja Pjesme života
© Klara Žel 2008.
Recenzija in spremna beseda / Recenzija i uvodna riječ
Prof.dr. Marija Stanonik Matea Hotujac Dreven, prof.
lil
J
i I
Lektori / Lektorja
Matea Hotujac Dreven,prof. Matija Dreven, prof.
Tisk / tisak
Intergrafika Bistranska 19 10000 Zagreb
Založba / Naklada 600 izvodov / primjeraka
ISBN: 953-97996-4-3