OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA
zato se nista posebej zanimali za mestne zgodbe, ampak sta se posvečali podeželskemu okolju in ljudem, l-tnologi zagrebškega Inštituta za etnologijo in Folkloristiko danes posvečajo mestni problematiki veliko pozornost, kar zlasti velja za raziskovalce t i. socialne kulture. Zdaj pa se jim je pridružila še folklbristka Ljiljana Marks, ki z ohjavo dela iz urbane folklore stopa po stopinjah svoje predhodnice Maje Boškovič-Stulli.
Knjižica je svojevrstna "monografija" Zagreba, hkrati pa tudi samosvoj spomenik temu mestu ki danes spet dobiva veljavo
hrvaške politične in kulturne "os red išče nosu m samozavesti Ob branju le imenitne in posrečene knjižice so se mi nepre slano porajala vprašanja o ustreznem ustnem izročilu o Ljubljani: Koliko ga jeV Kje je? Koliko je zbranega? In končno, kdaj bomo lahko spoznali Ljubljano in njeno življenje iz ljud skih pripovedi, anekdot, zgodbic iid.? Le kako daleč smo še do folklorislične "podobe" Ljubljane oziroma, kdaj bomo dobili v Ljubljani tako branje, kol ga je za Zagreb pripravila Ljiljana Marks?
Marko Terscglav ______
ROŽANA KOŠTIAL,
LJUDSKE IZ ŠAVRINSKE ISTRE.
(ČIV, ČIV, ¿IV, SEN MIKEN MA SEN ŽIV...)
Založba Devin, Trst 1996, 158 str.
Pregled ljubiieljskih zbirk ljudskih pesmi nam pokaže, da je v njih izredno malo gradiva iz slovenske Istre Zato se |e vedno pojavljalo vprašanje, ali je to le naključje ali pa je ljudsko pesništvo v Primorju "porabljeno" in ga ni več. Knjiga Roža ne Košlia! nam daje nedvoumen odgovor: ljudsko pesništvo v slovenski Istri je še zelo živo in bogato, m izumrlo, pač pa smo obiralci na|večkrat pozabili na to območje, ki v centralistični slovenski zavesti obstaja le kol vikendaška desiinacija poletnega preseljevanja k morju, k njegovim plažam in meslom. vse. kar je le malo oddaljeno od obalne ceste, pa celincu še vedno ostaja terra inc ognila-, vasi. trgi, mesteca s svojim vsak-Tanjini in prazničnim življenjem, s svojo pojočo govorico, mediteranskim temperamentom in s specifično kulturo oko '¡a. ki ji- avta ne vidimo in ne občuiimo. čeprav jo kar razganja" od jjavosti, samosvojosti in tudi od samozavesti. Knjiga Ljudske iz šavrinske Istre podira vse nase dvome in predsodke, pt jštavlja stvari na svoje pravo mesto, z njo pa Roža na Koštial demanlira možne pomisleke o zaspanosti "province" ^asproino, ,s knjigo dobiva Istra svojo nesporno legilimilelo v Celotnem slovenskem kulturnem in duhovnem prostoru in v naši etnološki zavesti. Zbirka prinaša 263 enot: med njimi prevladujejo pesmi, je pa še nekaj ugank in izštevalnk. Ce ob leni yemp še to. da v zbirki ni vsega gradiva, ki ga je v zadnjih 30-tih lelih zapisala ali posnela avtorica, potem se nam Istra pokaže v novi luči, saj gre za Spoštovanja vredno gradivo tako kvantitativno kot kvalitativno, Razveseljuje še dejstvo, da se domačini sami zavedajo svojega kulturnega bogastva in da niso več pripravljeni čakati na "profesionalce", da bi jim to kulturno bogastvo zbrali in objavili; ampak lo delajo sami, 1'osebej Velja še za gospo Koštial. da ima njeno ljubiteljsko ^tao VSe obrise zavzete strokovnosti, ki jo odseva tudi knjiga ■ Irokovnost se kaže v natančnem zapisovanju besedil, v "Pornbah k posameznim pesmim, v slovarčku manj znanih narečnih izrazov, v popolnih podatkih o informatorjih oz. Pfvcih m njihovem seznamu.
•'esiin v knjigi so razdeljene na več vsebinskih sklopov.
Najprej so predstavljene otroške oz. ntručje pestili. (Poleg knjižnega uporablja avtorica še narečno poimenovanje naslovov posameznih pcsemskih sklopov.) Tem sledijo zabav-Ijivke ali pifrfaijerte - narobe obrnjene pesmi (zmerjavke, Šal-jive, "začinjene" oz. jieveraiie) ki imajo večinoma prigodniški značaj. Razumljivo je, da najobsežnejši razdelek predstavljajo ljubezenske oz. zaluhljene, vse od otožnih
gusniksed 36/1 996, št. 1
41
OBZORJA STROKE - ETNO IZLOZBA
dekliških do razposajenih fantovskih.
Med ljubezenskimi najdemo tudi kakšno balado o ljubezenskih usodah. Tematska razdelitev ne sledi ustaljenim slikovnim shemam, ampak gre za avtoričino osebno klasifikacijo, zato je ljubezenskim dodala še pesmi o snubljenju in ženi-tovatlju, pač vse tisie. ki jim je osnova ljubezen. (PJosebno je tudi avtoričino poimenovanje i i vsakdanjih pesmi, ki jim v narečju pravi ŠČete. C iovorijo največ o vsakdanji hrani in pijači, o osnovnih življenjskih potrebah. Pesmi, čeprav nekatere zelo kratke, so izredno etnološko pričevalne. saj nam odkrivajo socialno okolje, boj za vsakdanji kruh iščet hrOh) in nič kaj praznično življenje.
Vse pesmi, ki jim je osnovni motiv vojaščina, je avtorica zbrala v razdelku Vojaške oz. SodgŠkepesmi. Te so večinoma istrske variante po vsej Sloveniji znanih pesmi, na kar opozori tudi avtorica v uvodu, ko pravi, da so precej "gor slovenjsfyf.
Če so vojaške pesmi varianic že znanih, pa tega ne moremo trditi za t.i. vsakdanje pesmi ki so izrazito lokalno obarvane. Ne gre le za obarvanost, ampak za specifiko, saj bi tem pesmim ležko našli različice še kje drugje na Slovenskem. Nekaj takih lokalno-samosvojih oz. specifičnih šavrinskih najdemo še med ljubezenskimi in tudi med otroškimi pesmimi. Zbirka je Še dragocenejša prav zato, ker prinaša veliko novih, do sedaj nepoznanih pesmi, V tem vidim dodaten pomen t.i, "lokalnih" zbirk, ki naši skupni dediščini vedno dodajo še kaj novega
Tadeja Primožič__
PASKA ČIPKA
Šivane čipke z moka Pa ga izvirajo iz tekstilnega rokodelstva Vzhodnega Sredozemlja in so enakovredne čipkarskim izdelkom sosednjih dežel enakih kuliurnih tradicij, npr iialije in Francije. Na folklornem tekstilu otoka Paga spremljamo razvojno pot šivane čipke od začetka do sodobne proizvodnje.
Čipka je na Pagu pomemben okras bele platnene srajce in naglavnega pokrivala poročene žene; ta ženska oblačila izvirajo iz IS stoletja (n so se v paski narodni noši ohranila do današnjih dni Čipkarski okras je izdelan z vbodom razpletanja in prepletanja, v geometrijskem vzorcu in brez grafične predloge. Njegova najznačilnejša lastnost je. tla je konstruk cijsko vezan na osnovno tkanje oblačila. V tem prepoznamo prvo stopnjo razvoja prave čipke.
Likovni elementi motivov narodnih noš nadaljujejo svoje ži\ (jenje v naslednji lazi razvoja šivane čipke mesta Paga, ko čipka poslane samostojni okrasni predmet mamilakuirfie proizvodnje. V šolah, delavnicah in zadrugah uporabljajo znanje umetelnih čipkai ic, ki po grafičnih predlogah stvaritev pogosto znanih slikarjev izdelujejo cerkvena oblačila, pničke, prte in dele oblačil, ki jih uporablja predvsem meščanski sloj.
V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani je bila od 11. 1. do 3- 3- '996 na ogled razstava Paske čipke Etnografskega muzeja iz Zagreba. Z njo so Hrvatje vrnili gostovanje SEM z razstavo Kam so Vsi pastirji šli avtorice mag. lnje Smrdel leta 1991 v Zagrebu.
Razstavo Paška čipka je spremljal neobičajen, toda ličen razstavni katalog. Besedila sla prispevali Nerine Eekhel in Vesna Zorič, ki sta nam posredovali dragocene podatke o raz-
Nagovori, molitve in nabožne pesmi so zbrane v razdelku Verske oz. Božje pesmi. Med njimi so tudi dragoceni primeri i i Zlatega očenaša in molitev o Jezusovem trpljenju. Tudi v tem razdelku je nekaj novih oz "lokalnih" variant. Ker imajo novejše istrske oz. šavrinske kolednice (ne gre pozabiti, da avtorica pesmi zapisuje v zadnjih 30-iih letih) precej krščanskih elementov, jih je avtorica uvrstila kar k v erskim pesmim
V vsebinskem pogledu so precej specifične tudi pesmi zadnjega razdelka z naslovom Trijezične, ali kot pravi zbi-ralka: gre za miSjdnco (mešanico), Mišjanca je še šavrinski izraz za solato iz raznovrstnih trav in rastlin. V našem primeru pa je mišjanca poimenovanje trojezičnih tslovensko-hrvaš ko-ltillijanskih) pesmi, kjer se trije jeziki (včasih le dva) lahko prepletajo v eni sami pesmi Vsebinsko so pesmi heterogene, saj gre lahko za Šaljive,; ljubezenske, zafrkljive ipd Prav po vsebini se šavrinske "makaronarske" pesmi ločijo od drugih drugod po Sloveniji.
Zbirka ima še eno neprecenljivo vrednost: knjiga je le končni rezultat avtoričinega dolgoletnega folkloristicnega dela, ob katerem je znala ljudem v Savniuji zbudili občutek o vrednosti ljudske kulture, odpirala jim je oči za njihovo dediščino, spodbujala samozavest in pri ljudeh spodbudila občutek za revi talizacijo šavrinske besede, pesmi in šeg. Da ¡e avtorica v svojih prizadevanjih uspela, nam je potrdila nabito polna dvorana koprskega gledališča ob predstavitvi knjige
PAŠKA ČIPKA LACEFROM THE ISLAND OF PAG LA DENTELLE DEU1LE DE PAG
SPITZENVON PAG lEPIZZODELL'ISOLADLPAGO ENCAJEDELAISLA DE PAG
30
GLASNIK SED 36/1 996, št. 1