Razne stvari. Iz donačlli krajer. Vr slovenski mladeniški shod na BreZjrtJLi. Kakor smo že aasnaaili. vrsi se ta velezaameait shod dae 4. julija. S Štajerskega bo vozil posebea vlak z zaižaaimi cenami, ako se adeleži zadostao Stevilo udeležencev. Priglašajo naj se mladeniCi ali sami ali po svojih vcditeljih pri čast. g. Martinu Medvedu, župnik, Laporje. Spored shoda na Brezjah bo: Predpoldaa cerkveaa slavaost. Popoldaa občni zbor »Zveze nepoiitičnih dru8tev« ia oato mladeniški shod: pozdravaa pesem, slavnostai govor. mladeaiški givor, razni govori mladeničev. Drugi dao, dne 5 jul. odhod z Brezij na Bled. Okoli 1 are cdhod v Ljubljaao, tamkaj slavaosten sprejem, ogledcvaaje mesta in zvečer vrtaa veseliea. S tera je spored končan. Mladeniči s Sloveaskega Štajerja, vzdramite se in adeležite se ahoda mnogobrojao! Iz šole. Za nadučitelja sta preme8čena pri Sv. Petru nad Ladkim učitelj Martia SlovSek od Sv. Duha na Oitrem vrhu, pri Sv. Rupertu aad LaSkim pa Frau Zupančič, dosedaj Solski vodja v Skomrab na Pohorju. Učitelj Josip Armič pride iz Mozirja v Veleaje. Stalni so postali aa svojih dosedaajih mestih: Bruno Rožbaud v Št. Vidu pri Ptuju, Valentiaa Kaukler roj. GroSel na dekliski Soli ptujske okolice in Ivaaa Zupaačič v Št Vidu pri Planini. Za učiteljico žeaskih ročnih del v Št. Vidu pri Ptuju je nameščena Ivaha KleaovSek. Meajava slažb se je dovolila ačiteljicama Aai KaUek v Št. Vidu pri Ponikvi z Marijo Valenčak v Gotovljah. — Šoli v Hrastaika ia Trbovljah se rr.zširite v Sestredaici, trirazrednica v Zavrču pa se razširi v štirirazrednico. S pošte. Postai asisteat Fraac Š/aake ie prestavljen na lastao proSajo iz Ptuja v Lipnico. — Mesto postaega opravitelja pri Sv. Aritonu v Slov. gor. je pcdeljeao g. Fr. Markoviču istotam. — Služba poStnega odpravitelja v Št. Jakobu v Slov. goricab je podeljeaa puštni ia brzojavni odpraviteljici Štefaaiji Kuralt iz Koprivaice. Mariborske novice. Na vrtu »Narodnega dcma« v Mariboru se vrSi v soboto, dae 4 t. m. koncert ciganske godbe. Vstopniaa 60 vin. ZaSetek ob 8. uri zvefier. Ker je čisti dobiček nameajea v prid »DijaSke kuhiaje« mariborske, je pričakovati maogobrojae vdeležbe! Porotno zasedanje v Maviboru se prične dae 6. juaija. Za predsednika je imencvaa predsedaik okrožaega sodisča L. Perko, za njegovega aimestaika dež-sodni svetnik K. Martinak. Mariborski okrajni zastop. Včeraj se je pritožil pri aas neki posestnik, da je že priSel dvakrat v urad okrajaega zastopa po bskreni vitrijol, toda vselej je moral oditi, ne da bi kaj opravil, ker je bila pisarna zaprta. Gospodje bržkone mislijo, da bcdo ljudje Tchali, kedaj da blagovolijo sedeti v uradu ter postreči davkoplačevalcem. Kdo bo povrail dotičaim čas, katerega porabijo s tem, da zastoaj hodijo v Maribor ? Ali bi morebiti ae bili tako milostljivi ter aaznaaili, kedaj da ne hodijo na sprehod in kedaj aaj pridejo kmetje, da bodo aaSli milost pred mogočaimi nemškimi gospodi? Gospod Ecbkitz, ali bi nam ne hoteli a&zaaaiti, kedaj so za nas uradae ure! Pohorski roparji njeti. Miaoli teden se je veadar posrečilo ajeti roparje, ki so vzaemirjali okolico Pohorja. Otroci viaičarja Kukec so namreč pripovedovali v Soli v Po horju, da prihajajo k ajira po noči roparji, da ižm pa nič ne storijo, ampak jim prineaejo mesa. Viaičar Štefan Eukec, ki je star 50 let, je bil aekdaj pri orožaikih, moral pa je zaradi tatviae zapustiti to slažbo. Vsled te izpovedbe otrok se je orožaikom posrečilo dobiti nekatere dokaze ter so zaprli celo družiao Kukec, potem kočarja Jurija VisofiEik iz Pivol in hlapca Martina Turk aa Pchorju. Razven teb so baje oskrbovale prodajo nakradeaega biaga 8e Stiri druge osebe. Vsled tega se je razpustila začasna urožaiska postaja v Framu. Oddaja lova v občiai Podova za dobo Sest let t. j. od 1. jul. 1904 do 1. jui. 1910 se bo vrSila dae 18 t. m. pri okrajaem giavarstvu v Mariboru, uradaa soba St. 10. Izklicna ceaa je 50 K. Nadnčitelj v Zrečah, gospod Tribnik Ljudevit, je priSel po opravkih v Maribor. Ta se mu je na binkoStao nedeljo zjutraj aa ulici spodrsailo, da je padel, pa tako aesrečao, da si je pobil kite aa levem stegau ter ai raogel vstati. Poaesrečenec sedaj leži v bolaiSaici. Nad posteljo viseča tablica pa omeajeao pobitje naznaaja z latiaskim aapisom: »CoBtusio cox>,e sib.< V nčnem tečaju za sadjarstvo in vinarstvo aa viničarski Soli v Ljutoraeru 80 letos sledeči gg. učitelji: Bezjak Š.moB (Sv. Tomaž), Cvetko Fraac (Sv. Aadraž v Slov. gor.), Čeh Fr. (Ljutomer). Hauptmaa Svitoslav (Sv. Križ aad Manborom), Jaakovič Peter (Raiheflburg), Koropec Janez (Š jStaaj), Majcen Aiojz (Sv. Duh na Ostrem vrha), Pefiar (Srečko Št. Pavel pri Preboldu), Porekar AatOB (Hum pri Ormožu), Prelog Jjako (Mala Nedelja), Serajaik Beao (Konjice), Stani Tomaž (RuŠe), Vodeaik Š.moa (Sv. Jurij ob Pesaici), Vreča Mihael (Negova) Seliiče pri Sv. Juriju ob S6avnici. Dae 25. majnika t. 1. se je utopila 201etaa raladeaka Terezija Vrbajak. Š.a je prat k bližajemu potoku aekaj perila. Ker je voda irjočao narastla odnesla brv, zato je stala zraven potoka, pri čemur je padla v vodo. Ko je domači niso videli, so biteli, a bilo je prepozBo. Rajaa je bila vzorna rnladenka, več let aaročaica »Slov. Gospodarja« ia ud Marijiae družbe ter dekliske zveze, od katere je prva umrla, odkar je ista ustaBovljeaa. Da je bila priljubljeaa pri vseh, posebao pri mladeakah, je pričal ajea pogreb. OveBčana dekleta so jo vzdigaila ter Besle n& pokopalisče, kraj počitka ia ji zapele aagrobaico. Čeravao delavai dan, je veadar prišlo mnogo deklet, da ji izkažejo zadajo čast. Nobeao oko ni ostalo subo. Ssveda, kdo bi ne žalo- val za teboj, blaga duša. V tolažito nam je, da sedaj, ko si ži varaa ia srečaa tam aad zvezdami, kjer ni bndkosti ia trpljeBja, da bo8 seda) izprosila vsera bivSim priiateljicam isto rado.tt ia srečo. Bodi ji zemijica lahka! Sv. Martin pod Vurberkom. V noči aa biakoštno aedeijo je odSel okoli 3. zjatraj bivSi posestnik Klamfar v spodaji obleki od doma ter je izginil. Sumi se, da |e padel v Dravo in utonil. Slovenjgradec. Častnim obfianom je izvolila občiaa Slovenjgradec Stajerskega cesarskega aaraestnika. Pozof kmetje! K Mali Nedelji je 8e pred nedavnim časorn priSel agent z kosami, kateri je več naših ljadi premotil, da so ši naročili kose. Vsi so že komaj čakali na Bje, kajti raislili so ros, da bodo dobili nalboljSe kose celega sveta. Koafioo so 3e vendar včakaii, a Bjihovo veselje se jim je bliskoma spremenilo v žalost in kisle obraze. Kos« so namreč kakor so dolge in Sircke zelo slabe ia neporabne. la kamni — no rečimo, da so iz cementa! Zravea tega pa Se je vse skupaj prav osoljeao. Varujte se torej, ia če bode prišel kedaj k vam kakSen ageat, primite kljuko in .... V Babince, kakor se nara piie, razna8alec poSte odhaja v petek pred prihodom vlaka v Ljutomer. Vsled tega časaike, ki izhajaio v četrtek, dobivajo tam Se-le v ponedeljek. ZaaaSamo se, da so merodajri krogi že ukreaili, da bodo poduka željai ob?aai novo berivo gasnisko dobivali za v aedeljo. Iz Čadrama. Nemila smrt nam je dae 2l. maja pokosila Aao Oberski roj. Goričan iz Prihove. Ž vela je s svoiim možem v Stiriaajstletaem zakonu zastopno in si pridobila veliko posestvo. Bila je velika dobrotnica ubogim. H/aležaost izkazali so ji ljudje v obilaem Stevila priajenem pogrebu. Priporočamo jo zaaacem in prijateljem v pobožao molitev! Pogreša se od 29. aprila sem 69 let stara, slaboumoa Marija Fedraasbsrg, stanujoča v občiai Mozirje. Šla je brž<5as Da bcž|o pot na Brezje ati pa na sv. Viiarje ia je med potom zaSla. Oblečena {e bila v delavniško obieko zeleakaste barve, brez bluze. Vse poizvedbe so bile do zdaj brezvspeSae. Mogoče se je kje poaesrečila. Iz Moravec. Zopet smo v času vedaih neviht in neurja! Vsak pridea sadjerejec, kateri se sedaj tako radostea ozira po bogato obloženem drevju, bo Se gotovo aešteto ia neStetokrat trepetal v strahu pred pogubonosaimi oblaki, kateri mu prete uaičiti vse ajegove najlepSe nade in prekrižati mu raCuae. Posebao letos, ko je vsako drevo zelo plodao, bodemo imeli vedno strah pred aevihtami in točo. Kakor se lovi utopljenec za bilko, ravno tako imamo mi zaupaaje v streljanje proti toči. Toda pri nas niti tega malega upanja ne bo! Od kompeaentae straake se poroCa, da je oblast prepovedala streljali iz tistih novih »brzostrelnih« topičev iz A^lske livarae, baje si strelec ni svest življeaja! To so vam »brzostrelai topiči po novem sistemu«. Mi 8e v naSi občini ae rabimo dolgo teh »brzostrelcev«, a že so Sli stirje rakom žvižgat! No, pa kaj si bočemo, če pa so »brzi«. Zidaji čas je, da ukreae občiaa v tem potrebae korake! r—. Poročil se je v Žalcu dae 23. m. m. gosp. Albia M i k u 3, kajigovodja »DelaiSke družbe« v Žalcu, z gdč. Marico M e h o v o. Celjske novice. V aedeljo, dae 5. t. m. priredi »Slov. delavsko pcdporao druStvo« draStveai izlet v Bukovžlak, kjer bo veselica v narodai gostilai g. Štefana Koželja. DruStvo aamerava prirediti tekom poletja tudi izlete v LaSki trg, Petrovče ia Škofjo vas. — Dae 12. junija priredi »Celjski sokol« v vseh prcstorih »Narodaega doma« veliko veselico s sodelovaajem >Celjskega pevskega draStva«, »Delavakega podporaega dru3tva« ia »Narodne godbe«. Iz maogobrojaega vgporeda, katerega bomo priobčiii prih jdnji^, omenimo samo nastop »Celjskih sokolic«. Sinarje pri Jelšah. Občinske volitve se bodo vrSile tukaj dne 16. juaija. Onjeni volilci se uljudao vabijo, da se v taketn Stevilu vdeležijo volitev kakor zadnjič, in se krepko potegaejo za svoje pravico! Vransko — Št. Peter. Tretja vozna po3tna zveza, katero oskrbaje poštarica gospa Josipiaa Saveršnik v Št. Petru in ki je vozila dosedaj med Vranskim in Št. Petrom, bo vozila sedaj tudi do Celja in sicer po sledečem redu: Odhod iz Celja ob 5 uri zjatraj, iz Žalca ob 6. uri 5 min., iz Št. Petra (vas) ob 6 uri 35 mia., od Št. Petra (kolodvor) ob 11. uri 20 mia., iz Št. Pavla ob 12. uri 5 mia, iz Gomilskega ob 1. uri, prihod t Vransko ob 2 uri pop.; aazaj odhaja iz Vranskega ob 4 uri 50 minut pcpol., iz Gomilskega 5. uri 55 raia., od Št. Pavla ob 6. uri 50 min., od Št. Petra ob 7. ari 35 min., iz Ž-ilca ob 8. uri 5 min., prihod v Celje ob 9. uri. — Opusti se dosedaj od 15. avgusta do 15. oktobra med Žalcera in Celjem vozeča pošta, katero je oskrbovala poStariea gospa Marija Križan. Ljnbečna. V soboto, čne 28. maja ob dveb popoldan je v Ljubečni neki neprevidni vozaik aa okrajai cesti povozil 7 let starega učenca Janeza Ločičaik. Na obeh aogah težko raajeaemu otroku je priSel iz Celja zdravnik g. Aat. Schw.ib raae obvezat ia ga je toliko obvezal, dt> so ga mogli Se tisto aoč spraviti v celjsko bolniSaico, kjer bo aajm&nj kakih 5—6 tedaov ostal. Vozaiki, imejte skrb na svoje konje, kadar ste na cesti, da se ne pripete take nezgode; sami sebi pa bi si pribranili nemirno veat, da ste krivi velike aesreče, poleg tega pa bi se izognili pozaejsim kaznira in plačilom. Radanaves pri Konjicah. Tu je miuoli petek pogorelo gospodarstveno poslopje posestaiku Tomažič, pri mlinu. V nedeljo popoldne ob dveb pa je strela udarila v hiso pri bližajem sosedu Videčaiku po d. Jaaže, bo da bi bila zažgala. Okrajni zastop v Šoštanjn. Za načelaika okrajaega zastopa v ŠoStanju je iz voljen g. Vincenc Ježovnik, posestnik ia gostilaičar v ŠoStaBju, za njegovega namestnika pa gosp. I;an Vošajak, tovaraar v Šo8l»Bju. Sv. Miklavž nad Laškim. Dae 28. t. mes. je šel tukajšni poaestaik Jakob Ožeg v Celje in je kupil eaega bika, ki jih je laSki okr. zastop naročil za ta okraj. Ker je bil posestaik trdaega zdravja in krepke postave, se je apal sam bika domu gaati. Kmalu tokraj Gelja pa se splaSi bik brzovlaka ia se mu iztrga. Ko ga hoče spet vloviti, zakadi se bik v gospodarja ia oba sta padla dva seiaja globoko preko skale. Posestaik je pri tej priči mrtev obležal. Bil je pri na)boljših močeb, star 8e le 43 let. Cujte in molite, ker ae veste ne ure ae daeva! Laško. V soboto je strela udarila v tukajšuji aadžupniji na dveh krajih. Enerau posestBiku je zgorel hlev, drugemu pa je udarilo v neko hojo. Žvepljene moke, ki je kakor znano najboljSe sredstvo proti plesajifosti grozdov (Oidium Tuckerie), ne bo več oddajal deželai odbor štajerski, ampak »Zveza« štajerskih kmetijskih zadrag v Gradca (Mehlplatz 1.), kamor se aaj obrnejo naročaiki. Poštna branilnica je leta 1903 imela čistega dobička za 5,524 509 K. To dobi blagajnica, ki iroa na skrbi poSte. Ia v pogledu Ba razmere priporočamo: Občine, ki Se nimajo poSte, naj poprosijo za lastno poSto. Vstreglo se bode vsaj s pcStaim nabiralnikom. PoSta se narareč plačuje sama z lastaimi dohodki, a postavno jo s čistim dobičkom svojim podpira Se poStaa hranilBica. Si'ečke Solsko-stavbeaske loterije se dobivajo po 1 kroni pri loterijskom odseku na Vidmu. SreCkaBje se bo vrsilo 31 decembra 1904. Dobitkov je 2500 v vredaosti 40.000 kron. Cerkrene strarl. Birmancev je bilo v Mariborv 715, v Hočah 459, v Framu 244, v Slivaici 354. Birmovaoje v šaleški dekaniji: dne 16. julija pri Sv. Martinu, 17 julija v Škalah, 18. juiija v ŠoStaBju, 19. julija v Š.. Ilju Dahovniške vesti. Za kn.-Skof dubovnega svetovalca je imenovan vlč. g. Fraac H i r t i, župnik v Slivnici pri Mariboru. — Zopet nastavljen je kot kapian v Hajdini 6. g. AvguStin Jager, ki je bil vsled bolehaosti začasao vpokojea. V proslavo petdesetletaice slovesnega razglaSeaja brezmadežaega spočetja Dsvice Marije bode imelo MarijaniSče v nedeljo, dne 5. julija t. 1. slovesno sv. maSo zjutraj ob 5. uri v cerkvi Matere Milosti, popoldae ob */»4 uri pa pri sv. Jožef u pri Mariboru pridigo in slovesae vefiernice. Vabijo se vse društvenice ia sploh vsi prijatelji društva. Petindvajsetletnico svojega župnikovaaja je obhajal dne 1. maja 6. sg. Aaton MerkuS, župaik v Žstalah. Cela fara \e častitala na slovesen način svojemu priljubljeaemu duSnemu pastirju. Umrl |e dae 27. raaja naš rojak o. Maks Zaplata v Mettersdorfu. Pogrebjebil v aedeijo dae 29. maja. Vodil ga je pokojnikov bral vič. g Josip Kralj, dekaa v Zavrftu, spremljan od dvanajst duhovaih sobratov. Sv. Marko niže Ptoja Preteklo nedeljo se je vrSila pri nas pomenljiva slovesaost — kronaaje kipa Lurške Matere božje. Veselje je vladalo po celi lxn, mlado in staro je vrelo v cerkev, da ne zamudi te izvaaredae slovesaosti, ki se je obhajala v večje pro.slavijeB}e verske resnice brezmadežaega Spočetia. Ta dan jih je nad 300 sprejelo sv. zakramente, maogobrojBa je bila udeležba posebao iz Marijiae družbe. Popoldae ob pol 3. uri so domači g žapnik v pridigi razložili pomen te slovesaosti, so celo faro izročili v varstvo LurSke Matere božje ia potem z dovoljenjera sv. O3eta blagoslovili okusao, v ogBju pozlačeno krono, ki jo ie daroval neimenovaai dobrotBik. Ko so krono vzdignili, da so ž bjo kroaali kip Marijia, so se oglasili t zvoniku zvoaovi ia zuaaj je grmelo pokaaje topičev, zapela se je lurSka pesem in le malokatero oko je ostalo suho. Vsi so se gotovo srčno priporučevali varstvu sv. Device. S petimi litanijami končala se je slovesaost in vsak je le obžaloval, da je zuaaj deževalo in nismo mogli iti ven a procesijo. Bodi na tem mestu izrečeaa prisrčna zahvala dobrotniku, ki je kroao daroval in vsem, kateri so aa kakorSeakoli način pripomogli. da se ie slovesaost tako krasao izvrSila. Lurška Mati božja naj vsem poplača! Draštrena poročlla. Slov. politično drnštvo v Mariboru je sklenilo v odborovi seji dae 28 maja, prirediti kolikor mogočp shodov v mariborskem okraju, da pouči ljudstvo o novi volilni reformi. V ta namen so se do sedaj določili kraji: Št. IIj, HotiBja vas, Hjče, Zerkovci, Selaica, Fram, Št. Lenart, Zg. ŠL. Kungota, Sv. Jakob, Vuhred, Vuzeaica, Ribaica, Daplek. Dan shodov se naznani pozaeje. C e 8 e ž e 1 i katerikoli kraj mariborskega okraja shoda, blagovoli to naznaaiti odboru »SloveBskega političaega draStva« v Mariboru. Odbop BSlov. političnega društva" v Mariborn je imei 28 maja sejo, v kateri se je posvetoval o korakih, katere ima storiti, da 86 olajSa beda ia nesreča vsem posestBikom in Tinogradaikom mariborakega okraja, katerim je povzročila v zadajib tedaih toča in nevihta toliko skode. Gospod drž. poslanec Robič, ki je prepotoval vse kraje, kateri so aajbolj trpeli, je podal živo sliko vseh poskodb: žito aa polju je posekaao v tla; sadaa drevesa je izruvalo s koreaiaami ali jim prelomilo deblo; v marsikaterih sadonobBikih ni sledu prejSaih lepih in čvrstih zdravib dreves; v gozdovih leži vse krizem; brami so požkodovaai; neki posestnici je odcesel vihar streho z velikega hleva; več his je popolaoma odkritib, tako da ljudje le težko bivajo v njih. Tem žalostaeje je staaje vsega tega prebivalstva, ker nima nobeaega upa na dobro žetev; zakaj polja so vsa pomaadraaa; kraet ne bode imel ne kruha ne semeaa. Državai poslanec pravi, da jo zares pretresujoč prizor v teb krajih in javlja, da [e sam stcnl že vse mogoče korake, da se olaj§a tem nesrečnim posestnikom to tako žalostno staaje. Obrail se je na državae in deželae ob!asti ia prosil hitre pomoči. Posebao hvaievredao je blagobotao postopaaje na8ega glavarja g grofa Atemsa, ki preiskuje z aajvečfo skrbjo in vestnostjo prizadeto Skodo ia daje pogum ubogim ljudem. — Gospodu drž. poslancu Robiču se odbor zahvali za te korake ia ga prosi, da zastavi v tej zadevi vse svoje moči ia deluje na to, da dobijo vsi ti posestniki potrebae podpore od dežele in države. Istotako se sklene, prositi drnge sloveaske deželae ia držarae poslance, da priskrbe tem revežera hitre denarae podpore, oziroma da se |im tudi odpusti ia odpise davek vsaj za nekoliko let, zakaj Skodo bodo čutili kmetje ne jedflo Ieto, ampak aajmaBi pet let. Drnžba sv. Cirila in Metoda bo priredila letošBji obSai zbor v narodnem trgu Žalec v Savinski doliai. nSayaK, katol. slov. politifino društvo za sevniski in brežiški okraj je imelo 29. maja shod v Globokem, ki se je kljub slabema vremeau ?elo dobro obaesel. Poročilo, katero nam ie prepozao do3lo, priobčimo prihodajič. Za mariborsko dijaško knhinjo so darovali siedeči p. n. dobrotaiki in dcbrotaice: R Š 50 kron, Posojilnica v Slatini 20 K, Bratkovič Fr., zupnik 6 K, Jaaežič Rudolf, Spiritual 5 K, MarkoSek, korvikar 5 K, PaaiČ Janko 60 h, E. T. kot kruh sv. Aatona 3 K, Posojilaica v SIov. Bistrici 100 K, od gostov na gostiji Fraaca in Aae Domajako nabral Misia 5 90 K, Menhart Franciska, 60 b, gostje na gostiji Doleac-Oil v Župeiji vasi 2 K, Hraailuica in posojilnica v Šmarju pri JelSah 80 K, Fiek Jos, proSt 10 K, PlaniaSek tri vreče krompiria. Bog plačaj vsem! Marijanišče v Mariborn. Ži pred štirimi leti se je ustanovilo v rnestu Mariboru druStvo MarijafliSče, ki ima blagi namen, pomagati ženskim poslom za čas, ko so brez službe, ia v starosti, ko ae morejo ve& delati. Dokler druStveaice nimajo slažbe, dobivajo v zavetiSču, ki se sedaj aahaja v Grajski ulici (Burggasse) 3t. 20, staaovaaje ia hrauo, pa tudi pouk v razaih hisaih opravilih in ročnih delib. Sploh jih čč. Solske sestre, ki oskrbujejo zavod, aapeljujejo k vestaemu, delavaemu in lepemu krščaaskemu živIjeBju. Na tak načia želi Marijaaiače dajati gospodarjem in gospodiajam dobrih poslov, poslom pa posredovati primerne službe. — Udov je 8telo društvo do konca IV. druStveaega leta 406, in sicer 15 ustanovaih udov, ki so plačali enkrftt za vselej 100 K, podpornih udov, ki plačuiejo na leto vsaj 4 K, žteje druStvo 49, redaih udov pa, ki plačujejo na leto vsaj 3 E, 342. V druStveno zavetišče se je tekom četrlega draStveaega lela sprejelo 189 druStvenic. Dohodkov je imelo druStvo lansko leto 245014 K, stroSkov pa 2436 57 K, torej zaaša gotovina koacem IV. druStvenega leta 13 57 K. PoSteaa dekleta, ki si služite svoj kruh v Mariboru, zberite se krog MarijaBiSča, da si pod varstvom Marijiaem, katere ime ima društvo, pripomorete do časne in vefine sreče. Da pa se druStvo postavi na trdae noge, obrača se druStveao vodstvo do vseh premoiaejsih rodoljubov ia slavnib posojilaic, da podpirajo druStvo z blagovoljaimi darovi. Iz Gornje Radgone se nam pi8e: Dae 12. juaija ob 4. uri popoldae priredi Podružnica sv. Cirila ia Metoda za gorBjeradgoaski okraj pri g. O.ojBiku v Goraji Radgoni svoj letai občBi zbor. Zatem pa se bo vrSila istotam C-ril-Metodova slavnost. Zaameaita bo posebno zavoljo tega, ker se je bodo udele- zila vsa soaedna narodna druStva ter tudi sodelovala, posebno pri petju. Slavnostni govor bo imel aaS rojak, g. urednik KoroSec iz Haribora. TukajSBa MladeaiSka zveza pa bo vprizorila izvirao igro g. Zemljiča: »Crevljar in bogatin« ali »V zadovoijBosti je sreča«. Zato pa vabi odbor podruzaice vse zavedne Slovence v okraja na udelezbo, da bo tako slavnost nekako okrajaa, kakor je tudi podruznica ustanovliena za celi okraj. Vstopnina na veselico bo 20 vin. Prepla&ila v korist druibi sv. Cirila in Metoda se hvaležno sprejmejo. Na svideaje torej v aedeljo dne 12. jun. v Gornji Radgoni! Cebelarski shod na Cvenu. Povodom ustanovitve podruiBice spodajeStajerskega čebelsrskega druStva se bo trSil dne 12. juaija ob 3. nri popoldne v Soli na Cvenu čebelarski shod, pri katerera bode čebelarski potovalai ačitelj g. J. JuraačiS predaval o čebelarstvu. K tema shodu se vabijo vsi prijat^lji čebelarstva iz ljutomerske okolice. Zalec. Dne 2. junija t. I. na Telovo ob 4. uri popol. 88 vrSi v gostilai Hausenbichler v Žalcu na vrtu zborovanje podruinice sv. Cirila in Metoda v Žalca s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav. 2. Porofiilo tajaika in blagajaika. 3. Slavaostai govor o potrebi druibe sv. Cirila in Metoda. 4. Pobiranje letnine in vpisovanje novib adov. 5. VoUtev novega odbora. 6. SlučajBosti. 7. Proala zabava. — Z ozirom na veliki pomen druibe sv. Cirila in Metoda se apelira na vse resnične rodoljabe in ljabitelje aaSe slovenske mladine v Savin&ki dolini, da se vaak, kdor se čuti SIovenca, udeleži tega zborovanja in daruje par kronic na oltar domoljnbja ter tako pomaga oteti aaSo miadžno narodnega pogiria. Sv. Jnrij ob jnž. žel. Tukaj pri aas smo ustaaovili vojasko, bojao ali veteransko društvo, k&tero ima namen podpirati onemogle ia bolane doslazene vojake. Ker pa udi droStva ne moreio sami droStveno blagajao toliko povzdigniti, da bi mogli podpore deliti, prosi odbor draStva dobrotaike, ki imajo dobro srce do dosluženih vojakov, za male prispevke. Darove spreiemata društvena blagajaika Anton Vumarc in Aatoa Greižl. I* Gromilskega: Dae 23. majaika vrSilo se je pri nas sloveeno blagoslovljeaje nove brizgalne tukajSaega gasiiaega druStva. Bil }e to za gomilski okolis prav naroden praznik. Udeležba je bila ogromna. Navzofiih je bilo nad 290 tovariSev sosedaih gasilaih druStev ter nebroj obCinstva. Udelezile so se slovesnosti razen jedne vse pozarne brambe vraaskega okraja, in sieer braslovSka, kapeljska, ojsterSkovaSka in gomilska. Le poiarna bramba vraaskega trga — kot naSega Središča — odlikovala se je po svojej odsotaosti. Morebiti je temu vzrok o.olaost, da se sicer vrlo narodni Vrančani pri gasilaem druatvu 8e zmerom niso pospeli do slovenskega poveljevanja. Prisostovale pa so slovesnosti tudi požarne brambe iz Žalca, Petrovč, Latkove vasi, Gotovelj, Št. Petra in celo iz Šmartna ob Paki. Ob državni cesti pričakovala je gomilska požarna bramba z aovo brizgalno sosedna gasilaa druStva ter jih iskreno pozdravila. Dekleta so aovo brizgaluo krasao ovenfiale in tudi doSle tovariSe gasilce okitile z duhtečimi Sopki. Potem se je aova brizgalna v slovesaem sprevodu, z godbo na čelu peijala v vas. Naalesto obolelega domačega gos. lupaika izvrSil je blagoslovljeaje 6. gosp. frančiskan iz Nazerja. Potem pa je imel gosp. tovariS Ivan Kač in Žalca slavnostni govor. V krepkih, aavdaSevalaih besedah je razmotril pomea te slavaosti, označil človekoljabni namen gasilaega druStva sploh ter spodbujal isto k vestaemu ia požrtvovalnemu delovanju. Napo3led pa je zaklical presvitlema cesarja kot zaščitaiku gasilstva trikratai gromoviti »Živijo«. Temu pozivu se je občinstvu aavdašeno odzvalo. godba pa je zasvirala »Cesarsko pesem«. Nato je storila požaraa bramba gomilska slovesao obljubo pred novo brizgalno, potem pa so vsa gasiina druStva defiliraia pred ajo. Temu je sledila v prid blagajae gomibke požarne brambe veselica, ki je trajala pozao v noč. — Torej dragi Gomilčani, za^etsk je storjcn, po spiošai želji aovo gasilno dmStvo ustaavoljeno. Vaša sveta dolžBost je sedaj, da jo častno vzdržit8. Vsem udeležaikora te f.loveaaoti, posebno pa navzoSim tovariSera gasilcem bodi tem poiom izrečena iskrena zabvala za prijazea pohod in zdatnc podporo. Prosimo vas le, da nam ostanete tudi nadalje tako naklonjeni kakor doelej. V tem slučaju upamo trdno, da bode tudi naše druStvo postalo krepak člaa v »Zvezi sloveflskih gasilaih društev.« V to pomozi Bog in sreča juaaSka. »Bralno društvo na Dobrni" naz nanje vsem svojim priiateljem, da se bo blagC3lovljenJ8 draštvene zastave vršilo dne 19. iunija. Natančneigi sprei se :bjavi ob priliki. — Ker bo zdnžena z blagoslcvij^Biam večja slavflost, prosimo ceajena drustva, da se pri svojih priredltvab blagovolijo ozirati na ta dan. — Vse narodne kroje in druStva pa vabimo in pczivljamo že sedaj, da se v obilaem Stevilu vdeležujejo za Dobmo važoe slavnosti. — Odbor »Bralnega druStva na Dobrni.« Iz druglli fer&jer, Poneverjenje cerkvenega denarja. V protestaatovski cerkveai občiai v Merenyju je pri reviziji aaSla komisija, da maajka r blagajai 8000 kron. BkgajBika Ludovika Krajflyaka so zaprli. Koliko je Poljakov? Po statističnih podatkib iz leta 1900. je živelo v nem8ki državi 3,510335 Poljakov, na Ruskem 9,900.000, v Avstriji 3,500.000, v severoameriSkih državah 1.500.000, v Južai Ameriki 150.000, v južaih deželsh 50.000, vkup 18,730.000.