83. številka.
V Trstu, t sredo 18. oktobra 1893.
F?
Tefej XVIII.V
ithaja dvakrat «• tedoa. vsako «f«d« in soboto ob 8. vri sjatraj.
„Edlnoat" iImm i
ta vse lato f. 6.— ; itvaa Avatrijo f. ta V, leta „ 3.- ; . . ta V* leta „ 1.50; , „ „ » 25 ■ HNovliM"-Jam i
ta vse leto f. 7.—; isven Avstrije f. 10.— ta V, » 3-5«; ,,	, 5.-
ta V* >eta w 1.75;	„ „ 2.50
Posamične številka ae dobivajo v pro-dajnlnicah tobak« v Trstu po S nvft., v Gorici in v Ajdovščini po 0 nvč. „NOV1ĆAR* po M nvč.
EDINOST
G(asilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
Ofiaai m raAaaa pa 8 avl. vrstica ▼ petita; ta naslov« a doboliaai trkaaai
aa plačuje prostor, kolikor bi g* obaeglo
navadnih vrati«. Poslana, osmrtnico ia Javno nahvale, domači oflaoi itd. aa račun« po p»^o<bL
Vsi dopisi naj aa pošiljajo aredaiftvu: Piana Caserma št. 1. Vsako pisno nora biti frank ovano, kar nafraakovana aa na
■prejemajo. Rokopisi aa na vračajo.
Naročnino, reklamacije ia oglase sprejema upravniMv Piaata Caserma 2. Odprta reklamacija ao prosta poštnina.
,r mMm«MJ« mmil".
Državni proračun in slovenske Sole v Trstu.
Ako se človek oire na tedanje ras* ■mere slovenskega naroda ▼ Trstu in okolici <ter pomisli na odnošaje, ▼ kojih živi, nora se zaista čuditi, da je navzlic zapostavljanju in zatiranju od strani nadvladajoče veČine isti ie žilav in zaveden svojega rodu. Navzlic oviram, ki >e nam povsod stavljajo na pot, vender le živimo pomagajoč si somi. Ni ga mesta na Slovenskem, kjer bi bivalo vkupe toliko prebivaloev slovenske narodnosti, kakor uprav tukaj. Dojim biva v Ljubljani samo okolu 25.000 Slovencev, nahaja ae jih v tržaškem mestu samem brez dvojbe nad 20.000, a v okolici, ki obkrožuje mesto, druzih 25.000. To velikansko število naših sorojakov po prsvici bode v oči lahonako stranko, katera bi hotela, da postane Trst kar čez noč laško mesto.
Vsi ti prebivalci slovenske krvi do-prinašajo državi in občini davke in pristojbine, vršć svoje drisvne, deželne in meščanske dolžnosti, vsi ti so zvečine domačini ali vsaj bratje is soaednjih avstrijskih pokrajin ter so in se čutijo prave Avstrijce. Pa vsaj je patrijotizem uprav prirojen našemu ljudstvu.
Tu narod toraj biva v Trstu ter ima po večini tudi tu domovinsko pravico, ka tero mu nikdo ne more ;odrekati; država ga tudi pripoznava ter smatra naš slovenski jezik za deželni jezik; celo občina je prisiljena nas spoznati, kajti mestni statistični urad naštel nas je pri zadnjem štetju preko 30.000 navzlic okolnosti, da so nebroj Slovencev in Slovenk potisnili mej Lahe Da se jo ljudsko štetje vršilo pravilno, našteli bi naA bili nad 40.000.
PODLISTEK. Tri povesti brez naslova.
HrvntHki spisal Ksaverij Šnndor-Gjalski.
Prva povest.
(1848—1855) (Dalje.)
V	tom navdušenju vihteli so rudeče čepice, objemali so ho in ljubili. Ko jim je še naznanil stari župnik, da so položili na oltar domovine vse premoženje stare cerkvice, namreč dragoceno podobo — tedaj je oni isti mladi tolski kapelan, ki je poprod govoril, izvlekel iz žepa ves svoj denar, in vao zlateniuo in srebrnino, ki jo je imel pri sebi — ter podaril v isti namen.
V	tem so ga posnemali vsi pričujoči. Vsak jo položil, kar je le imel. Obrazi so jim plamteli od oduševljenja in besede ho od velike ginjenosti izgovarjali jokajoč.
Dragoalavić je menil sedaj, da ga ne bodo več pregovarjali ter jo je popihal zopet h košu in pospravljal okolu čebrov.
Tega niso zapazili drugi, kajti vsi so ae držali okolu kapelana in hitali svoje milodare predeuj, župnik pa največ. Naposled so spomni tudi podobo v cerkvi ter reče, da prinese tudi to hipoma.
— Naj bodo v tem svečanem tronotku z nami in poleg nas tudi mati Božja ! — spregovori župnik ter jo obrne proti cerkvenim vratain. Njega so sledili vsi, razuu kmetov, ki ao ostali zunaj ter vho to opa-
Vse to je istina, a res je tudi, da uprav teh 20.000 mestnih Slovencev nima d o s e d a j niti jedne prepotrebne osnovne ljudske iole, dočhn sa okoličanske Slovence magistrat nekoliko, a mačehovski skrbi ter jim milostno na-klanja nekoliko pouka v slovenščini. A bati se je, da v spodnji okolici laičina sčasoma popolnoma izpodrine slovenski materini jezik, za kar se od nasprotne strani deluje na vse kriplje.
Že mnogokrat ao se slovenski stariši obrnili na mestni in deželni šolski svet s prošnjo, da ae jim ustanovi slovenska ljudska šola, ksmor bi mogli pošiljati svojo deco, da bi si pridobila za življenje potrebnih znanosti. Zastonj se je dosedaj kazalo na štirirairedno zasebno slovensko šolo „Družbe sv. Cirila in Metoda" pri sv. Jakobu, koja je otrok prepolna. Deželni šolski svet je tirjal od mestnega, da stvar prouči ter potrebno ukrene, a poslednji je kar prešel na dnevnem redi prčko predloga in zahteve prvega. Z druzimi besedami : jasno je ii vspehov dosedanjih prošenj, da niti vlada niti občina ne misliti odpraviti te vnebo-vpijoče krivice ter avračati eno na drugo skrb za ustanovo slovenskih šol.
Kaj pa naši poslanci f Oni govorč, in se potezajo ia slovenske šole v Trstu, in vlada jim tudi kaj radodarno — obeća. Pri tem pa si misli slavna vlada, da bi bilo preveč: obećati in dati; zato jim pridno obeča, ne d& jim pa ne ničesar. In zato morajo naši poslanci kar odločno tirj&tl od vlade, ne milosti, ampak da izpolni narodu slovenskemu pravice, zajamčene mu v ustavi.
Ravnokar je finančni minister predložil državnemu zboru proračun za prihodnje
zovali tihoma, ker niso razumeli, kaj ven dar hoče „gospoda*, in slednjič so bili še v strahu, kaj na vse to poreče mati Božja!
V temni in nizki cerkvici je v posti mičnih ozkih obokih skozi zamazana ozka oknu posevala solnčna svetloba, zgubljajoča se po zidovju in tleh. V avitlih pasovih, vsipajočih se skozi razsvetljena okna, vrvele so v večnem nemiru mirijade prašnih atomov uprav tako, kakor nebeška telesa po svemiru. Človeški koraki so glasno odmevali v praznem prostoru.
Župnik se je napotil naravnost proti podobi, ki je visela na postranskem zidu. Solnce jo jo razsvetljevalo ravno in se je dozdevalo, kakor da so oživele birve na teiu umotvoru. Leseni svetnik, ki je bil nameščen zraven njo, se je tudi ves svetlil v rudeči svetlobi in ko jo na njega jedino še čelom prstu zabliščal vesel solnčni tra-čok, videti je bilo, kakor da ae jo prst premaknil, hoteč nagroziti se.
Baldaševič se je stresel. No, nasmehnil so jo sam pri sebi in odločno je snel podobo s zida. Pritisnivgi podobo k sebi spregovori tihoma: „V imenu Boga Otca i Sina i Duha svetoga umenu. — Na to bo ga obkrožili vsi, da si ogledajo podobo, a on jo je del pod pazduho pozvavši jih, naj gredo in cerkve. Prišedši pred cerkev jo del podobo na kup ostalih milodare v. Nekako zmešan je bil. Začudeni kmetski obrazi so ga jezili. Radi tega mu je bilo rnvno prav, ko jo zapazil zopet Dragoala-vica, kateroga je vnovič pričel nagovarjati
leto. Troškt za naučno upravo so se ia prihodnje leto proračunili nekoliko višje ter ae je mej drugim proračunil tudi trošek aa sgradnjo nove državne ljudske šole v Trstu. Glasilo tržaških progreasovcev od minole srede se tudi spominja državnega proračuna ter išče v njem, kaj je pač osrednja vlada namenila ukreniti prihodnje leto v prospeh Trsta. Nobena lelja se ubozemu „Indipen-denteju" ni izpolnil« razun dveh, katerih se je pa po pravici — bal; namreč : po-množenje tržaške policije in ustanovljenje tuje — nemške dole. „Indipendente* si je namreč mielil, da slav. vlada že prihodnje leto odpre laško univerzo, po kateri neki hlepi onih par laških akademikov, katerim smrdi iti v nemški Gradec na tamošnje vseučilišče. Seveda: tukaj bi se gibali pro-ateje mej svojimi laškimi aorojaki. Tudi pomnožitev redarstva je za „Indipenden-tovo" stranko pravi „baubau", kajti bojć se policije kakor hudič križa. Lahom je Steinbaohov „expos£" prinesel — dolg nos.
Kaj pa nam Slovencem P Morda je slavna vlada vendar-le uvidela potrebo slovenskih šol v Trstu ter nameruje tukaj ustanoviti državno slovensko šolo? Da bi to ne bile le sladke sanje, ampak res niča, kako veseli bi bili te novice one sto tine slovenskih roditeljev, kateri moledujejo že toliko časa za prepotrebne slovenske šole. Koliko hvalo bi pač vedeli našim poslancem, da so nam priborili iste!
Ali ne udajajmo se sladkim upom! Slovenec nima sreče ... on mora le trpeti krivioo, ki mu prihaja od sgoraj.
Sedanje nemške državne ljudske Šole v Trstu so res prenapolnjene. Naši slovenski otroci tišče vanje sa to, ker bi |se sicer polaščili na mestnih šolah.
Ubogi Slovenci: s jedne strani se itogi-bljejo polaščanju, na drugi strani pa jim preti ponemčevanje. Mi nsj bi pomagali graditi podlago nemškema mostu do sinje Adrije!
Če ae torej Labi po isreka „Indi-pendenteja" ne morejo veseliti obetov za prihodnje leto, morajo se Slovenci kar jokati nad proračunom za leto 1894, katerega odobre gotovo, kakor druge krati, tudi naši državni poslanci. In tako pomagamo mi sami se svojimi glasovi, da nem* štvo napreduje, a slovenstvo nazaduje. Slovenskim poslance« ne bode lahko opravičiti svoje postopanje pred volilci.Uprav sedaj bi bil najugodnejši čas, da se odločno potegnejo ta slovenske šole v Trstu ter ne odobrć državi nobenega troška ia osnovo vsakoršne šole v Trsta, ako se prej ne ugodi Slovencem v tej nujni zadevi. Bog ne daj, da bi nemirna peščica Italijanov poprej dobila svojo univerzo, predno se 20.000 tržaškim Slovencem ustanovi oanov-na slovenska šola! Caveatis igitnr.
Politični pregled.
Notraii)t dtitU.
Poslanska zbornica. Preobilica gradiva nam ni dopuščala, da bi bili v poslednji številki podrobneje omenjali 1. seje poslanske zbornice. Zamujeno moramo popolniti danes. V omenjeni seji je gospod minister za deželno brambo predložil novo deželnobrambovsko postavo, a ne v olajšanje, ampak v še veče obremenjenje prebivalstva. Aktivna služba pri deželni brambi bode trajala odslej dve leti, (mesto 14 mesecev, kakor
in navduševati za aveto stvar — no brez-vspešno, kajti ta človek je bil že popolnoma obupal.
V toui, ko so je Baldašević ogledoval na vse strani, prišli sti gospa sodčeva in ž njo Dragoslavičeva hči Magdica.
Sodnikova je stopala polagoma proti lipi, imela je kaeih petintrideset let, in je bila skoruj prepolnega telesa, no vendor še zmiraj milobna in sveža v obrazu. Od daleč že mahala je z solnčnikom zbranim v pozdav. Tudi ona je bila oblečena v surko iz finega plavega blaga, obšito z srebrom. Vse društvo -»- razun kmetov — pohitela jima je nasproti. Magdica jo spoštljivo stopala za gospo. Bila jo nizke postave ter nenavadno nežna in fina v vsem svojem kretanju, z jedno besedo: bila je dražoRtna v nvoji ukupnosti.
Poleg Vrte svoje nežnosti bila jo vender radostna ; obraza jo bila dolgastega rude-čega in zdravega, raz kateri je trlo par zamišljenih občutljivih očij. Imela je oni sanjuvi in dolgotrajni pogled, l;i se rad zgublja v daljavi. Gospa Lac-:ovičeva jo je držala pri kratil, radi česar je deklo prebilo največ čatta na nje posostvu Andra-sevcu, oddaljenem kacih deset minut od cerkvo. Tukaj jo deklo imolo priložnost prisvojiti ho več omike, kakor pa pri svojih starinih, ki sta bila navadnega kmetskoga plemenitaškoga rodu. Tako se je privadila navadam o m kancev ter so navzela njih uiinli, kajti k Laekoviču ni zahajala naiuo sosedna inteligencija, ampak jo bil prijatelj
prvim narodnim prebuditeljem. Vraz in Bogović, Niemčič in Kukuljević zahajali so v Andraševao. Tudi Gaj je včasih prišel k rodoljubnemu plemenitašu v obisk, da lepi gospi (po krstnem imenu Veroniki) z svojim sijajnim in divnim načinom opišo slavo Ilirije v nekdanjoati in bodočnosti. Magdica je vse to rada slišala. Liričen duh Stanka vraža jo je nežil, melanholija Niemčičeva očarovala, Gajevo navdušenje ogrevalo, duhovita in ognjevita dufta elegantnega in ljubeznjivrga Bogovića pa gotovo omamljevala, ko jej je uneto in zadostno umljivim poetičkim jezikom dekla-moval dubrovniske klasike ali svoje in svojih somišljenikov ognjevite pesmi. Tako so je deklica privadila ljubiti svoj narod, svojo zemljo in svoj jezik.
—	Kaj Vam je, Dragoslavić P vprašala je svakinja učitelja precej, ko je zapazila njega nemiren in zastrašen obraz. Magdica pa, vsa v skrbi-h, je pristopila k očetu ter tudi ona ponovila vprašanje gospe sodnikove. V divnih jej temnih očeh čitala so je ta čhs vsa zvesta Ijubozen, ki jo je v srcu nosila za svojega očeta. Omi-lovala jo nekako njegovo medvedsko no-rodnoHt. Ona ju dobro občutila premoč svojega uma in uprav to jo jo sililo, da ga jo še bo j čattila in ljubila.
—	Ljubim roki — ponižno zahvaljujem njihovi milosti — ni nič, — hm, go-apdda menijo lo — hm — —, godrnjal jo gledajoč v tla prod seboj. II«' uro svojo niti zapazil ni.	(Dalje prili.)
do sedaj), neaktivna pa 10 let. Ako pomislimo, da kmetje in poljedelci vedno bolj tožijo radi pomanjkanja delavnih mo-čij, vidimo takoj, da ta najnovejša naredba pomenja novo obremenenje. Znameniti sti tndi nastopni določbi nove postave: da se navadne vaje, ki trajajo po četiri tedne, smejo raztegniti na pet tednov, in pa ds odslej ne bode treba vladi še le poprašati parlament, ako bode hotela porabljati bram-bovce isven mej v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel.
Pri raspravi o isjemnem stanja na Češkem je izborno govoril poslanec E j m. Obrnil se je prepričevalnimi besedami do vlade, do levičarjev in Poljakov. Ministerskega predsednika je apostrofiral, da naj konec stori posilnomu vladanju ; levičarje je poživljal, da naj nikar ne podpirajo političnega proganjanja, slednjič je Poljakom polagal na srce, da naj se spominjajo trpljenja svojega lastnega naroda in naj ne pritrde izjemnemu stanju, pod katerim so nekdaj trpeli oni sami. Uprav gauljivo pa je govoril do veleposestnikov. Slikal jim je v živih bo-jah gotovo politiško smrt, ako pretržejo vse iveze z narodom. Utis Eimovega govora je bil velikansk, kar pripoznavajo vsi dunajski listi brez izjeme.
Jako »rečne strune jn ubral tudi po-slanec B i a n k i n i. Spominjal je zbornico, da se je istotako, kakor sedaj na Češkem, nekdaj postopalo v Italiji in na ladjarskem. In kaj so dosegli P Laike provincije smo izgubili, na Madjarskem smo se morali sramotno udaii. Grof Tastih da ne pozna duha sedanjega časa, ker meni, da more iz izrednimi sredstvi umoriti dušo narodov.
Znamenit je bil tudi govor antisemit-skega poslanca dr. Lut>gerja, ki je žgočim sarkazmom in bodečimi dovtipi ožigosal piškavi liberalizem nemških liberalcev. Dr. Lueger je tako pristno slikal te liberalce, da so kar divjali mej njegovim govorom. Naše čitatelje pa bode gotovo najbolj zanimal nastopni odstavek iz Luegerjevega govora i „Jas poznam tudi razmere v Trstu, v Istri in na Goriškem, ali povedati moram naravnost in očitno, da se tam iredentovci podpirajo, cesarju zvesti Slovenci in Hrvatje pa zatiraj o.*
Politično iuparlameutaruo položenje se je kar popolnoma pre-kopicnilo, od kar je grof Taaffe vrgel v zbornico bombo v obliki občo volilne pravice. Levičarji kar besne, Poljaki so nekako ozlovoljeui, druge stranke pa so tuko sbegaue, da same ne vedo, kaj hočejo. Ako bi smeli verjeti glavnemu glasilu nemških liberalcev, misliti bi morali, da je pretrgana poslednja vez mej njimi in grofom Taaffe-om. Zbok rohnjenja Nemcev jela je tudi javnost že res računati z eventuval-nostjo, da vlada propade se svojimi izjemnimi naredbami, čemur bi bila neizogibna posledica ta, da vlada razpusti državni zbor in nemudoma razpiše nove volitve. Sedaj nam je zopet prilika dana, da moremo opazovati vse grdo hinavstvo tako-avanib liberalcev. Strupenim jezikom svojim napadajo namreč grofa Taaffea, zakaj ni odpravil kurjatnega zistema, to je, zakaj ni odvzel privilegijev veleposestvu in trgovinskim zbornicam. Mi se nikakor nočemo identifikovati z načrtom grofa Taaffe-a, vender pa menimo, da imajo nemiki liberalci najmanj pravice, grajati ga. Kajti vprašamo jih po vsej pravici : zakaj niso popred stavili do grofa Taaffe-a iste zahteve, predno jih je presenetil se svojo volilno reformo P Da so res liberalni, morali bi bili to storiti. Sedaj seveda stavijo take zahteve, a ne v ta namen, da se volilni red zares premeni v liberalnem zmi-slu, ampak lo zato, da mečejo polena pod noge, ker jim je do tega, da ostane sploh vse pri starem. Grof Taaffe sicer noče premeniti dosedanjega zistema, ali hoče vsaj pomnožiti število volil cev. Naravno: tega se boje ti čudni liberalci, za to pa vse njih ropotanje ni druzega nego hinav-
stvo, izvirajoče iz grde strankarske sebičnosti.
,11 Piccolu" brzojavljajo z Dunaja, da je klub Poljakov soglasno sklonil glasovati proti volilni reformi. Ako pade volilna reforma, raspasti vlada državni sbor in razpiše nove volitve na podlagi predloženega načrta, kojega predloži potem novi sbornici v odobrenje. Poslanska ibornica utegne se raspustiti v teku 14 dni.
Eksekutivni odbor mlado-češke stranke posvetoval se je dne
15.	t. m. o tem, kaj bode treba ukreniti, ako bode razpuščen državni zbor. — 14 sedanjih poslsnoev je izjavilo, da ne vsprejmejo več mandatov. Vodja mlado-češke stranke bode bržkone Vašaty. Sklenili so tiskati govore uladočeških poslancev pri razpravi o isjemnem stanju v Budimpešti ali pa v L i p s i j i, ker jih bodo .Narodni Listyu objavili samo na kratko. — Mladočeška stranka je osvedočena, da izmed nemške zedinjene levice poslanci velikega posestva in češke trgovinske zbornice o izjemnem stanju sploh ne bodo glasovali; ostali levičarji bodo glasovali proti, istotako Slovonoi in dalmatinski Hrvati. Tako mora pasti vladina naredba z večino 200 glasov, Državni sbor bode takoj razpnščen in nove volitve bodo razpisane za decembra meseca.
Socijalno demokratska stranka na Dunaju imela je dne
16.	t. m. shod, katerega se jo udeležilo do 10 tisoč delavcev. Poročevalec bil je vodja dr. A d 1 e r. Med ostalim je rekel, da je Taaffejevo predlogo treba smatrati vsekakor kot početek nove ddbe. Delavski stan pa nikakor ne trpi, da bi 45 veleposestnikov volilo svojega državnega poslanca, v tem, ko na tisoče delavcev nimajo nobenega. Kar pa se je moglo zgoditi v Belgiji, to se more sgoditi tudi v Avstriji. — Ker je nekdo govorniku ugovarjal, nastal je grozen hrup. Ko se je zbor nekoliko pomiril, sklenila se je resolucija, v kateri se odločno pro-tcstuje proti privilegijam velikega posestva in trgovinskih zbornic. Poživljajo se poslanci, da glasuje za dotični predlog M 1 a-d o č e h o v, ako bi bil ta zavržen, naj se upirajo vsi zložno vladinim preosnovam. Sklenilo se je tudi nastojati energični, da se pridobi splošno, neposredno volilno pravo. Poslaneo Pernerstorfer je hvalil Taffejevo postopanje, razni drugi govorniki pa so povdarjali, da je treba ugonobiti zedinjeno levico.
Nu mesto umrlega poslanca N e c k e r-m a n n a volila bode skupina mest in trgov slovenskega Štajerja dne 21. novembra jednega poslanoa v deželni zbor. .Slov. politično društvo za Štajersko" priporoča kot kandidata g. dra. J u r j a Hraševca, odvetnika v Celji. Malo je nade sicer, da bi že sedaj zmagal slovenski kandidat, vender pa bode borba selo huda, ker naši volilci naraščajo od volitve do volitve in jo gotovo, da, ako propademo, propademo le za neznatno število glasov. Bodočnost pa je gotovo naša tudi v tej skupini.
Mestni zastop v Pragi sklenil jo v svoji seji dne 16. t. m. pritožiti se proti ministorskemu odloku glede uličnih napisov na upravno sodišče. Ob enem naprosilo se je namest-ništvo, da podaljša svojo naredbo za odstranjenje samo-čoških napisov do razsodbe upravnega sodišča.
V državnem zboru Ogrskem imeli so te dni hude vihre pri razpravi o odgovorih cesarja v Kisegu in Boros šebesu, zlasti pa pri razpravi o interpelacijah opozicije, zakaj se ni vlada udeležila slavnosti odkritja honvedskega spomenika v Budimu.
Vnanje zadeve.
(Juti je bilo žo pogostoma, da se Lov XIII. že kaki dve leti bavi se sestavlje-njem nekega posebnega voleznamenitega spisa. Listu „Hamburger Corr." javljajo
sedaj iz Rima, da dotični spis ni name-njeu za javnost, ampak za prihodnjega pa-peža. Spinu je naslov: „Politična oporoka Leva XIII." Rokopis pujašnjuje položaj svete stolice ob smrti Pija IX. ter tolmači postopanje Vatikana glede na velika vprašanja časa in države.
Is Pariza poroča .Corr. Burreau", da prideta k slsvnostim T čast ruski mornarici v Pariz Velika kneza Vladimir in Sergij.
Navdušenje francoskega naroda ob obisku ruskega brodovja je s kratka ne-opisno. Dne 16. t. m. je bila v Tulonu „cvetlična slavnost". Ruski častniki bili so kar posuti s cvetjem; nosili so jih francoski častniki na ramenih po mestu. Francoski mornarji se (bratijo z ruskimi in objemajo. Ker obiščejo ruski gostje tudi pariško stolno cerkev „Notre Dame", odredil je Vatikan, da jih sprejme knezo-nadškof z vso duhovščino v cerkvi.
Velezanimivo je, kako piše vatikanski list „Voce della Verita" o obisku ruskega brodovja. Pravi namreč, da je lojalno pobratimstvo ruskega in franooskega naroda na korist vsemu presvetljenemu] svetu. „Moniteur de Rome" pa prorokuje razpad trojne zveze, meneč, da Rusiji in Franciji že sedaj pripada žezlo Evrope. Trojna zveza da je slika strahu, dočim je francosko-ruska zveza predstaviteljica civilizacijo, pravega narodovega oduševljenja in odrešilne vere.
Italijanska poslanska zbornica odpre se v drugi polovici prihodnjega meseca.
Iz Brazilije prihaja vest, da je o bombardovanju .mesta Rjo do Jane i r o imela vladina vojska mnogo izgub. Mnogo prebivalcev je ubitih. Vladini vojaki niso mogli de Mellovim ladijam napraviti škode, ker imajo aamo stare topove. — Vlada je proglasila obsedno stanje do konca decembra meseca.
Različne vesti.
Nj. ces. in kr. Visokost nadvojvoda Fran Ferdiuand d' Eate dospel je po svojem popotovanju okolu zemlje dn<$ 14. t. m. v H it vre, od koder se je odpeljal v Pariz. Namerjal je ostati v francoski stolnici teden dnij ▼ strogem inkognito, toda vBled došlih mu brzojavk ostavil jo Pariz že dn6 16. t. m. in se odpeljal z orijent-nim ekspresnim vlakom na Dunaj.
Župan triaikl dr. Ferdinand Pitteri odpotoval je dnć 15. t. m. zvečer na Dunaj, da podviza ministerstvo gledč odgovora na ukrepe mestnega svčta v pokritje defioita po odpravljenju točarine.
Iz državnega zbora. V včerajšnji seji so je nadaljevala razprava o izjemnem stanji. Poslanca Paoak in Herold sta dokazovala lojalnost naroda češkega. Pravosodni minister je izjavil, da predloži v odseku ves materijal, da opraviči izjemne naredbe. Te naredbe niso obrnene proti vsemu narodu češkemu, ki je gotovo lojalen. Vlada se je le težkim srcem odločila sa te naredbe. — Na adreso levičarjev je rekel gospod minister, da bi bila vlada pričakovala milejše sodbo, potem ko je celih pet let delovala na to, da ugodi „opravičenim zahtevam" čeških Nemcev. (Radi verjamemo ! Op. ur.)
Z Dunaja se nam poroča o včerajšnji seji: Posl. Herold je dokazoval, da je bil neki mladenič, ki si je nadel ime R u d o I f R i g o 1 e 11 o in ki je poživljal mlade ljudi do izgredov, v e ] u ž b i policij e. Zaprli so ga sicer večkrat, a vsaki krat zopet izpustili. „Sedaj so giblje — rekel je dr. Herold — svobodno po ulioAh Praških, mej tem ko sedi toliko druzih pod ključem". Podatki dra. Ilerolda so provzročili velikansko senzacijo; vsa zbornica je bila kar konsternirana.
Volilni shod bode jutri v Dekanih, okraja Koperskega. Kakor smo že javili zadnjič, poročal bode gosp. dr/.avni poslanec dr. Alatko Laginja o svojem delo-
vanji. Sodeč po došlih nam poročilih j« zanimanje za ta volilni shod občo in je pričakovati obile udeležbe. Gosp. poslanec je določil delavnik za ta shod zato, da se ga more udeležiti tudi prečastita duhovščina. Dopolnilna volitev v III. okraju. Minola nedelja ostane zabeležena zlatimi črkami v zgodovini volilnih bojev III. okraja. Volilci tega okraja dognali so na sijajen način dokaz o 3vojem rodoljubju, o svoji zavesti in svoji zvestobi. Nasprotniki naši — očitni in skrivni — delovali so takrat podvojeno silo in podvojeno zvijačo. Mi moramo le obžalovati moža-d u h o v n i k a, ki je zopet posodil svoje ime nasprotnikom narod« slovenskega; in obžalovati moramo tiste naše dosedanje pristaše in p r v a k e, ki so se dali ujeti v zvito nastavljeno mreže. Nasprotniki so računali tako-le: prejšnji laski kandidat za HI. okraj, gosp. Tureck, ima na razpolago kakih 50 gotovih glasov (katere je res dobil tudi pri zadnjih volitvah); kolikor pa treba do večino, potegne na-se ugled veleč. g. Pacorjal Naklonimo torej Turekove glasove gospodu P a c o r j u, in zmaga je gotova. To je bil bojni načrt za nedeljno volitev in za izvršenje tega načrta «o delovali na vse pretego očitni naši nasprotniki in nekateri drugi vplivni možje, katere amo šteli dosedaj mej prijatelje. Delali so in računali — na gotovo zmago. Ali zaračunali so se: vsa ta skrivna rovanja in vse te zavratne mahinacije očitih in skritih naših pasprotnikov razbile so se ob staroznani trdni ssvesti in značajnosti volilcov. Minolo nedeljo pokazali so volilci III. okraja, da postavljajo višje sveto našo narodno stvar kakor pa osebna prijateljstva in sovraštva ; dokazali so, da jim je ljubše dobro ime kakor pa — prazne obljube. Volilci svetoivanski so nam podali zopet vagled sijajne n&rodne discipline — Čast in Blava jim na tem ! Da pa udeležba z naše strani ni bila tako velika kakor pri prejšnjih volitvah, tiči vzrok v tem, da mnogo naših voliloev ni dobilo glasovnice, dočim je italijanska stranka privela ua volišče vse do zadnjega. Za naše volilce puščal je namreč magistrata! sluga glasovnice po krčmah in žganjarijah, zbok česar je ostal mnogokateri naš volileo golih rok. Le tako so jo moglo zgoditi, da jo dobil naš kandidat, gosp. Ivan Marija Vatoveo, 90 in don A u dre a P a c o r 56 glasov; 4 glasovi so se razcepili. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je imela progrossova stranka uad štirideset agitatorjev.
Ako pa prav pomislimo, so moramo le veseliti vseh teh agitacij in tega spletkarjenja, kajti dala so našim vnliloem priliko, da so skazali svojo značajnost in svoje možtvo — v ognju. Tem vtčja čast za nje !
Po volitvi se je podalo večo število volilcev — njim na čelu predsednik pol. društva „Edinost", g. prof. M a n d i č — v stanovanje novoizvoljenega g. poslanca, da mu čestitajo na izvolitvi. Gosp. prof. M a n d i ć pozval je g. poslanca, da naj vsikdar obrača vso svojo skrb blaginji iu koristi volilcev in pa prospehu narodne stvari. G. Vatovec je obljubil na ta poziv, da hoče zvesto delovati v tem zmislu.
Konečno še jedno besedo do veleč, gosp. Pacorjal Od danes naprej pri' števali ga bodemo očitnim pristašem p r o-gressove stranke, kajti dobil je le progresovske glasove. Progressova stranka je računala na osebni ugled g. Pacorja; s pomočjo tega gospoda je hotela zrušiti slovensko ndrodno stranko v najzavednejšem okraju.
Računajmo malo, da vidimo, kako velik je ugled gosp. Pacorja. G. Tureck je pri zadnji volitvi dobil svojih gotovih 56 glasov, in i s t i h 56 gotovih glasov je dobil tudi g. Pacor. Koliko jih je torej postaviti na račun osebnega ugleda gosp. Pacorja P 1 Veleč. gosp. naj si lo zračuna na prstih, koliko nam ostane, ako 56 odštejemo od 56 P ! Menda — O« Dvomimo, da bi se g. Pacor veselil na tem računu.
V Voloskem *o imeli te dni občinske volitve. Kakor je io tako navada, združili so se Nemci iz Opatije in Lahi v borbi proti Hrvatom. Vender pa je bila zmaga Hrvatom zagotovljena v III. in I, razredu, po takem toraj tudi većina v občinskem zastopu. Ali kaj se zgodi pri skrutiniju v III. razredu P Pomečkali in pomeiali so tako, da je iz hrvatske večine nastala nemiko-italijanaka zmaga. A ta alava bode imela le kratke noge, kajti hrvatska stranka je uložila protest, in ni dvombe, da se uniči pet nasprotnih nezakonitih glasov. Zmaga bode torej vender le naša.
Znamenje odločnosti. Več odličnih tvrdk iz Trpanja v Dalmaciji je izdalo skupno okrožnico do svojih trgovskih do* pisnikov, v kateri naznanjajo, da bodo v zmislu jednoglasnoga sklepa vseh reprezentantov trgovskega stanu istega mesta počenii s pričetkoiu leta 1894 pri dopisovanju rabili izkl j učljivo lo hrvatski jezik tako z izdelovatelji, kolikor z odjemniki vse avjtro-ogrske monarhije. Nadalje, da se ne bodo ozirali na nikakoršne ponudbe, ako dotični agenti ne bodo umeli dajati pojasnil v hrvatskem jeziku. Podpisane tvrdke dajejo na znanje ta sklep vsem onim, koje to zanimn, da bodo mogli potrebno ukreniti o pravom času, ako nočejo trpeti škode pri svojih trgovinskih 'poslih in zvezah b trgovci tr-panjskimi.
Prav tako ! Zshtovajino lo, da spoštujejo naš jezik v prvi vrsti tisti, ki imajo dobiček od nas ! Zato pozdravljamo velikim veseljom to najnovejše znamenje narodne odločnosti. Da bi le vsi narodni krogi hoteli posnemati vrle trgovce trpanjske, pa bi že videli, kako bi nas lepo spoštovali tisti, ki nas sedaj gledajo preko ratne !
Mimogrede bodi omenjeno, da se je naš „Mattino" grozno razjaril radi te okrožnice. Dobro mu teknilo! Njegova jeza — naše voselje!
Poslednje veeti. V P a r i z u so ve-ličastuo sprejeli tjaktj došle ruske goste; velikanskn množica jib je pozdrnvljala navdušeno. Ruski poslanik baron Molirenlteim je predstavil ruske častnike predsedniku republike, CArnotu. Poslednji je rekel v daljšem nagovoru, da postajajo vezi, ki vežejo Francijo in Rusijo, vedno tesnejše, ter vzbujajo zaupanje in pomirjenjo pri vseh, ki žele miru. — V Parizu je umrl včeraj maršal Mao-Mahon, bivši predsednik francoske republike. — V Rimu so se vršili predveeranjim veliki izgredi. Poznani poslanec B a r z i I a i je govoril v gledališču „Politeama* zelo ostro proti ministerstvu ; mej govorom pa so jeli raz* sajati anarhisti ter streljati se samokresi. Včeraj zjutraj pa je pogorelo isto gledališče. Najbrže so je sežgali.
Občni zbor • Slovanskega pevskega
društva" se bodo vršil prihodnjo nedeljo dne 22. t. m. ob 3. uri popoludne v prostorih „Del. podp. društva*. Vspored je nastopni: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pregledovalcev računov. &. Posamični predlogi. 6. Volitev novega odbora. Po svršetku vsporeda se bodo vsprejemali novi člani. K obilni udeležbi vabi člane društva	ODBOR.
Politično društvo „Sloga* v Gorici
je imelo dne 11. t. m. svoj občni zbor. Vsprejele ou se štiri zelo važne in umestne iuterpelaoijo, o katerih spregovorimo drugi teden, ker smo sedaj s prostorom na tesnem.
Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrali so Feriugovi gosti 60 nvč. — lvanovič daroval 25 ;>vr.
Za sv. Ivansko podružnico Cirila in Metoda nabrali so koj po volitvi zbrani narodnjaki, slaveč blamažo Don Pacor-ja 10 kron. Živili !
Za družbo sv. Cirila in Metoda. Gosp. J. P. v Bark ovij a h (pevec utare garde) daroval je v nedeljo 15. t. m. 1 gld. v namen, da postane Barkovljanska župnija pokroviteljica .Družbe sv. Cirila in Metoda", 1 gld. pa domačemu pevskemu društvu „Adrija".
Družbi av. Cirila in Metoda je poslalo Sežansko županstvo 100 gld., da se vpiše občina Sežana za pokro\iteljioo. Istotako je pokroviteljica postala Trnovsko-Ilirska podružnica, ki je po zadnjem izkazu poslala 162 gld. 20 kr. in sicer 100 gld. pokroviteljine in 62 gld. 20 kr. udnine. Dohodek veselioe, ki jo je priredila Šišenska podružnica na Kozlerjevem vrtu, ne iznaša 130 kron — kakor smo poročali predzadujič — ampak 130 gld. Gornje-savinjska posojilnica v Mozirji je darovala 25 gld. Prve krone so darovali na Vranskem : Vesela družba 5 kr., č. g. župnik Balon, g. Terezija Šentak in neimenovana gospa po 2 kr., gg. J. Munda, kapelan, A. Svetina, notar, Šventer, župan, S. Oset, Zdolšek, župnik Šentjurski, kapelan Do-beršek, Trobej, Drolc, gdč. Flaker, gospod Ocvirk, gospa Brinovec, g. Brinovec, g. učitelj Meglič, g. Kolšek, gimn. ravnatelj Lipeš, gospa Šventer, gdč. Ema, Minka in Fani Šentak, g. bogoslovec Kumer, g. Fr. Žgan k po 1 kr.; nabral je krone č. g. kapelan Munda. V Veienji so darovali „prve, a ne zadnje krone" : g. Fr. Skubic 5 kr., č. g. Fr, Cizej, č. g. Jak. Krušič, gg. Iv. Kranjec, Iv. Dordn po 2 kr., gg. Frd. Pahor, M. Zakošek po 1 kr.; poslal jih je g. Ivan N. Resman. V Ilirski Bistrici so darovali prve krono poleg zadnjič imenovanih: gosp. Ad. Lichenstern z Dunaja
4	kr., gg. Fr. Dekleva, I. Ličan; L. Dolenec iz Ljubljane po 2 kr., gg. I. Škrjanc, I. Prinuc, A. Douiladiš, I. Prosen, neimenovana in neimenovan po 1 kr.; krone je nabrala gdč. Franica Brinšek. — Na predvečer nove maše č. g. A. Lavreučiča v Vrhpolji pri Vipavi ao zložili tamošnji domoljubi
5	gld. 34 kr.; v Krapinskih Toplicah je daroval za družbo g. Fr. Kuralt, tajnik hrvatsko-slavonskega gospodarskega društva, 10 kr., ki jih je poslal č. g. župnik Podboj; 3 kr. in 12 vin. je darovalo šest Brežkih domoljubov in prvo krono gosp. Micika Košir v Kamni Gorici. — Iskreno se zahvaljuje vsem dobrotnikom in darovateljem prvih kron sklepamo to pot z besedami Velenjskih domoljubov, „da so to prve, a ne zadnje krone* položene na domovinski žrtvenik za rešitev slovenske dece.
1 rodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Slovenska trobojnica. Slovenske barve bodejo v oči že ministre, kar nam priča sadnji odlok notranjega miuisterstva proti akademičnemu društvu^ „Danica", katerega osnovo je mimsterstvo prepovedalo zato, ker si je kot znamenje drustvenikov izbralo slovenske belo-modro-rudeče trakove. Odlok ta je po pravici osupnil vsacega rodoljuba, kajti slovenska trobojnica jo vondar pripozuana kot deželna zastava na Kranjskem ter je veljsla ter še vodno velja kot zaatava vseh Slovencev. A tudi notranji uradni jezik društva je bil povod prepovedi, ker država na nižjem Avstrijskim baje nima vedno na razpolago organov, veščih slovenščine. Tako daleč smo že prišli! Kmalu pride čas, ko uiini-eterstvo prepove cel6 slovenski govoriti po ulicah avstrijske prestolnice ter bode zahtevalo od vsacega tujca, da izkaže svoje znanje v nemščini, predno stopi v avstrijsko prestolnico. Kaj pa naj rečemo mi Slovenci ob uiejah P Tu se slovenski trobojnici še »labše godi, ker slavna policija strogo pazi, da nikjer ne plapolajo zastave a slovenskimi barvami. Neko oko-ličansko društvo jo uiinolo leto prosilo tukajšnje namestništvo za dovoljenje, da razvije v svojih prostorih slovensko Iro-bojnico, a slavno uainestnistvo je prošnjo odbilo ne naved i v/,rokov. Je-li slovenska trobojnica, zajedno kranjska deželna zastava, tudi sumljiva panslavizma, ker se ne sme rarobešati P! Ako je antipatrijo-tična in politiški nevarna, morala bi se prepovedati no samo ob mejah, arupak tudi na Kranjskem. Če je pa že pripoznana kot deželna zastava na Kranjskem, zakaj je pač prepovedana njena raba drugod P Ako pojde tako naprej, bode dekle, ki nosi bulo ruto, modro krilo in rudeč predpasnik,
na sumu panslavizma 1 Krivica, ki se je zgodila akademiakemu društvu „Danica", zgodila se je vsemu slovenskemu narodu. Upamo, da se vsbude naši tudi najbolj nemarni poslanci, da povzdignijo svoj glas proti enakemu krivičnemu postopanju. Stvar se mora pojasniti, kajti belo-modro-rudeča zastava je tudi naša, namreč Slovencev ob mejah ! —»
Kedaj Je dobra država tržaškim Lahom? pokazala je zadnja seja mestnega sveta. Avstrija je tem gospodom sicer španjska vas in se je spominjajo le tedaj, kader jo kličejo na pomoč, takrat namreč, kadar jim voda tili v grlo. Enako jih je voda zalotila sedaj. Z novim letom se namreč odvzame tržaški občini takozvana točarina, ki jej je donašala okolu 300.000 gold. čistega dohodka. Z odpravo točarine odpadejo dosledno tudi uradi, ki so jo pobirali, in dotični uradniki zgube svoje službe. Zadnjih je kacih osemdeset — ponajveč laških privandrovcev iz bližnjih laških dež^l ali iz biažene Italije. Večina jih je menda takih, koji niso bili sposobni za državno finančno službo. Tem ljudem zmanjka toraj s prihodnjem letom kruha na mestu, kjer so službovali toliko let kot gostje ter jedli kruh, kateri bi po pravici pripadal domačinom. Obrnili so se vsled tega na mestni magistrat s prošnjo, da bi jim pri odpovedi službe podelil primerno pokojnino, ali kakšno svoto, ali pa kakšno drugo službo v področju magistratov era.
V	zadnji seji mestnega zbora se je dotična prošnja prebrala in glejte čudo: pri tej seji sta se oglasila Cambon iu Ras-covich — znana neprijatelja avstrijske države, — b predlogom, naj bi župan izpo-stoval, da država preskrbi tem ljudem potrebnega kruha. Žu, an se jima je dobro odrezal rekoč, da ni možno države k temu siliti, ker država sicer odpravi točarino, a je ne prevzame. Smešno je pa£ postopanje teh laških svetovalcev v Trstu. Vlada je mestnemu magistratu dolga leta p-iščala predpravico pobiranja točarine, kakoršne pravice ni dovolila nobenemu drugemu mestu v Avbtriji. Sedaj pa, ko se je slednjič vendar le odločila odpraviti to krivično doklado — zahtevajo ti, da prevzame še osobje, katero jo je pobiralo ter polnilo občinsko blagajno z nje dohodki. Gospoda je morala prej pomisliti, da država ne ostane smirom milostna, ter so morali poskrbeti za časa za to Bvoje ljubljence, ne pa tako težavno vkupe snešeni denar tratiti v brezpotrebuo širjenje laščine po šolah in uradih !
Članom „Del. podpornega društva" be naKiianja, da so bode dne 2. novembra pri sv. Antonu novem Blužila sveta maša zadušnica za vso umrle člane.
Potovanje v središče zeml)e. Znani norveški učenjak BjOrnstjeriia | rišel je po dolgotrajnem premišljevanju in preiskovanju do zaključka, da Be Jules-Vernejev roman „Potovanje v središče zemlje* lahko uresniči — dasi ne v popolni resnici, no vendar po žeknu v grobine vulkana Hekle, kteri je v Islandiji! Bjornstjerna napravljal je poskuse na licu mesta, katerih nepričakovani vspehi so bili, da se do 2000 m. globine gre v zemljo. Podlaga njegovega preračunjenja bil je jek (eho) Bamokresnega strela. Učenjak pripravil je tudi že svo-joga slugo Grossemanna, da ga spremlja na tej poti, katera bode trajala 5 duij. Gospod in njegov sluga preskrbela sta se tudi že s lestvicami iu vrvi, z električnimi žarečimi svetilnicami, z znanstvenimi pomagili in drugimi rečmi in kot hrano in pilo vzela sta s soboj samo suhara (Zvviuback) iu dobroga E s t o r h d z y-j • v e g a konjaka, ker poslednji nasiti kakor tudi ugasi žejo. Pri ustji žekna pritrdila sta naročioo, a katero se bodo lahko upravljalo, 4000 m. dolgo vrv, drugi konec vrvi pa vzela sta srčna izsledova-telja s soboj, da ga bodeta, vračuje se, uporabljala.
V	Idriji še vedno razsaja influenca. Čudno, ko od drugod ni čuti o tej nevarni in ZHrratni bolezni.
Za Rosssttljev spomenik izloženih je v dvorani umetniške zvezo 30 uzorcev. Tekmovalci so seveda italijanski
umetniki, ker menda domači umetniki ne znajo postaviti spomenika patrijotu Rossettiju I	v
Novi posojilnici. V Ložu na Notranjskem snujejo posojilnico. — V Trbovljah na Spodnjoštajerskem so je pa že osnoval tak zavod Be sedežem v Hrastniku.,
50 000 goldinarjev je glavni dobitek velike inomostske 50 nvč. loterije. Opozarjamo naše čestito čitatelje, da se bodo vršilo žrebanje že 26. oktobra.
SVOJI K SVOJIM!
Rne+ilna	starosnana pod iine-
U USUIIIđ „OlUKll , „om „Helladomia", poleg kavarne „Fabris1*, priporoča rb Slovencem t modtu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunner.ia št. 5 (Piazza PonteroRso). Po dvakrat na dan frištto opresno mlokn po 14 kr. liter ne-dosredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smotana.
Gostilna „Alla Citta di Vienna" r-i™
(zraven Tiskarne Dolenc) prodaja najboljša kraške in isterska vina I. kakovosti in graško pivo. Izborna kuhinja sprejeraljo naročila tudi za ko"ila in večerje. Imenovana vina morejo dobiti tudi družine na dom, iu sicer ne izpod 28 litrov, po nastopni ceni: Turan iz Aubera po 42 uč in najboljša isterska vina po 28 nč. — Za oliila naročila so priporoča Ant. lirovetlani. lOt-s
vpisana zadrug* t omejenim poroštvom v Hojami pri Trutu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljeno
(v ulici Belvedere št. 8) pristopno zadružnikom in nezadružniknm, koji prvi so deležni letnega čistega dobička. Priporoča tudi Rvojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od mesta, z obširnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer se točijo izborna domaća vina, teran, pivo v at«Kl«nlo»h itd. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedili.
CTovl člani
se še vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od 6—7 ure zvečer in ob nedeljah od 9 — 10 ure prodp.	104 — 22
Gostilna „Alla Vittoria"
Patra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torrente št. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
,Commeroio( lam ,Tedeaoo'
v ulici Caserma, glavni shajališči tržaških Slovencev vsoh stanov. N.» razpolago so časopisi v raznih slovanskih jezikih. l>obra postrežba. — Za obilen obisk ho priporoča Anion 8 o r I i, 01	kavarnar.
Martin Krže,
l'ia/.za 8. Giovattni it. 1, ima trgovino z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd.	Cl.
Gostilna il H B Braz" SS
poleg knvnrne „Universo" priporoča so Slovencem v mestu in na deželi, — Točijo so izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polutioči. Z odličnim spoštovanjem
ci	jakob kumau
brivec v '9 ulici Stadion št 1, priporoča se p. li. slovenskomu občinstvu za blagohotno obiskovanje.	Cl.
Josip Kocjančič,
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
B. Modic in Grebene, "jnS«
in Via Nuova. opozarjata zasebnike, krčmnrjo in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, ste-kluuegn, lončenega in želuztiuga blaga, podob in kipov v okrašenjo grobnih spomenikov. Cl.
Antnn Pn^lrai nil TOg,u u,icc ohes»
rtlliuil rubllaj, in Cecilia,toči izvrstno domač? žganje ; v tnbakarni svoji — ista liiSa — pa prodaja vse navadno potrebne neiuško-sluvenske poštne tiskanice.	Cl
Franca Potočnika gostilna
„Andemo do Franz" v ulici Ironeo i>e priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina iu ima dobro kuhinjo	Cl.
f Naznanjam si, občinstvu, da • sem o'iprl Via L»zzaretto vecchio at, 12 ppodujalnloo satlj* in zelenjave. Prodajam ludi vino v steklenicah, mleko, smetano i. t. d. Ohetam dobro postrežbo, kor imam veliko zalogo blagu 1. vrste. Priporočam s« si. občinstvu za obilen obisk. Z velepoštovanjom
52—3	Matevž: Furlan.
ZOBNI ZDRAVNIK
Dr. S. SAKLER
ordinira od 9-12. in od 2-5.
v hiši št. 2 ulice Fontanone I. nad.
O. kr. dvornn lakaraa
Irana Hizzana
VIA CAVANA V TRSTU,
Podpisani n»iranj* »1. občina«ro, da je prevzel gori omenjeno lekarno od dedičev pok. Benedetta Vlach-Miniussija, priporočajo? ne najtopleje in ob-ljubljujoč natančno postrežbo z umerjenimi cenami. Članom „Dolalsksga podpornega društva* pa naznanja še posebej, da mi ja odbor iatega dovolil »prejemati recepte od njih t »lučaju, nko njim takine društvena zdravnika predpiieta. Za slučajne lekarske potrebe s* priporoča 104-»	Ivan Mlizan.
gjjp^ Jako zanimivo!!
Zahtevajte zanimivi katalog velezanimivih knjig in slik proti vpušiljatvi 15 nvč, v poštnih znamkah.
Fischer & Co., založništvo,
Amat«pdam (Holandija). 10-3
Lekarna Trnk6czy-ja
zraven rotovža v Ljubljani prodaja in vsak dan s prvo pošto razpošilja
Marijaceljske kapljice
za želodec
/davno preverjeno in znnno zdravilo * 6vr-stilnim in krepilnim vplivom pri motenom prebavljenju, pri krtu v želodcu in zaba-sanju. — l steklen. »el.ji»20kr ,1/| tu c a ta t flld , 1 tucat 2 gld. 8—6 5 tucatov samo 8 gld.
esence
za bezodvlačno i nepogrieSivo pro-izvadjanje svakojakih ž ostokih pića, linih stolnih likera te apsola-litata razpošiljam izvrstnih vrsti,
Uz to nudjam octenu s s e n e u, 80%, k e m i £ ki čistu, za proizva-djanje ugodno moćnog vinskog octa te običnog octa. Prepiae i plakate prilaSem badava. — Jamči ae za naj boli i uspjeh.
Cienik šalje franko :	4
Carl Philipp Pollak,
tvornica speciaiiteta esonce
Traži se čestite zastupnike,
Assicurazioni generali.
v Trstu
(društvo je ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztognolo avojo delovanje na vse veje zavarovanja posebno pa: na zavarovanje proti požaru - zavarovanje po inorju in po kopnem od poslanoga blaga in zavarovanje na življenje.
Društvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 1H92. f 49,162 470-81 Premije za poterjati v niirdnd-
njih letih	f. 25,791 131-60
Glavnica za zavarovanje ži-venja do 81. decembra 1892 f. 141,876.438-70 Plačana povračila:
a)	v letu 1892	f. 8.851.456-69
b)	od začetka društva do 31.
decembra 1893	f. 253.099.377-58
Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-škodvanj, tarife in pogoje za zarorovanja in sploh VHft natanjčneja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Htuzione št. 888/1 v lastne j hiši.	10—12
6ostilna Josipa Katalana v Rojanu,
»M dvMUKjatlli marvah«*, priporoča ao slavnemu slovenskemu občinstva n obilen obiak. — Točila se bodo samo do* mato lavratna vina.	104 2
urar, Corso Štv. 39. 89—104
Prodaja In popravljat ure.
Oddati je takoj
elegantno meblirano sobo
(na željo tudi t* hrano). Kje ? — Poizve se pri upravništvu »Edinosti".
jedilnih atvari po jako nizki ceni. Prodaja Joiaf Carna Piaiza della Caserma it. 1 (vhod Via Ghe«a).	Cl.
ALGOFON
ja jediao aradstvo proti sobobolu, migreni itd. itd. tu a« dobiva v steklenicah s napotkom vred po
?0 nvč. jedino le v odlikovani	83
lekarni Praxmarer
(ai due Mori), Veliki trj? v Trstu.
Curnti se ponarejanj.	Telefon it. 270.
t,A FILIALA
della
BANCA UNION
TRIESTE
s' occupa di tutte le operazioni di Banca e Carabio • Valute.
a)	Aocetta veraamentl in eonto corrente ab-buonando 1' interesa« »nnuo
per baneonote 2o COI» proavviao di 5 giorni
3 7. - , 12 „
3'/4 „ a 4 maai iisso
3'/, . „ 8 „ II nuovo tassu d' interesae en tre ril in vigore sulle lettere di versamento in eiroolazione a da-tare dal 23, rispettivamunte dal 30 eorr., a seconda del relativo preavviso.
per Napoleoni 2 % con preavviao di 20 giorni
2	V. . » . „ 40 „
2'/,, ,	« h « mesi
3	* „	■ « 6 „
b)	In baaco giro abbuonando il 2747„ inte-resse annuo sino n qualunqun aommn; proleva-sioni sino a flor. 2o.00<* — avista verso chf>que; importi maggiori preavviao avanti la B'>raa.
c)	Conteggia per tutti i versam«nti fatti in qualsinxi ora d' ufficio la valuta del medesimo giortio.
Assnme pet propri correntisti V incasao dei conti di piazza, di cambiali per Trietse, Vienna, liudapest e.d al tri principali citth ; rila se a loro assrt/ui per quente piazze, ed accorda loro la f a col t A di domiciliare effetti presno la itua cassa franco d* ogni »pesa per easi.
d)	S' incarica daH'acqui*to e della rendita di effetti publici, valute e divine nonchč del incasao rf' assegni, cumbiali e coupons, rerso tuodica prov-vigione.
d) Ven de le obbligasioni communali 4'/,% della Prima Associazione patriotticn della Casaa di Risparntio di Budapest,
le lettere di pe^no 4*/o oon lotteria e le ob* bligazioni comunali 4u/0 con 10% di premio della Banca ipotecaria unglieres«.
le priori ti 4"/n in argento della i. r. pr vil. ferrovia Carl o Lodovico hI cor*o di »iornata.
La filialo della Banea Union areetta in enstodia verao una tenuissima tassa effetti di qualaiasi specie, procura 1' incasso del coupons alla soadenza e la verifica dei titoli sorte ggiati.
Trie Rte, 12 gennaio 1893.	12 -10
\ KDOR NE^ERUJE*"
M naj pride pogledat, da ae prepriča o
J znatno znižane in nejeolidnejše btagor W
m	n. pr.: blago za moške obleke, maje,	P
^	veliki in mali ogrtači za zimo, bur-	£
^	hant (frstajn) raznih vrst, platno, ko-	^
M	tonina, musi»lin in razni drugi inunu-	m
j	fakturski izdelki pri	^
i T. "VidrictiTJ., |
(Jj	Corao, IS. 104—8 ^
Bumji
Oznanilo.
Podpisano županstvo oddaja v najem za tri leta
občinska pašnika
planini Ravnik 800 oralov in Jerlovše 600
oralov. — Javna dražba vršila se bode
»bra t. 1. ob 3. tiri popol. v občinski pisarni. Natančneje izve se pri podpisanem.
Županstvo V Vipavi, dne 10. oktobra 1893.
, podžupan.
^ Usojam si p. n. občinstvu naznaniti, da sem
H dne IS. oktobra t. l. odprl svojo	Š
$
A
A ^
&
S? &
& A 3
odvetniško pisarno y Postojni |
(v Kogejevi hiši.)
V Postojni, dne 16. oktobra 1893.
Dr. Dragotin Treo, ^
odvetnik*	^
V &
9

Slngeretratse
15, Dunaj.
lekarna ,Znm ffoldeneit Reiclisapfel".
Kričistilne krogljice, prej imenovane univerzalne krogljice
zaslužijo to ime po vsej pravici, kajti v resnici je mnogo boleznij, pri katerih ao tf» krogljice pokazale svoj izvrsten učinek
Že več desetletij so to kroglj ice povsod ra/Sirjeno in malo družin utegue ho najti, v katerih bi pogrevali malo zalog.t tega izvrstnega domačega sredstva
Vsi zdravniki so priporočali in pripproi-ajo te krogljice kot domače sredstvo, posebno pa proti boleznim po Minl»i prebavi in znbni^an|u.
Te krogljice stanejo: 1 ikntljicn z 1 fV kro^ljltcnilll 31 leden zavitek O ikatljie A »Id. S ni., pri nefrankovani požiljatvi 1. gld. AO nć. — Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in stnne : 1 zavitek krogljic 1 gld. 25 ni., 9 zavitka a gld. 80 nč., 8 zavitki 3 gld. 3o nč . 4 zavitki 4 gld. nO nč.f 5 zavitkov 5 gld. 20 nč., 10 zavitkov 9 gld. 20 nč. (Manj kot jeden zavitek se ne po&ilja).'
Prosimo, da se izrefino zahteva „I. Pserhoferjeve kričistilne krogljice"
in paziti jo, da ima pokrov vsake škatlji^e Isti podpis J. T*w*»rhofoi» v rudoilh pismenih, kafer«>jfa je videti na navodilu za porabo.
Balzam za ozebline	pPo«-
nine 65 nč.
Trpotiev 80k, l Steklenica ■*> nč.
Amerik, mazilo za trganje, l«*"*1. Prah proti potenju nog, Balzam za goltanec, IT^T. Življenska esenca (Praške kapljice)
1 stoklenčlca 22 ni.
Angleški balzam, t steklenica 50 ni. Fljakerski prsni prašek, J.tefflfSfc
60 nc.	r
Tanokininska pomada
Hkatljic.fi 2 gld.
Univerzalni plašter fe^olt.^to
Univerzalna čistilna soltm^,;^
proti posledicam slalie prebave, 1 zavitek 1 gld.
Razven imenovnih izdelkov dobivajo ue Se druge tu- in inozemske farmaceutićiie specijalitete, ki so bile po vsih avstrijskih časopisih oznanjene ; in se na zahtovanje točno in v ceno preskrbljajo tudi predmeti, kojih ui v zalogi. — llazpoiHjauja po poAti vr5e se točno, a treba je denur poprej doposlati ; večj« naročila tudi po poštnem povzetju.
Pri dopošlljatvl denarja po pod t ni nakaznici eatane porto d om ti manj kakor po povzetju.

Predzadnji teden!
INOMOSTSKE SREČKE a 50 NVO.
glavni dobitek
goldinarjev.
a SO nč. priporočajo:	9
Gius. Bolaffio, Alessandro Levi, Mandel & C, Daniele Levi & C., Girol. Morpurgo, Ig. Neumann, M. Nigris.
Laitnik pol. druAtvo »Edinost'
Iidajatelj in odgovorni urndnik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenc v Trstu.
DROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
TRST
Corso, Pfazza delte Legna 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih jor.rv, lastni izdelek. Lak za kočije z Angleškega, iz Francije, Nemčije itd'. Velika zaloga finih barv (in tubotti) za slikarje, po ugodnih conah. — Le*k za parkete in pode.
Mineralne vode
iz najbolj znanih vrelccv,
kakor tudi romanjsko žveplo za žve-pljanje trt. 104-17