o valjanju domačega sukna Doneski k zgodovini domače suknarske obrti France Kotnik Suknarstvo, ki je bilo v prejšnjih časih tudi pri nas še domača obrt, kot taka izumira. Statve, na katerih snuje tkalec sukno, raševino in platno, so že zelo, zelo redke. Nehote se ob njih tudi spominjamo, kako so snovali sukno in pesmi naši ljudski pesniki, tako Miha Andreas (1762—1821) v Rožu, Jurij Vodovnik (1791—1858) na zelenem Pohorju in Anton Lesičnik (1836 do 1915) na Selovcu v šentjanški župniji pri Dravogradu. O OTcereji sredi 19. stoletja Podlaga za domače suknarstvo je ovčereja, ki je bila nekoč tudi v severozahodni Sloveniji precej razvita, posebno v začetku 19. stoletja, ko je hotela Avstrija kriti lastno potrebo volne doma. Po letu 1890 pa je domači volni začela konkurirati volna iz Avstralije in Južne Amerike. V rajni Avstriji je bilo leta 1850 še 5 milijonov ovc, do leta 1910 pa se je njih število skrčilo^ na 2 in pol milijona/* Kakor je pred poldrugim stoletjem lan omagal v boju z bombažem in postajal vedno redkejša tekstilna surovina,- tako je bombaž pomenil tudi močno konkurenco volni. l.eta 1846 je bilo v mariborskem okrožju 14.184 ovc, v celjskem 19.609, na vsem bivšem Štajerskem pa 152.017. Ob štetju leta 1843 je še izkazanih 165.069 ovc, stanje se je v treh letih zmanjšalo za 13.052 repov. Poročilo pravi, da kmetje ne pospešujejo ovčereje, ker ob nekoliki kulturi pašnikov govedoreja več donaša kakor pa ovčereja.' Po štetju iz leta 1857 je bilo v slovenskih okrajih na bivšem Štajerskem tole število ovc: ^ Erpič, Ovčjereja, objavljena v Poročilu o kmetijski anketi 1ak je iz lat. hircus — kozel. Pa nismo samo kozlovskih kož strojili v irh, ampak tudi ovčje. Ime pa je tudi za te ostalo. — O predpasnikih iz ovqe kože glej Prežihov Voranc, Samorastniki, str. 103. "Novaik Vilko je sistematično opisal: Ovčarstvo pod Stolom im v Planici. Etnolog XV. O ovčereji, planšarsfvu in pastirstvu, gl. N. S. I. 155 si. 12 Franoe Kotnik Ljudska obleka iz ovčje Yolne in kože v 19. stoletja V Gradcu hranijo poročila štajerskih nabornih okrajev, ki nam med drugim tudi pričajo o obleki, ki so jo nosili naši predniki v 1Q. stoletju. To je zbirka dr. Goetha. Geramb je črpal iz nje za svoj Steirisches Trachtenbuch. Po njem je sestavljen sledeči pregled. Jareninski dvor, 1810—1820. Moški nosijo črne usnjene hlače. Iz ovčje volne dajo kmetje izdelovati sukno (bukovino), kožo pa strojijo (Geramb, II. del, 214. Fala, 1812. Moška obleka je iz sukna, ki ga sami stkejo, hlače so navadno iz bukovine, kozje ali ovčje kože, irhaste (II. 216). Hrastovec, 1815. Goričani nosijo kratke, črne usnjene hlače ali dolge suknene. Pozimi nosijo moški dolg kožuh (II. 217). Dolanci. Ženske nosijo pozimi deloma dolge, deloma kratke bele ko- žuhe (II. 218). Slivnica, 1814, poročal je oskrbnik Ambrožič. Moški nosijo jopiče iz sukna ali bukovine, telovnik je tudi deloma iz bukovine. Hlače so navadno kratke iz rjave raševine ali črnega platna, večinoma pa črne iz kozjega ali kozelnega usnja. Ženske imajo pozimi kratke ali dolge rjave kožuhe. Pohorci se oblačijo' v bukovino in nosijo pozimi kožuhe iz ovčje kože (IL 220-21). Ravno polje pri Šentjanžu na Dravskem polju, 1811, poročal je oskrbnik Anton Ambrožič. Moški so oblečeni v črn lodnat jopič in nosijo črne plat- nene, rjave suknene ali lodnaste in tudi kratke usnjene hlače. 2enske so oblečene pozimi v bele kožuhe. Domače sukno in platno so lastni izdelki, sukno slabe vrste pa kupujejo pri trgovcih v mestih ali pri kramarjih na deželi (II. 222). Ormož, 1813, poročal je okrajni komisar Pahernik. Moški nosijo pozimi tudi črne kožuhe. Kakor torbicoi, čcho, klobuk in plašč so morali tudi te kupovati (II. 224). Konjice, 1812. Dolinci se razlikujejo v noši od Gorjancev. Pohorci si sami vzgojijo ovco in sejejo lan, kar jim daje vse oblačilom Glavo' si pokri- vajo z jagnječjo kožuhovino, pletejo si nogavice, tkejo na pol volneno blago (raševino), iz katere si dajo delati kratke jopiče. Nosijo pa okorne cokle. Ženske nosijo dolge lodnaste jope, ki segajo do kolen, tako da je telo pozimi toplo (II. 224—225). V dolini pa nosijo moški hlače iz kozelske kože, ženske pa pozimi dolge kožuhe in spodnja krila iz rjavega blaga. Studenice, 1811. Usnjeni črni kožuh ženske kupujejo in stane 50 gld. Rogatec — Strmol, 1811. Moški nosijo črne usnjene hlače. Polovica pre- bivalstva doma izdeluje usnje, drugi ga kupujejo. Tu se nemara niti pri 10 gorskih kmetih, ki redijo ovce, ne izdeluje raskavo sukno doma (II. 228). Podsreda, 1821. Pozimi se oblačijo v siv loden, tudi hlače so iz istega blaga. Ženska jopa je suknena, krilo pa iz raševine muslanke. Hlapci do- bivajo na leto po ene raševne hlače. Rajhenburg, 1810. Moški imajo jopič iz rjavega ali črnega lodna, ženska jopa je tudi iz istega blaga. Pozimi pa nosijo usnjate bele ali črne kratke Valjanje domačega sukna 13 jope. Navadno platno in raskavi loden izdelujejo tam, kjer gojijo ovce, doma, vse drugo kupujejo. Bele vode, 1843. Obleka je večinoma iz bukovine lastnega izdelka. Moški nosijo dclge hlače in jopiče. Mladina pa nosi že finejše trgovsko meščansko blago. Luče, 1846. Obleka je večinoma iz domačega izdelka, iz bukovine (II. 240). Šmihel nad Mozirjem, 1846. Ovčjo volno ne uporabljajo samo za izdelavo znanega mozirskega sukna (lodna), ampak jo prodajajo^ tudi klo- bučarjem v Celje, Zagreb in v druga mesta na Hrvaškem in v Slavonijo (II. 240). Župnik Jaka Črepinšek pa poroča 1846, da se Podgolčani' — tako se imenujejo prebivalci — razlikujejo od drugih po hrani pa tudi po obleki. Nosijo rdeče, zelo kratke telovnike in jopiče iz bukovine, visoke od kolen do ramen segajoče hlače iz domačega sukna ali kozelskega usnja. Na Kalobju je leta 1846 vsedna obleka še iz platna in raskavega sukna iz črne ovčje volne (II. 243). Na Sladki gori je vsakdanja obleka iz do- mačega platna, polsukna (raševine) in bukovine. Tako tudi v drugih krajih, kjer so ob delavnikih še nosili clomače blago, ob praznikih pa kupljeno. Brežice, 1841. V goratih krajih nosijo še iz domače volne tkano, seveda zelo grobo sukno. Solčava, 1846. Župnik Stepišnik Jurij poroča, da spada k najizvrstnejšim produktom tega kraja tako imenovani solčavski loden, ki po svoji gostoti in jakosti prekaša vse druge. Značilni so njihovi sukneni fraki. Marenberg, 1860. Zgornja obleka je iz doma narejenega lodna, spodnja pa iz platna (II. 251). Gornji grad, 1860. Nosijo kratke lodnate hlače in jopiče. Ptuj, 1877. Ženske nosijo pozimi ovčje kožuhe, ki so na zunanji strani uvezeni. Tudi moški nosijo take. Braslovče, 1880. Ob delavnikih nosijo še obleko iz domačega sukna in dokler je nova, tudi ob nedeljah (Pajek, Črtice 213). Po navedenih podatkih so izdelovali domače sukno v okolici Jarenin- skega dvora, pri Fali, v pohorskem območju Slivnice, v konjiškem okraju na Pohorju, pri Belih vodah, v Lučah, Mozirju, v Šmihelu nad Mozirjem, v Gornjem gradu in v okolici Braslovč, deloma pa tudi na Ravnem polju, v rogaškem okraju, okoli Rajhenburga in Brežic. Posebno je slovelo solčavsko in mozirsko sukno. Ne smemo pa iz teh podatkov sklepati, da bi bila povsod tam, kjer so nosili domače sukneno blago, razširjena tudi ovčereja. Saj nam je statistika pokazala prav nasprotnoi. Volno in domače sukno so kupovali tudi na semnjih. Mozirjani so ga prodajali n. pr. v Celju. Tudi Šoštanj je bil nekako tržišče za domače sukneno blago. Ovčji kožuhi pa so bili splošno tržno blago. Ormožani so kupovali kožuhe, torbice, čohe, klo- buke in plašče. Poročilo iz Studenic navaja celo ceno (50 goldinarjev) za črne kožuhe. Podgolčani so prodajali volno za klobuke v Celje, Zagreb in druga mesta na Hrvatskem in v Slavonijo. Savinjska dolina je bila po spla- • Imamo Mozirsko kočo »Na Golteh«. Prebivalci pod Ooltmi so Podgolčani. 14 France Kotnik varjih povezana z Zagrebom in vzhodnimi kraji. Grega Prajznik »iz Mo- zerja purgar i flosar« je leta 1798 sklenil z Aleksandrom Makavcem v Zagrebu pogodbo za dobavo lesa. Marko Jurij Lipold, mozirski župan, je med leti 1837—1842 razširil trgovino z lesom pod Beograd do Spodnje Palanke blizu Oršove." In z lesom se je po splavih prevažala tudi volna in drugo domače blago, mogoče tudi sadje, kakor se je izvažalo po šajkah iz Ptuja v Slavonijo in v Banat. Valjalnica Slovenski izraz za nemško »Wa!ke« je valjalnica. Pozna ga že Gutsman v slovarju 1789 in Erjavec ga je zapisal pred letom 1882 v Bovcu. V valjal- nici se sukno valja. Hrvatski in srbski izrazi so: valjalice, valjavice, valjarice, mučnice in tupavice. Ukrajinsko: valjuša. Na statvah tke tkalec dvojno sukno. Prvo je samo iz volne stkano in se imenuje bukovina ali sukno; drugo pa je stkano iz volnene in lanene niti, to je raševina. S tem pa sukno še ni gotovo, ker mora priti še v valjalnico ali valke — vavke. Mož, ki valja sukno, je valjar (kr valha, pa valbar). Ko je bukovo sukno stkano, ni povsod enako debelo in enako gosto. Treba ga je še zgostiti, da se sprime, in raševino tudi zlikati. Zgosti se v valjalnici, zlika pa v mangi. Leta 1901 so še suknarili v pol. okrajih Maribor in Celje. Največ sukna so izdelali na Tinjah, v Zgornji Novi vesi, v Oselju, v Smerečah in v Bojtini in Šmartinu na Pohorju. V gornjegrajskem okraju je bilo takrat suknarstvo še razvito v Solčavi, Radegundi, pri Svetem Duhu, na Strmcu, v Šmihelu in Mozirju. Blago v mariborskem okraju je znano pod imenom pohorsko sukno (pohorski loden). Mozirsko sukno pa je kolektivno ime za blago, ki se izdeluje v gornjegrajskem okraju v krajih, ki smo jih prej imenovali. To blago, ki se je le malenkostno razlikovalo po barvi, vzorcih in teksturi, je splošno bilo solidno. Tu pa tam so še krožile o tem ali onem zlobne cenzure — pisatelj misli na nemško zabavljico: Cillier Kinder, Tiifferer "VC'ein, Prassberger Loden, wenn sie geraten, muss man sie loben, — ki pa izvirajo še iz polpreteklih časov, ko mnogokrat niso bile neupravičene. Ko je sukno stkano, ga še izvaljajo. Valjajo ga pa ali sosedni suknarji, večinoma pa se vrši ta posel v domači valjalnici na vodo. Imamo dve vrsti valjalnic. Ene so s kiji, ki tolčejo sukno. V mariborskem okraju sta še dve, v celjskem pa tri take valjalnice. Valja proti plačilu ali kmet sam, ali kdo izmed njegovih ljudi ali pa suknar. V celem se je okrog leta 1901 mogoče bavilo z izdelovanjem sukna v mariborskem okraju še 12, v celjskem pa 45 ljudi. Na sejmih v Celju in Gornjem gradu še naletite na kmete, ki od daleč prinašajo cele kose sukna na prodaj."" "¦" Kotnik Fr., Pogodba za dobavo lesa, sklenjena med mozirskim tržanom in Zagrebčanom v ieitu 1796. Etnolog IV, 122—124. '"a Uie Heimarbeit der Leinvvand und Loden Weberei in Mdttel- u. Unter- steiermark. str. 288—292 v knjigi: Bericht der k. k. Geverbe-Inspektoren iiber die Heimarbeit in Oesterreich. Hgg. vom k. k. Handelsministerium. HI. Bd. Wien 1901. Alfred Hôlder Verlag. Valjanje domačega sukna 15 Zadnje ostanke valjalnic — lahko bi rekli tudi stop za sukno" — je treba iskati v krajih, kjer je bila in je deloma še ovčereja, ki je podlaga domačemu suknarstvu, razširjena, predvsem torej v goratih predelih severo- zahodne Slovenije, ki je tu posebno upoštevana. Nekoč je bila valjalnica pri Prosénu ob Reki, ki se izliva pri Guštanju v .Mežo. Matija Kresnik, mlinar in valhar (1821—1890), je še valhal. Valham so tam pravili »vavšnge«. V njih so stopali sukno in tudi barvali. Sedaj ne delajo več. Ob severnem Pohorju je več hišnih imen »pri Valharju«. Stop za sukno pa tam še nisem mogel zaslediti. Na Fali pri brodu so izvrševali valharsko obrt. Leta 1905 so kmetje še tkali doma sukno. Tam je bila tudi barvarna. (Poročilo šol. upr. v p. Henrika 2ela.) V Solčavi je bila valharija v Matkovem kotu pri posestniku Janezu Gervolju p. d. Vrlovčanu. Ta je tudi tkal domače sukno. Leta 1913 je umrl. Nato je valhala še njegova hči Lenčka približno do leta 1921, nakar je valharija razpadla. Za valhanje mora biti mehka voda. Napeljana je bila z Gradišnikovega posestva. Ko je ta valharija propadla, so solčavski kmetje pošiljali sukno v Luče k posestniku Dupelniku. Sukno je v Solčavi tkal Janez, stric znanega gorskega vodnika Forta Herleta." Če se spomnimo poročila solčavskega župnika Jurija Stepišnika iz leta 1846 (glej spredaj), bomo m.orali pač trditi, da je gotovo moralo biti v Solčavi še več valjalnic. V kat. občini Lepi njivi št. 88 ob Libiji so še danes valhe v obratu. Obrt izvršuje Keber Ivan, ki jo je prevzel s posestvecem od svojega očeta. Ta je kupil valhe od kmeta Vavharja. Prvotno so bile torej združene s kme- tijo. Domače ime je »pri Vavharju« ali »pri Firberju«, ker so tudi barvali. ¦ Sukno so nosili v ^stopanje iz bližnje okolice, iz Solčave, Gornjega grada, slovenjegraške okolice, Javorja, Koprivne, Šentvida, iz Kotelj, Šoštanja, Braslovč, iz Motnika in celo iz Dobove. Ko kmet prinese sukno, dobi šte- vilko, da se ne zamenja. O svetem Ahacu (22. junija) je bil v Šoštanju velik semenj. Kebrovi so peljali stopano sukno in zvaljano raševino tja h gostilni pri Ograjšku, ki je ob poti v Topolščico, kjer so izdelano blago razdelili med lastnike. V Mozirju 30 bile nekoč tudi valhe in likalnice za blago. Kmetje so vse leto tkali sukno in ga nosili v Celje na sejem. V Solčavi so bile tudi valhe. Tam so samo valhali in niso barvali." Izraz za blago, tkano iz volne, je v Savinjski dolini sedaj sekno (sukno). »Bukovina« je tam nekoč veljala za žaljivko. »Bukovina, bukovci«, to žaljivko so rabili dolinci, ki niso mogli Izraz »stope za sukno« se tudi pri nas Slovencih lahko rabi. Pri Hrvatih je običajen. Ti imajo »stupe za sukno«. A. Okički pripoveduje (S G 1862, 299), da se je napotil pod Razbor pri Loki k možu, ki »raševino stopa«. Zato je izraz stope za sukno tudi pri nas Slovencih utemeljen. Pismeno poročilo Fortunata Herleta iz Solčave z dne 28. ok- tobra 1948 Jožetu Lekšetu v Celju. »' Ustno poročilo Ivana Kebra. 16 France Kotnik izdelovati tega blaga, ker niso imeli ovc. Tako obleko so izdelovali in nosili hribovci, gorjanci.'' . , Beseda bukovina pa je utemeljena.'" Iz I.uč v Savinjski dolini imamo poročilo 83-letnega starčka Jurija Pustoslemška, ki se je pečal z »valharijo« v Spodnjem mlinu v Konjskem vrhu. Ta je pripovedoval naslednje: Moj oče se je pečal z valhanjem že pred 80 leti v Konjskem vrhu. Prva valharija je bila v lučki fari v Podvezi pri kmetu Stogleju, toda tam ni bila dolgo. Ker voda ni bila primerna, so jo po nekaj letih opustili. Od tedaj se je prenesla ta obrt v Konjski vrh v Spodnjem mlinu. To je bila edina obrt te vrste v naši fari. Kmetje so prinašali blagO' v delo iz bližnje in daljne okolice, tako tudi iz Ljubnega, Gornjega grada in od drugod. Oče je valjal sukno in raševino. Za sukno so bile tkane niti v obe smeri iz volne, za raševino pa počez preja, navzdol pa volna. Najprej so nosili kmetje prejo in volno v Solčavo k tkalcu, stkano blago je dobil v roke »vavhar«. Moj oče je zvaljal na dan 30—40 m sukna. Od metra je računal 20 krajcarjev. Od očeta sem se te obrti naučil tudi jaz in mu do njegove smrti pomagal, potem pa sem do svetovne vojne leta 1914 sam delal. A moral sem oditi v vojsko in obrt je spala. Po vojni so me pričeli kmetje našega vrha nago- varjati, naj zopet pričnem z delom, kajti bila je velika potreba po oblačilu. Zopet sem se lotil valharije in sem delal do leta 1928. Ce bi mi ne naspro- toval moj sosed, ki mi je delal ovire pri vodi, bi verjetno delal do zadnjega časa. Nekaj let pa sem že preslab, ker sem prestar. (Zapisala po pripovedo- vanju Jurija Pustoslemška Pavla Kosmač. Ker je ta bivši »vavhar« že zelo star, so izvlekli iz njega le najpomembnejše; ima namreč že slab spomin.) V obratu so stope za sukno tudi še v Vitanju pri Hofbauerju, ki ima na Paki (hribu) še druge, ki pa z drugimi (tkalskimi) stroji sedaj že poči- vajo. O teh pa drugič. Da je bilo tkanje sukna že v srednjem veku v Savinjski in Zadreški dolini razširjeno, priča urbar gornjegrajske gospoščine iz leta 1426, ki poroča, da »Janko droben om Guph (na vrhu) sei-x-it de uno manso tres ulnas loden« — služi od ene kmetije tri vatle bukovine. Leta 1428 je bila v Kamniku valjalnica (Walkenstampîe), ki jo je imel od deželnega kneza v fevd Viljem Herič, leta 1496 pa jo je imela v najem bratovščina sv. Duha'". Ta valjalnica je morala biti večji obrat in priča o razširjenosti domačega suknarstva v kamniškem okraju. Afra, hči Grete Iletove, je plačevala od nove valjalnice (»Steckhamer«) v Škof ji Loki, 6 mark šilingov — 10 renskih goldinarjev. (Urbar loškega go- spostva iz leta 1560.) Omenja ,se tudi valjalnica pri Krivem mostu v " Pismo Ivana Kebra z dne 15. VI.: 1947. Paralelo imamo v Kobancih, kakor so imenovali Pohorci prebivalce na gorovju severno od Prave, ker so nosili »kobanice« = gabanice. ''Glej Fr. Kotnik, Slov. starosvetnosti, str. 26. '*A. Luschin v on Ebengreuth, Ein Protokoli der Stadt Stein in Krain 1502/03. Izdano iz zapuščine Vladimirja Levca v Miitteilungen des Musealvereines lur Krain XVIII. Jg. <1905), str. 55. Valjalnica ob Libiji Valjalnica v Severni Albaniji (iz knjige Fr. Nopcsa, Albanien, fig. 99) Ročna valjalnica — Mestni muzej v Ptuju Ciornja valjalnica s privzdignjenim »pokrovom« (risal J. Mežan) Valjanje domačega sulcna 17 Škofji Loki. (Uradni računi loškega gospodstva o dohodkih in stroških za dobo od Jurjevega 1638 do Jurjevega 163Q.)" Kos prevaja »Steckhamer-.< z valjalnico. Ali so to bile stope za sukno, pa ni gotovo. Rezijani so že leta 1577 prodajali sukno po Furlaniji. Ko ga je Grivor Colussi potegnil iz stop, ga je nesel na semenj.'" Na Gorenjskem je moralo biti precej valjalnic za sukno', ker je bila tam ovčereja močno razvita. F. S. Finžgar mi je pripovedoval, da je bila valjalnica v Begunjah pri Pogorelčku, Jegličevi rojstni hiši. Ko je bilo sukno stkano, so ga vozili iz Breznice v Begunje k Pogorelčku v valjalnico. Va- ljalnica je prenehala, ko niso več .»suknarili« (= tkali sukna na statvah)."" Tudi iz Bohinja so vozili stkano sukno v Begunje v valjalnico (ustno po- ročilo J. Rihteršiča v Celju). Da so na Koroškem svojčas stopali sukno, priča Gutsman 1789, Erjavec pa je v Bovcu zapisal za valjati sukno izraz leniti, za stope pa valjalnico. Valjalnico pod Razborom pri Loki 1862 sem že omenil. Stope za sukno so bile seveda razširjene tudi po nemškem Štajerskem. Že leta 1163 se omenja pri Spdtalu na Pyhrnu ledinsko ime »vvalchenstampf« Take starinske stope so še ohranjene v okolici SchIadminga, v zahodno- štajerskem gorovju v območju Golice in v vzhodni Štajerski pri Fischbachu. Imamo pa tam dva tipa, izmed katerih je tip s kiji (Hammervvalke)" tudi pri nas ohranjen in dosedaj še ni bil opisan. Valjalnica ob Libiji Na prvi sliki vidimo več objektov. Št. 1 so valhe — valjalnica — stope za sukno. Majhen potok žene kolo, v osi je pritrjeno vreteno, ki se s kolesom vred suče. Na vretenu je »k r i ž«, ki dviga enakomerno dva kija. Ta tolčeta sukno ali raševino, ki je položena v »p r e s t r a n« , vdol- bino v debeli hrastovi »klad i«. Klada se kmalu obrabi. Odkar je Ivan Keber pri hiši, je že tretja. Spredaj je kotel, ki v njem segrevajo vodo, s katero polivajo sukno in raševino«, ki se valja (valha). V objektu 2 shranjujejo sukno in raševino, v objektu 3, »v mangi«, ga likajo, na 4 ga obešajo, 5 pa je stanovanjska hišica. ^'Kos dr. Franc, Dcmeski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja. Ljubljana 1894, str. 39 in 104. ''Gaetano Perusini, Rezijanski izseljenci v šestnajstem stoletju. Slov. etnograf I '(1948), str. 62. F odi no so stope za sukno. Valjar (valhar) je v la- tinščini fullo -onis, obrat pa je fullonica. V izrazu folino je torej še ohranjeno staro ime, medtem ko so si tudi Italijani izposodili od Nemcev gualcare (valjati sukno), gualchiera valjalnica. Gorenjci so imenovali obrat, v katerem so sukno valjali, valjalnico. Izraza valhe ali valke menda niso poznali. O gorenjskih valjalnicah pa nam bodo poročali ljubljanski etnografi. Kakor drugod, so tudi na Gorenjskem »hodili na prejo«, kjer so predli in se zabavali. Ko je ta običaj že prenehal, je še vedno ostal izraz: »Ali ste dolgo prejali?«, če so pozno v noč delali. " O C r a m b V., Steirisches Trachtenbuch L, str. 54—56. 18 France Kolnik Raševina Naj nara Ivan Keber sam opiše postopek pri stopanju (valhanju): »Raševina se imenuje ono blago, ki je stkano iz volnene in lanene niti. Na domu pri kmetu spredejo in stkejo, nato' prinesejo tkanino k nam, 40—50 metrov blaga gre skupno v valhe. Polije se z vročo vodo in se valha okroglo eno uro. To se ponavlja tri- do štirikrat. Ko se dovolj zgosti, se opere in obesi, da se posuši. Nato pride v raztopino kostanjevega ekstrakta, se vzame takoj ven, da se malo odteče. Nato se namoči v raztopino zelene galice z dodatkom brazilke. Seveda mora barva v kotlu vreti. Za tem se zopet opere in posuši. Nato pride v mango (likalnico), kjer se zlika, zmeri in zvije. S tem je končano. Sukno Sukno je stkano iz same volne. 2e stkanega prinesejo k nam. Široko je okroglo 110 cm. Pri nas gre v valhe, polije se z vročo vodo in se valha prvič pet minut. Nato se vzame ven, se raztegne, dene nazaj in je v pre- stranu petnajst minut. Ko se tretjič dene nazaj, pa se lahko valha že pol ure. Dene se četrtič in petič nazaj, tako dolgo, da se dovolj zgosti in da je dovolj močno. Nato pa se spere in posuši, potem pa se trdo zvije, pa je gotovo.« Ko še niso imeli kostanjevega ekstrakta, so za barvanje raševine, ki ima po dolgem volnene niti, po širini pa lanene, kuhali les domačega ko- stanja, ivere so zmetali ven in nato namočili raševino v rjavo barvo, ki jo daje skuhan kostanjev les, jo takoj vzeli ven, nato so jo namakali v razto- pino zelene galice. Ko je to izvršeno, dobi sivo barvo. KO' pa še skuhajo brazilke ali modre lesovine™ zraven, dobi črno barvo. Ko barvajo, postavijo na vrh kotla motovib, na katero navijajo raševino, ki jo jemljejo iz kotla. Med barvanjem jo je treba tri, do štirikrat previti na motovilo. Na koncu pa se navije vsa količina, se sname in spere v mrzli vodi. Nato pa se posuši na soncu. Če je lepo vreme, je sušenje v enem dnevu končano. Nato pride blago v »mango« (likalnico). Valhanje ene partije sukna traja do 14 dni, barvanje in sušenje se vrši naglo. Moderno, tovarniško valjanje tkanin pa se vrši tako: »Volnene, bolj ali manj redko tkane tkanine polstimo (valjamo) z mencanjem v milnici. Pri tem se nam vlakna zajedo druga v drugo, tkanina se močno zgosti, pa tudi znatno skrči.»^^ Rizovina Mogoče ste že videli v oddaljenih gorskih kmečkih domovih odeje, »kovtre«, stkane kakor raševina iz volnene in lanene niti s črnimi progami. To blago imenujejo v Savinjski dolini »rizovna« (rizovina). »Riza« je gotovo že praslovanska domača beseda, dasi pomeni v slovanskih jezikih niso enaki. Splošni pomen je obleka. V stcksl. je vestimentum, linteamen, vestis, -"Pleteršnik: brazilka, das Brasilienholz, das Fernambukholz Cig. Jan. -'Zoreč Črtomir, Od vlaknine do tkanine, str. 33. Valjanje domačega sukna 19 tunica. V ruščini pomeni duhovniški ornat, mašno' obleko. Za staroslovansko vrhnjo obleko smatra »rizo« tudi Niederle.-'' Če trdimo, da je prvoten pomen obleka, potem je rizovina blago, iz katere se je riza - obleka izdelovala. Črnorizec je v stcksl. menih, redovnik, ker so- ti nosili črne obleke, medtem ko je ljudstvo vsaj poleti nosilo bela oblačila. Tudi rizovino, 57 cm široko, prinašajo še danes v valjalnico. Prvotno gotovo ni .služila samo izdelavi odej, ampak so iz nje šivali obleko, saj je iz istega gradiva kakor raševina, ki je stkana iz volnene in lanene niti. Karadžič"' ima pomen obleka, a pravi tudi, da je sukno, s katerim krasijo v modrih in rdečih progah bele kmečke jopiče spredaj na prsih. Tudi kmečke odeje v goratih krajih imajo črne proge. Štrekelj--' izvaja raševino — raš-aras iz imena mesta Arras, isto tako Kluge v nemškem etimol. slovarju. Rasch je po Klugeju lahko volnena tkanina. Beseda raševina je tujega iz- vora, medtem ko je riza, rizovina praslovanska. Pred nedavnim časom se je raševina in rizovina tkala iz istega blaga. Ali ni mogoče rizovina staro domače ime za raševino? Manga Ko je raševina stopana (valjana), barvana in posušena, pride v mango (tudi pl. mange), ki je nameščena v posebnem poslopju (glej sliko). Beseda manga — mange pl. je nemškega izvora.'-'" V- Kebrovi mangi stoji miza iz hrastovega lesa, ki je 140 cm dolga, 63 cm široka in 8 cm debela. Na tej mizi se navija sukno »na v a 1 i č e«. Manga sestoji iz hrastovega vretena, ki ima na gornjem koncu de- vet nalogov, v katere posegajo ob kroženju kolesa »z o b j e« na kolesu. Kolo ima 32 zobov. Zobje in nalogi so iz gabrovine. Vreteno je že staro. Na njem je vdolbena letnica 1818. Vsaj od tega leta se že manga raševina pri Valharju ob Libiji. To pa je že 130 let. Ko je sukno navito na valiče, ga dene valhar (valjar) v mango. Na sliki vidite v drugem predelu mange dva valica. Nad njima pa leži v škatlji težko kamenje, ki močno pritiska na valiče ovito raševino. Manga se s prenosom moči giblje sem pa tja, tako da se raševina dobro zlika. Ko' je zlikana, se premeri, zloži in shrani do oddaje. Za likanje hodnega pa tudi drugega perila so nekoč uporabljali po naših hišah ročno, majhno mango. Na podstrešjih jih boste še našli. 2ivot starych Slovanuv I 2, str. 476. -'^ Zur slawischen Lehnwôrterkunde, str. 44. Qiej tudi Fr. Kotnik, Slov. starosvetnosti, str. 2Q. -* Mange und MangroUe fem. GlatteroUe, Walze îiir Weber und Fârber, Wâschrolle. Mangen intr. mit dar Mange arbeiten, trans, glâtten rollen. Unger- K h u 11, Steirischer Wortschatz, str. 448^149. Zoree Črtomir pravi (n. d. str. 34): »Monganje porabljamo pri lanenih tkaninah. Blago postane gosto in dobi lep lesk«. Monga je gorenjski izraz za mango, munga pa dolenjski. Glej Plet.! 20 France Kotnik Ročna Taljalnica t Ptuju Ptujski mestni muzej ima v etnografskem oddelku ročno valjalnico, slično, kakršna je naslikana na str. 57. in 58. I. dela Gerambove knjige Steirisches Trachtenbuch in v njegovi razpravi »Ein Beitrag zur Geschichte der Walkerei« v časopisu »Wôrter und Sachen XII.« (1929), str. 42 in 43. Na tej štirje možje opravljajo posel valjanja sukna, ki ga polivajo z vrelo vodo. Ta ročna valjalnica izvira izpod Golice, iz Ettendorfa v Labodski dolini. Iz svoje mladosti se spominjam, da sem videl tako ročno valjalnico tudi na kmetijah v guštanjski okolici. O ptujski ročni valjalnici ne vemo, od kod je, ker se ob postanku muzeja predmeti niso inventirazirali. Mogoče je iz okolice Gomilice (Gamlitz), kjer je bil profesor Ferk, ki je daroval svojo zbirko ptujskemu muzeju, doma. Ptujska ročna valjalnica se razlikuje od labodske. Na tej valjajo štirje možje, ker ima štiri ročaje, medtem ko ima ptujska samo dva. Srednji gotovo ni bil ročaj, ampak je služil drugemu namenu. Na obeh straneh sta v sredini dve zarezi, v katerih sta pritrjeni dve opori, ki sta pa bili ob zgornjem koncu korita odlomljeni. Na srednjem ročaju je bila najbrž pritrjena veriga ali močna vrv, da se je dal »pokrov« vzdigati aH spuščati, kakor je pač zahteval posel trše ali lažje valjanje To je bilo odvisno tudi od tkanine, ki se je valjala, in tudi od časa, kako dolgo se je valjala. Tanjša tkanina ne zahteva tolikšnega pritiska kakor debela. Po tem preudarku je valjalnica, ki ni imela nog, stranskih opor, valja na vrhu in verige, rekonstruirana. Da je rekonstrukcija popolnoma pravilna, pa si ne bi upal trditi. Zgodovinski pregled Stopanje sukna je zelo stara obrt. Egiptska hieroglifa za stopanje kaže dve v vodo postavljeni nogi. Egipčani so torej sukno stopali z nogami.-'* Grški -/.vaosj; (-'vasEJc) pomeni valjalca, gradašalca, bellica, snažilca.-" Tudi Grkom je bil ta po>sel znan. Rimski stopar sukna se je imenoval fullo -onis. Ta pa ni samo stopal (fullonis saltus) novih tkanin, ampak je obleko tudi pral in apretiral (vestimenta lavare, polire, expolire itd.). Mokro barvanemu blagu so do- dajali posebne zemlje za valjanje (creta), ki je posesala mast in urin ter so ga v čebrih ali jamah stopali (terere, Aav-Tii^s-.v), tolkli (/.ó^r-tsiv) in nato razvlačili. Na ta način so se mehka vlakna spoprijela (cogi, conciliari, rShv.s^on) tako, da se niti tkanine niso več videle. Nato so fabrikat oprali, požveplali, posušili in s ščetico (bot.) — spina fullonia" ali ježevo kožo počesali, da je bil resat. Za tem so ga skrtačili, ostrigli in v stiskalnici stisnili, da je postalo blago gladko.-' " Geramb, Ein Beitrag zur Geschichte der Walkerei, W. u. S. XII. 37. -» Dokler, Grško^slov. slovar, 439. ^' Slično rastlino (dipsacus fuUonum, Weberkarden) so na štajerskem gojili kmetje v Voitsbergu in v Feldbachu. Glej H1 u b e k, Die Landwintschaft des Herzogthums Steiermark, Graz 1846, str. 72. L il b k e r s R e a 11 e x i k o n des klassischen Altertums 7 A, Leipzig 18^1, str. 450. Valjanje domačega sukna ¦ 21 Vsa ta opravila so upodobljena na stenskih slikah v officini fullonum (fullonica) valjalnici, ki so jo leta 1825 našli v Pompejih in jo leta 1826 izkopali. Valjalci so imeli v Pompejih dve večji in več manjših delavnic. Slike, ki so bile v največji pompejski valjalnici ob Merkurjevi cesti, so sedaj v muzeju v Neaplju. Prva slika kaže, kako blago perejo^ in ga z nogami stopajo. Delavci stojijo v posodah, te pa v majhnih vdolbinah, ki jih ločijo nizki zidova. Na drugi sliki vidimo, kako delavec češe blago, ki visi na drogu. Za njim prinaša drug ogredje in ponev z ogljem za žveplanje blaga. Na ogredju sedi Minervina ptica sova. Minerva je namreč zaščitnica fullonov. Delavec je okrašen z oljkinim listjem. Oljka je posvečena Minervi. Spredaj na levi sedi ženska, ki ji dekhca prinaša zgotovljeno blago. Na tretji sliki izroča mladenič deklici neko blago. Zraven sedi ženska, ki, kakor se zdi, čisti instrument, s katerim češejo blago. V ozadju visi blago. Četrta slika predstavlja stiskalnico, ki deluje z dvema vijakoma. Razen teh je na stenah hodnika valjalnice še površno izdelana po- .dolgasta slika, ki predstavlja stoparje, kako praznujejo praznik svoje za- ščitnice Minerve.^" Stopanje sukna se je vršilo v Pompejih z nogami. O kakem primitivnem strojnem pogonu pri starih Rimljanih nam viri nič ne poročajo. Pač pa zasledimo prehod k stopanju na vodni pogon v Solinu. V Saloni so izkopali več kanalov. V antični dobi so vode iz sosednih virov tekle proti tem kanalom. Te vode so prihajale iz kopališč (iz III. stoletja), ki so bila odkrita v letih 1908 in sledečih na vzhodu bazilike Sinferio Esichiana in pa tudi iz krščanskega baptisterija in morda tudi iz nekega drugega manjšega kanala mestnega vodovoda. Bili so polni vode in teren je bil toliko nag- njen, da so mogle goniti male mlinske kamne, čeprav samo od časa do časa v industrijske svrhe. Na dveh skalnih kladah je opaziti dve okrogli luknji, v katerih je morala biti os kolesa, ki je gonilo stroj ali kak drug podoben mehanizem. Med mnogimi kolesi je bilo tam najdeno tudi mlinsko kolo s premerom 0.63 m in mnogo fragmentov manjših in večjih mlinskih koles.'" Ravnatelj splitskega muzeja dr. A. Abramič mi je povedal, da so tam bile stope za sukno z vodnim pogonom. Kolo je bilo kamenito, lopate pa lesene. Tekst pa ne govori o tem, da bi bila to valjalnica. Geramb trdi (W. u. S. XII. 40), da so v mediteranskem kulturnem krogu stopali sukno do časa rimskih cesarjev samo z nogami in da so iznašli stope z vodnim pogonom šele med 5. in 9. stoletjem ob stičišču germanske in rimske kulture pod vplivom rimskih mlinov na vodo. To trditev je treba -'Mau August, Pompeji im Leben und Kunst. 2 A, Leipzig 1908, str. 412-416. ^ F. Bulic, Escavi ad Est della Porta Caesarea a Salona nei cosidetti Cinque Ponti (Pet mostova) BuUettino di archeologia dalmata XXXVII, 1914. table XVI —XIX, str. 63—79. Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku. Godina XLV, 1922. 22 France Kotnik v toliko popraviti, da so tudi stope z vodnim pogonom mediteranske. V So- linu so arheološko izpričane v tretjem stoletju. Tam pa ni stičišča rimske in germanske kulture. Pri Velikorusih se vrši valjanje sukna še tudi z nogami in rokami. Mokro sukno gnetejo in valjajo na mrežah ali pa ga mencajO' in tolčejo v okornih koritih in polivajo z vročo vodo. Zadnji način se imenuje tudi toptatb sukno. Pa tudi valjanje v velikih možnarjih z ročno, nožno ali vodno silo je običajno. V velikih vodnih mlinih, v stopah za sukno stopajo blago z velikimi tolkači (ukr. valjuša). V »gnezdo« lahko naložiš pO' 55—70 m sukna naenkrat. Sukno stopajo najprej v mrzli, potem pa v topli vodi.'" Pri Rusih je torej valjanje sukna od primitivne stopnje do vodnega pogona običajno. Le škoda je, da Zelenin v svoji knjigi ni objavil nekaj slik s področja ruskega valjanja. Geramb trdi, da se zdi, da je valjanje s tolkači v možnarjih stari način, ki je razširjen v severnem kulturnem območju, posebno v germanskem. Videli smo pa, da je razširjen tudi na vzhodnem kulturnem področju pri Rusih, kjer se je razvil iz ročnega dela pogon na vodo. Saj se je tudi phanje prosa, bera, ječmena ali ajde vršilo sprva s tolkači v lesenih ali kamenitih možnarjih, pozneje pa v stopah, ki so jih stopali ljudje, kar se še dants vrši n. pr. v Prekmurju, na Dravskem polju in v Slovenskih goricah, v krajih, kjer ni vode ali pa mlini nimajo stop na vodni pogon. Zgodovinsko izpričane valjalnice na slovenskem ozemlju sem že omenil. Stope na vodni pogon so izpričane pri Hrvatih že leta 1299, v Spljetu 1373, v 15. veku itd. Zelo stare listine pričajo o velikem številu valjalnic pri Hrvatih.'*'-' O razširjenosti Taljalnic t naši državi In res so se iz davnine posamezne pri njih do danes ohranile. Tako so bile v Poljici stope za sukno."" Hefele navaja kraje, kjer jih je našel."' Najti jih je v Slunju in dalje po Liki. A tudi v Slavoniji so bile, n. pr. v Veliki pri Požegi. Seveda so tudi v Bosni in Hercegovini, n. pr. v Tešnju na Usori jih je nekaj, v Travniku na reki Šumeči, v Hercegovini pa pri Mo- stam na potoku Radobolji. Karlovški trgovci so kupovali sukno iz slunjskih stop, kostajniški pa iz Velike. Splošen izraz zanje je »stupe«, v Travniku pa uporabljajo tudi izraz »valjalice«, »valjavice« in »mučnice«. Stope stavijo pri slapovih, kjer teh ni, pa zajezijo vodo, ki »slapi« na kolo. Razen večjih zgradb imajo tudi »koševe« (kace, kade) za »košenje« mehkih in tankih tkanin za ženske suknje, ki se namečejo v stope. Zanimivo je, da mešajo ponekod za tkanje sukna volno in kozjo^ dlako. Dostikrat so »valjalice« z ¦"Zelenin Dimitrij, Russische (ostslavisclie) Volkskunde, Berlin u. Leipzig 1927, str. 144. "- Mažuranić VI., Prinosi za hrvatski pravno ix>vjesni riječnik, str. 13S4, kjer je navedena literatura. ¦'" 1 v a n i š e v i Ć,, Poljica ZNŽO IX, str. 70 si. •'•'Hefele Ferdo, Naši domači obrti. Oradja za obrtno nazivoslovje, Zagreb 1896, v poglavju »Narodno suknarstvo«, str. 16—28, Valjanje domačega sukna 23 mlinom pod isto streho/-'* Na stope za sukno je naletel prof. dr. Milovan Gavazzi leta 1Q30 v Peruči na Cetini, severno od Sinja. V Bašćanski Dragi na otoku Krku je zabeležil imena posameznih delov učitelj Mirko Janekovič leta 1937. Tedaj so bile valjalnice tam še ohranjene."' Asistent Etnografskega muzeja v Zagrebu Jelka Ribarič je proučevala po nalogu Etnografskega muzeja — ravnateljice prof. Gušićeve — leta 1948 etnografske razmere v Istri in naletela ob Pazinskem potoku pri vasi Zarečje, oddaljeni 5 km od Pazina, na dve stopi za sukno, ki še delata, doâm jih je pred prvo svetovno vojno po pripovedovanju starih ljudi bilo v pogonu še 25. Sistem je isti kot pri nas. Dva »bata« (kija) tolčeta sukno, ki ga prej spere voda v »kantrigi«, ki se pri nas imenuje »prestran«." Hefele imenuje prestran koza, koritO'. kotac, kij pa tokmak. Precej »valjaric« je na pritokih reke Drine, tako na Triješnici, na Orahovački Reki, na Ljuboviči, na Bukovcu, v Rogačici, na Solotušu in na Rači, a gotovo jih je še na drugih pritokih. Tudi tu tolčeta dva kija sukno. Mrzla voda teče 24 ur stalno na sukno in ga »kvasi«. Potem se voda »odvrati«, sukno pa se še valja 48 ur. V treh dneh in treh nočeh je sukno »uvaljano«.^* Na gornjem toku rečice Dragor je vas Dihovo', ki med drugim slovi tudi po svojih »valjavicah«. Za turške dobe jih je bilo 29, leta 1935, ko je izšel Rusičev članek, le še 9.'° Tam sta dve vrsti valjavic, »viro'i« (virovi) in »suvi valajci« (suhe valjavice). Voda je napeljana po dveh žlebovih. Z enega teče na »vir«, to je velik sod, zakopan v zemljo, kjer umetni slap vzburka vodo, da kroži. Voda, ki teče po drugem žlebu, pa žene kolo, ki goni v koči »suho valjalico«. (Glej sliko str. 79.) Ta ima, kakor že opisano, dva kija, ki tolčeta sukno. Prva je naravna in starejša, druga mlajša. Pa tudi po sosedni Grčiji so bile valjalice istega tipa, tako v Bufu severozapadno od Lerina in v 2eljevu, južno od jezera Ventrok. Tja je zahajal valjar Dimitrije Ristič še leta 1906 in je valjavice popravljal. Tedaj je bilo v Bufu 11 valjavic iste oblike in sestave, enakih dihovskim tudi po nazivih po^sameznih delov. Na Jošanici, desnem Ibrovem pritoku, nekoč ni bilo valjalic. Sukno so tedaj devali pod slapove in voda ga je s svojim padcem valjala. Leta 1937 pa so bile ob Jošanici valjalice, izmed katerih imajo nekatere tudi po dva vitla. Medtem ko se v drugih južnih valjalnicah valja sukno le z mrzlo vodo, se tukaj poliva tudi z vročo.^" ^¦^ Hefele je objavil v n. d. str. 24—25 tudi pesem o stopah, ki jo je zložil Sava Dejanović iz Raduča v Liki. Poročilo prof. dr. M. Gavazzi j a z dne 13. XII. 1947, ki me je opozoril tudi na hrv. literaturo o stopah, za kar se mu iskreno zalivaljujem. "'Poročilo asist. Jelke Rib ar i 6. Gradivo je last Etnografskega mu- zeja v Zagrebu, ki mi ga je rade volje dal na razpolago, za kar se ravnateljici prof. Gušićevi in avtorici l^o zahvaljujem. ^"Drobnjakovió Borivoje, Vodenice na Drini in na njenim pri- tokima. Glasnik Etnogr. muzeja Beograd (GEM) V(II1, 1933, lO—lS pod »valjarice«. Posebno glej sliko 6, str. 11. '» Rusjć B., Dihovske valjavice, GEM X <1935), 78—84. '"Milosevic Milorad, O valjahcama na reci Jošanici, GEM XII (1937), 1^-201, 24 Franc« Kotnik Ob Zlotski Reki, ki se imenuje tudi Beljevinska Reka, največjem pritoku Črnega Timoka, je mnogo valjalic, ki so bolj solidno zgrajene kakor one v Jošanici. Tu prebivajo Vlahi, a tudi Srbi. Valjarji hodijo po sukno v hiše in izgotovljeno blago zopet sami raznašajo. Tudi tu se sukno poliva z vročo vodo. Toda valjarska obrt leto za letom upada, ker ljudstvo vedno manj izdeluje tkanine za obleke doma, ampak večinoma prodaja volno in kupuje izgotovljeno blago. Zlotske valjalice valjajo sukno za mnoga sela bivšega boljevaškega in zaječarskega sreza." Nopcsa je našel v Fandi v Merditi v Albaniji valjalnico, ki se razlikuje od naših v tem, da je »korit«, kakor Albanci imenujejo prestran, podobno žlici, ki je strmo postavljena. V korito nalagajo sukno, ki ga tolčeta dva kija (»maj«). Goni jih voda, ki pada na kolo, kar pa na sliki ne vidimo. Po cevi prihaja tudi voda v korito in namaka sukno, ki se valja. V valjal- nicah v pokrajini Klmeni pa ne tolčeta kija blaga, ampak debelo bruno, ki ga imenujejo »trup«. Tehnično popolnejše valjalnice je videl Nopcsa ob potoku Rijoli. Sistem pa je isti kot pri drugih. Tudi tu tolčeta kija sukno.'-' Očitno je, da so imena valaneca, korit in trup slovanska. Omenil sem že valjalnice na sosednem Štajerskem v Avstriji. A tudi v drugih državah so bile razširjene, o čemer pričajo n. pr. angleški izrazi fuller valjalec, to full valjati, fullery, fulling mili valjalnica, stope za sukno. Tudi francoščina ima iste izraze: fouler pritiskati, z nogami stopati, valjati, foulement stopanje, valjanje. Primitivno je bilo' stopanje sukna z nogami in tolčenje s tolkači v možnarjih, valjanje na vodni pogon pa je že strojni obrat, ki je izpričan na jugu naše države, v Solinu, vsaj že v tretjem stoletju. Z napredujočo civilizacijo pa ta domača obrt izginja in je zapisana smrti, ker ne more konkurirati izdelavi sukna in drugega blaga za obleke v tovarnah. "Milosevic Milorad, O valjalicama na Zlotsko) Reci, GEM XV (1940), 170-172. '-Nopcsa Franz, Albanien. Bauten, Trachten und Gerate Nordalba- niens. Berlin u. Leipzig 1925, str. 134—135. Na knjigo me je opozoril univ. prof. arh. Marijan Muač. Résumé FOULAGE DU DRAP DE PAYS A la base de la confection du drap de pays il y avait l'éleoage des moutons. Comme cette étude porte notre attention avant tout sur le nord-ouest de la Slovénie, Vauteur cite la statistique des moutons au milieu du XIX^ siecle, au moment ou Von fabriquait encore chez nous du drap de pays. Les endroits montagneux qui ont assez de pâturages sont les plus propres a Véleoage des moutons. La statistique montre que c'est la qu'il y avait le plus de moutons. La race la plus estimée Noša iz Poljanske doline ob Kolpi (po po- snetku Olasbeno-narodopis. instituta) 2. Noša Pesničarjev ali Dolancev (Akvarel iiZ Korytkove zbirke Slowiian- ščyzna) 3. Belokranjsko krilo iz valesa (iz zbirk Etnografskega muzeja v Ljubljani) Valjanje domačega sukna 25 était celle de Jezersko-Solčaoa. En Carinthie vivait encore a ce nw- ment-la le vieux mouton carinthien qui cependant commençait a faire place a celui de Jezersko. D'apres le recueil de Goethe (Geramb) Fau- teur cite ensuite toutes les localités de la Slovénie du nord ou Von fabri- quait du drap de pays pour la confection des costumes et pantalons en peaux de mouton et de chevre. On y tissait de la «bukovina» (drap de pays brut, non foulé), de la «raseoina» (ras) et de la «rizovina» (tissu plus résistant). Tandis qu'on confectionnait des vetements avec la c.bukovina.^ et la «rasevina», la «rizovina» ne servait qu'a Za fabrication des couvertures. Le drap de pays le plus connu était celui de Solcava et de Mozirje, que les paysans vendaient aussi aux foires, par ex. a Celje et a Šoštanj. Le flottage était particulierement développé dans la vallée de la Savinja et Von exportait la laine dans l'est de notre pays sur des radeaux. L'article ne traite pas du tissage, mais seulement du foulage du drap déja achevé. Cette industrie locale s'est encore conservée dans deux localités: dans la commune cadastrée de Lepa njiva au bord de la Libija et a Vitanje. Jusqu'a présent on a décrit seulement le laminoir au bord du torrent de la Libija qui s'écoule pres de la localité du meme nom dans la Savinja. L'auteur passe aussi en revue les localités qui avai- ent encore des laminoirs il y a cpielques décades. Ce sont les environs de GuManj sur la Reka, les localités de Solčava, Luče et de Mozirje sur la Libija. Il y avait un laminoir a Kamnik (1428—1496), peut-etre aussi a Skofja Loka (1560 et 1638), dans la Rezija chez les Slovenes au temps de la République vénitienne (1577) et en Carinthie au moins déja en 1789. L'auteur fait ensuite une description du processus du foulage du drap et du ras au laminoir des rivages de la Zilja, a laquelle contritma aussi le lamineur Ivan Keber. Il décrit également comment on teint le ras. Comme le mot «riza>y est un mot vieux-slave, quoiciu'il ait des significations différentes dans les langues slaves, alors que le mot «ra- sevina» (ras) est un mot d'origine étrangere, l'auteur en conclut que la «riza> était peut-etre tissée avec du fil de laine et de lin et que la «rizovina» ne servait primitivement cpi'a la confection des vetements. Quand la vraseoina» (ras) et la «rizovina» sont foulées, on les fait passer par la calandre ou elles sont repassées. L'auteur indique aussi qu'on conserve au Musée municipal de Ptuj un laminoir a main de type semblable a celui décrit par Geramb dans le «Steirisches Trachtenbuch» I, page 57, et dans le traité «Ein Beitrag zur Geschichte der Walkerei» dans «Wôrter u. Sachen» XII, page 42. Il fait ensuite une courte description historique du laminage chez les Romains a Pompei. Alors que ce travail était effectué chez les Egyp- tiens, les Romains et les Grecs a l'aide des pieds et aussi des mains, on. trouve déja au III^ sieecle a Solin (pres de Split) des témoignages de l'utilisation de la force hydraulique. En bref il cite aussi, d'apres yjlénin Dimitri, le foulage du drap chez les Russes, ou l'on rencontrait 48 Franjo Baš 6. Finalement, grâce aux sources exposées clans cet article, il nous est possible de nous faire une idée du commerce et de la politique com- merciale du siecle. Les tissus de textile étaient généralement fabriqués a l'étranger. Des tissus importés on cite particulierement les draps de bonne qualité de Linden et de la Boheme, surtout de la région de Trigla. On importait aussi des draps d'Angleterre, des Pays- Bas, d'Italie et d'Allemagne. Cependant, surtout les draps italiens étai- ent de mauvaise qualité. On importait les tissus luxueux particuliere- ment des diverses villes italiennes, comme Venise, Milan, Genes, Lucce et autres. Le commerce était en partie entre les mains des commerçants originaires d'Ecosse et de Savoie. Les exemples de fraude et de vente de mauvais tissus n'étaient pas rares. Aussi dut-on consigner des me- sures contraires dans les reglements policiers. La production du drap de pays était assez peu développée.