Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. U. C/. — sekcije xa dravsko banovino v Ljubljani Ü Mesečna priloga »Prosveta«
■	Uredništvo In uprava: Ljubljana, Franiilkanska ulica 6/1. Rokopisov na vralamo. Nafranklranlh pUem ne eprejemamo. Izhaja vsak letrtek. Naroinina letim
60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcija J. U. U. plačajo list s llanarino. Oglati po cenika In dogovoru, davek posebe. Polt. lek. rai. 11.1 Si. Telefon 3111
Socialno delovanje učiteljstva
Pred kratkim je izdal prosvetni oddelek kraljevske banske uprave pomembno okrožnico IV. No. 20.247/1, z navodili za socialno usmerjeno učiteljsko šolsko in izvenšolsko delo. Ker pomenja ta okrožnica zelo važen pre-okret v dosedanjih navodilih za učiteljevo delovanje med narodom, je potrebno, da zavzamemo k temu odloku svoje stališče, kajti sedaj se uradno priporoča delovanje v istem smislu, kot ga je započel »Učiteljski po-kret«.
Ze v začetku lanskega šolskega leta se je osnoval pri naši sekciji poseben odsek »Učiteljski pokret« z nalogo proučevanja socialne plati našega naroda v zvezi s šolo. Ta odsek ima svoj pr'avilnik in pa tudi poseben program za študij sociologije in pedagogike. Prva točka študija sociologije se glasi: Gospodarska in družabna struktura naše vasi in šole. Študij pedagogike se razteza na otroke, snov in metodo. Zaradi tega obsega program sledeče važne tri točke:
1.	Študij telesnega in duševnega razvoja otrokovega in njegovega milje j a.
2.	Sodobna izbira učne snovi z ozirom na družabne razmere in otrokov razvoj.
3.	Proučevanje učnih metod, ki odgovarjajo potrebam družbe, otroka in šole.
K celotnemu programu je bil izdelan še obsežen komentar, iz katerega naj navedemo le nekaj ugotovitev:
»Odkar peša gospodarstvo naše vasi, izgublja učiteljstvo na svojem ugledu. Vzrok je nepoznavanje krajevnih razmer. Dočim so se v prejšnjih časih posvečali ^učiteljskemu stanu le kmetski sinovi, so zače'li v novejši dobi siliti vanj tudi meščani, ki so jim tuje vaške razmere.
Poslednji dogodki in udarci na učiteljevo osebnost kažejo, da se mora učiteljstvo priključiti reševanju sodobnih gospodarskih in socialnih razmer.
Učitelj na vasi mora postati pravi poznavalec vaških potreb. Njegovo delo mora postati osnova za vse usmerjenje in reformiranje šolstva.
Ker je danes vsesplošno priznano, da živimo v socialni dobi, je pravilno, ako rešujemo današnja vprašanja na znanstvenih temeljih sociologije.
Iz gospodarske in družabne strukture spoznavamo naloge, ki jih stavljajo šoli krajevne prilike.«
Teh nekaj točk in ugotovitev iz programa »Učiteljskega pokreta« primerjajmo s posameznimi točkami omenjene okrožnice, ki predpisujejo:
1.	Učitelj naj skrbno proučuje socialne, gospodarske in druge razmere svojih učencev in sploh svojega službenega okoliša ter temu primerno prilagodi svoje delo v šoli in izven nje.
2.	V šoli sami naj pametno upošteva razmere, v katerih otrok živi, saj je mnogokrat vzrok slabšim uspehom pri pouku ta, da otrok prihaja v šolo utrujen od domačega dela, nenaspan, lačen, prezebel itd.
3.	Pri pouku naj ob vsaki priliki spretno in smotrno izrablja razne socialne momente v vzgojne svrhe po 1. odst. člena 1. zakona o ljudskih šolah.
4.	Pomaga naj direktno ali indirektno v raznih dobrodelnih društvih ter skrbi, da se čim bolj razširi dobrodelnost v dotičnem kraju.
5.	Aktivno naj sodeluje pri izboljševanju gospodarskih razmer v svojem službenem okolišu.
6.	Končno naj nikoli in nikjer ne pozablja, da more imeti šola kot socialna zajednica poln uspeh le tedaj, če je vsak njen član pripravljen odreči se tudi svojih navad in udobnosti v splošno korist.
S primerjavo navedenih točk iz programa »Učiteljskega pokreta« in točk iz citirane okrožnice prihajamo do zaključka, da je kraljevska banska uprava uvidela potrebo in nujnost prav tistega dela, ki ga je učiteljstvo v Sloveniji započelo že lansko leto. Zaradi tega pozdravljamo to okrožnico, ker je sedaj tudi uradno priznana pravilnost smeri udejstvo-vanja učiteljstva v »Učiteljskem pokretu« in priznana potreba proučavanja socialnih in gospodarskih razmer in upoštevanje doseženih rezultatov pri pouku.
Odobravamo tudi stališče kraljevske banske uprave, da se tako delo prizna kot plodno, ker se zahtevajo posebna letna poročila nadzornikov o delovanju učiteljstva v tej smeri. Ker se bo tako udejstvovanje učiteljstva tudi ocenjevalo, moramo pripomniti, da bi bilo prav in na mestu, če bi se ocenjevalo samo prostovoljno delo, ker če se bo smatralo, da je sedaj po tej okrožnici učiteljstvo prisiljeno započeti z udejstvovanjem v smislu okrožnice, bo to rodilo mnogo diletantizma in morda še kaj drugega.
Le prostovoljno delo rodi sigurne uspehe in zato se ne sme prav nobeno delo vršiti pod
Predlogi JUU za finančni zakon
1938/39
VSEBINA:
Predsedstvo JUU je oddalo 30. novembra prosvetnemu ministru g. Dimitriju Maga-raševiču predloge za finančni zakon za leto 1938./39. V teh predlogih so izražene želje učiteljstva glede vseh vprašanj, ki so najaktualnejša in ki bi se morala s finančnim zakonom rešiti v korist ljudske šole in učiteljstva.
Novela zakona o narodnih šolah.
Pooblašča se prosvetni minister, da v soglasju z ministrskim svetom izda novelo zakona o ljudskih šolah.
Utemeljitev: Zakon o ljudskih šolah je bil sprejet 5. decembra 1929 v posebnih raz merah in v glavnem nosi tudi obeležje potreb, ki so se v tem času vsiljevale. Razmere so se danes v marsičem izpremenile, zato je potrebna sprememba mnogih njegovih določil.
Tekom časa se je sicer spremenil z raznimi odredbami, ampak niti to ni bilo zadostno za prilagoditev novim potrebam, ki so se od takrat do danes v praksi pokazale.
Niti pravilnik k zakonu, ki bi moral biti sprejet dva meseca po objavi zakona, ni bil izdan ter so izostala mnoga potrebna pojasnila in navodila.
Zaradi tega se vsiljuje nujna potreba novele zakona o ljudskih šolah za ureditev vseh teh vprašanj.
Učiteljska stalnost.
K § 71. zakona o ljudskih šolah se doda nov odstavek, ki se glasi: »Stalnost v smislu prejšnjega odstavka tega §-a pomenja, da je učitelj nepremestljiv s službenega mesta.
Učiteljstvo, ki je doseglo stalnost, sme biti premeščeno: po prošnji, po službeni potrebi in po kazni.
Po službeni potrebi sme biti premeščen učitelj edino tedaj, ako se mu zaradi nezadostnega števila učencev ukine razred. Po kazni samo na osnovi kazni disciplinskega razsodišča, ki je bila izrečena po izvedbi predpisanega disciplinskega postopka.
Utemeljitev: Vprašanje učiteljske stalnosti ni ozek stanovski problem; kaže se kot splošen problem državno - prosvetne politike. Ideja državnega in narodnega edinstva, izražena v § 1. zakona o narodnih šolah, bo dosegala mnogo večje rezultate samo v neoviranem in sistematičnem delu učiteljstva ljudskih šol, ki izvršuje to dolžnost. Dvig kulturnega nivoja naše vasi, navajanje na kulturne, ekonomske, gospodarske in zdravstvene akcije, zbiranje narodnih moči za te vsestranske potrebe, izkoriščanje pravih narodovih sil za enotno akcijo širšega obsega se ne more zamisliti brez potrebnega miru, brez poglabljanja v razmere, brez proučavanja in spoznavanja teh razmer.
Stalne spremembe so sploh brez koristi, ker pomenjajo zastoj. Stalno premeščanje ni nikoli ustvarilo nekaj stvarnega in pozitivnega, ker predstavlja življenje od danes do jutri, ki je ne samo daleč od ustvarjanja in pozitivnosti, nego deprimirá, razvija nagnjenje k tavanju in površnosti. Vsaka premestitev učitelja škodi direktno osnovni šoli in narodu. Občutek nestalnosti in nesigurnostl v službi, ovira vsako akcijo, odlaga vsako resno podjetje. Tam, kjer so se učitelji dalje časa zadržavali, je bil vedno viden napredek v šoli in izven šole. Iznešeni razlogi jasno kažejo, kako velike važnosti je sprejetje tega predloga.
Postavljanje učiteljskih pripravnikov.
Za proračunsko leto 1938./39. se zagotovi kredit za 2000 novih učiteljskih pripravnikov, ki naj se nastavijo.
Utemeljitev: Večje število diplomiranih učiteljev, ki so že leta 1936., 1935. in tudi prej dovršiti učiteljsko šolo, čaka v nezaposlenosti na nastavitve. Samo na teritoriju dravske banovine je nad 500 takih učiteljskih kandidatov.
Polni idealizma in volje, delati za narod in državo, so se spopolnjevali za delikaten poklic, za katerega so sedaj pripravljeni. Ti mladi učitelji preživljajo v mukah dneve in čakajo na postavitve. Značilno je omeniti, da so skoro brez izjeme otroci siromašnih roditeljev, ki čakajo na njihovo podporo. Zašli so v splošni val brezposelnosti, nahajajo se v stiski in položaju brez izhoda ter Je zaradi tega ta mladi in zdravi učiteljski naraščaj v neprestanih skušnjavah, da zaide na stranpota.
pritiskom. Iz tega razloga pozdravljamo in odobravamo omenjeno okrožnico kraljevske banske uprave le v kolikor se nanaša na prostovoljno udejstvovanje, kajti nikakor se ne bi mogli strinjati s tem, da bi se sililo učiteljstvo k delu, za katero ni sposobno.
Smatramo, da državni in socialno - ekonomski razlogi nalagajo nujnost rešitve tega problema.
Celibat učiteljic.
Ukine se odstavek 8. § 33. finančnega zakona za leto 1937./38., s katerim je bil dopolnjen § 93. a zakona o ljudskih šolah od 1929. leta.
Utemeljitev: Odredbe tega §-a niso v praksi pokazale onih rezultatov, ki so se predvidevali. Nasprotno temu so te zakonske odredbe pogodile posameznike in njihove rodbine ne samo socialno, nego tudi moralno, od katerih vsak primer predstavlja problem zase.
Uzakonitev celibata onemogoča učiteljicam, da si svobodno izbirajo moža. Na ta način jim je omejena pravica, ki je zagotovljena z ustavo vsem državljanom. V primerjavi z ostalimi uradnicami so v tem pogledu izvzete edino učiteljice ljudskih šol.
Pričakovanja, da se bo z uvedbo celibata izpraznilo večje število učiteljskih mest, se niso izpolnila. Težkoče so se posebno pojavile pri sklepanju zakonov učiteljic z oficirji, zaradi česar je ministrstvo vojske in mornarice odredilo za take slučaje olajšave pri polaganju kavcije.
Učiteljice matere.
Kljub § 292. zakona o uradnikih iz leta 1931. ostane v veljavi 4. odstavek § 87. zakona o ljudskih šolah iz leta 1929., ki naj se glasi: »Učiteljice matere, ki imajo več kot troje otrok, se lahko po dopolnjenih 20 letih efektivne službe upokoje na lastno prošnjo s pravico do pokojnine, kakor jim pripada po službenih letih.
Utemeljitev: Uzakonitev te določbe je socialno globoko utemeljena. Poleg socialne strani bi bila ta določba potrebna tudi z ozirom na stremljenje, rešiti vprašanje brezposelnosti med učiteljstvom. Kombiniranje te določbe z reševanjem brezposelnosti bi bilo mnogo uspešnejše kot je uvedba delnega celibata za učiteljice.
Vračunanje vojnih let.
Učiteljem, ki se nahajajo v državni službi v času, ko stopa ta zakon v veljavo, se doba, ki so jo prebili v vojaški službi v državi ali v tujini od 1912. do 1920. leta prizna v efektivno državno službo pod § 113. uradniškega zakona iz leta 1931. za napredovanje in pokojnino. Na osnovi tako priznanih let se prevedejo v odgovarjajoče skupine, računajoč službo v skupinah v smislu § 49. zakona o uradnikih z odbitkom kadrovskega roka 14 mesecev.
Utemeljitev: Medtem, ko so morali učitelji vojaki dati ostavko na* državno službo in so tako izgubili 4 do 5 let službe za napredovanje, se je njihovim tovarišem, ki niso bili v vojni zaradi nesposobnosti za vojsko, kakor tudi učiteljicam, priznal ta čas za napredovanje, dasiravno med vojno v mnogih-' krajih naše države ni bilo šole.
Učitelji vojni invalidi.
Učitelji vojni invalidi s 25 efektivnimi službenimi leti smejo biti na lastno prošnjo upokojeni. Vračuna se jim še 10 let službe in se smatra, da so s tem izpolnili potrebno število let za polno penzijo.
Redna učiteljska napredovanja.
a)	K § 49. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. se doda novi odstavek, ki se glasi: »Napredovanje v položajnih skupinah se vrši z dnem, ko uradnik izpolni pogoje iz 1. odstavka tega paragrafa.
b)	V §-u 47. zakona o uradnikih se besede: »____ in to samo na izpraznjena mesta ...« črtajo.
Utemeljitev: Dosedanji način napredovanja učiteljstva ljudskih šol ni ustrezal potrebam popolne pravičnosti. Veliko število učiteljstva z izpolnjenimi zakonskimi pogoji ni napredovalo. Med temi so tudi taki učitelji, ki imajo mnoge neosporjene zasluge in bi morali po skupnem številu let efektivne državne službe imeti višji rang. Namesto tega se je dogajalo, da so jih prehiteli mlajši po službenih letih.
Gmotni položaj učitelja ljudskih šol ni niti malo zavidanja vreden, ker ima že celo popolne oblike skrajnega siromaštva. Napredovanja z dnem pridobljene pravice odnosno izpolnjenih pogojev jim ustvarjajo izgled na boljšo gmotno bodočnost.
Predlagani amandman bi za sedanjo proračunsko periodo ne imel nikake finančne reperkusije. Dejstvo, da se na nove (pove-
Socialno delovanje učiteljstva.
Predlogi JUU za finančni zakon 1938/39.
Podrobni učni načrt.
Pravilnik.
Rangna lista.
LISTEK: CMD in njena skrb za šolstvo.
Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Kaj vSe pišejo. — Mladinska matica. — Učiteljski pevski zbor. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU.
čane dohodke) mora čakati polnih 13 mesecev, opravičuje naše navedbe. S predlaganim amandmanom bi se hotelo doseči tudi to, da oni učitelji, ki so zaostali, dosežejo vsaj zboljšanje svojega materialnega, odnosno uradniškega položaja.
Ad b) Po sprejetju zakona o uradnikih od 31. marca 1931. je z vsakim finančnim zakonom bilo število službenih let sistemizira-no, točno odrejeno. Nobeno napredovanje kakor tudi postavitev se ni mogla izvršiti brez predhodnega zagotovila, da je za to kreditna možnost. Ker se taka klavzula predvideva za vsako proračunsko leto, je jasno, da je odredba, katere ukinitev se predlaga, odveč in da predstavlja samo eno oviro več za napredovanje.
Napredovanje učiteljstva v V. skupino.
Predpis odstavka II. § 258. zakona o uradnikih od 31. marca 1931. naj se izpreme-ni in glasi: »Dokler ne izide zakon o sistemizaciji mest, napreduje učiteljstvo ljudskih šol v V. pol. skupino, ko prebije v VI. skupini 3 efektivna leta državne službe«.
Utemeljitev: Za vse ostale uslužbence s kvalifikacijami popolne srednje ali strokovne šole je omogočeno napredovanje do V. pol. skupine brez posebnih pogojev, ki jih edino za učiteljstvo ljudskih šol predpisuje § 258 urad. zakona. Ta izločitev učiteljstva ni opravičena.
Vsi ostali državni uslužbenci, ki prebijejo 3 leta v VI. skupini, smejo pričakovati, da se jim brez posebnih zahtev podeli V. skupina. Za učiteljstvo ljudskih šol se poleg ostalega zahteva za napredovanje v V. skupino tudi, da imajo 30 let efektivne državne službe, da so stari 55 let in da so zadnja tri leta odlično ocenjeni.
Redki so in skoro nemogoči slučaji, da učitelji, ki reflektirajo na V. skupino, istočasno izpolnijo vse tri pogoje. Če bi se tudi dogodil tak slučaj, pomenja, da je V. skupina rezervirana samo za nekatere poedince, in da po vsem tem ostali učitelji lahko napredujejo samo do VI. položajne skupine. Taka nelogična situacija se protivi odredbam § 346. urad. zakona, ker je zvanje učitelja ljudske šole razporejeno do V. položajne skupine.
Priznanje kontraktualne službe.
K §-u 58. finančnega zakona za 1932./33. se doda nov odstavek, ki se glasi: »Kontrak-tuailnim učiteljem se prizna v pokojnino ves čas kontraktualne učiteljske službe«.
Utemeljitev: Po prvotni redakciji točke 3. § 116. zakona o uradnikih se je čas kontraktualne službe priznal v pokojnino in tudi za odmerjenje količine osebne pokojnine. — Predpis iz finančnega zakona, katerega ukinitev se predlaga, ukinja to olajšavo, odnosno, po tem predpisu se kontraktualna služba sploh ne računa v pokojnino.
Ako se je mogla kontraktualna služba do
1. aprila 1932 upoštevati za pokojnino, ni razloga niti upravičenosti, da bi se ta olajšava še nadalje ne priznavala.
Ker gre tu le za majhno število kontrak-tualnega učiteljstva, je to samo še večji razlog za upoštevanje predloženega amandmana.
Nostrifikacija učiteljskih diplom.
K § 71. zakona o ljudskih šolah se doda nov odstavek, ki se glasi: »Učitelji jugoslovanske narodnosti, ki so položili diplomski učiteljski, kakor tudi praktični učit. izpit na področju bivše avstroogrske monarhije, po sprejetju rapalske pogodbe, so dolžni polagati samo dopolnilni izpit iz nacionalne skupine predmetov.
Po položenem izpitu pridobijo vse pravice iz prednjih odstavkov tega §-a.
Utemeljitev: Ministrstvo prosvete je od redilo z odločbo O. N. br 29.463/21, da morajo oni učitelji, ki so polagali zrelostni ali praktični učit. izpit v inozemstvu, opravili dopolnilni izpit iz nacionalne grupe predmetov, ako hočejo službovati v kraljevini Jugoslaviji. Pozneje je bila predpisana povečana nostrifikacija. Ta je bila obvezna za vse učiteljske kandidate, ki so dovršili svoje šolanje po 8. decembru 1920., torej po dnevu, ko je sto-
pila v veljavo rapalska pogodba. Po pojasnilu ministrstva prosvete O. N. br. 43.575/36 kakor tudi po tolmačenju drž. sveta, broj 7358/36, obstoji ta nostrifikacija v tem, da morajo kandidati polagati vse predmete učiteljske mature.
Do 8. decembra je dopolnilni izpit obstojal edino v polaganju: jezika s književnostjo, zemljepisa in zgodovino kraljevine Jugoslavije in znanja o državljanskih pravicah in dolžnostih.
Z vsemi položenimi izpiti je bil kandidatom omogočen sprejem v državno službo.
Je že nekaj učiteljev, naših državljanov, ki so prišli iz Italije. Tem je zelo otežkočen sprejem v državno službo zaradi tega, ker se zahteva za nostrifikacijo diplome polaganje vseh predmetov učiteljske mature.
Smatramo, da taka zahteva ni upravičena. Ako so diplome pridobljene do 8. decembra 1920 po položenem izpitu iz nacionalne skupine predmetov popolnoma upoštevane, ni razloga, da se zaradi nostrifikacije od kandidata zahteva, da ponovno polaga učiteljsko maturo.
Priznanje stanarine veroučiteljem.
Veroučitelji v ljudskih šolah s kvalifikacijami in rangom iz §§ 2. in 3. zakona o verskem pouku od 23. septembra 1933., imajo pravico na stanarino v smislu § 84. zakona o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929.
Utemeljitev: Po sklepu splošne seje državnega sveta št. 12.828/37 je ukinjena stanarina veroučiteljem narodnih šol. Ta ukinitev je posledica ozkega tolmačenja zakona v ljudskih šolah, v katerem ni izrecno naglašena pravica do stanovanja odnosno stanarine veroučiteljem ljudskih šol.
S takim stališčem so veroučitelji dvojno prizadeti: moralno in materialno. Moralno so prizadeti v tem, ker se njihove pravice — priznane po § 3. zakona o verskem pouku — smatrajo manjše od pravic učiteljstva, dasi-ravno so oni po strokovni izobrazbi, delu in odgovornosti popolnoma enaki učiteljem ljudskih šol. Veroučitelji, kakor tudi učitelji ljudskih šol služijo istemu smotru: za dobrobit in napredek otrok, šole in države. Z vzgajanjem otrok v religioznem in etičnem smislu pomagajo, da se tudi ostali pouk vrši pravilno in temeljito.
Poleg tega so oni stalno vezani samo na delo v šoli, ker imajo po zakonu skoraj isto število ur, kot jih imajo učitelji ljudskih šol.
V materialnem pogledu so veroučitelji prizadeti tudi v tem, ker jim je stanarina odvzeta ravno v času, ko ne morejo s svojimi rednimi dohodki kriti vseh svojib rednih potreb. Ta stanarinska doklada, v kolikor bi bila priznana, bo popravila in stabilizirala vsaj nekoliko njihov gmotni položaj.
Na podlagi iznešenih razlogov je pričakovati, da bo predloženi amandman pravilno razumevan in kot tak v celoti sprejet.
Razporeditev učiteljev z nepopolno kvalifikacijo.
Učne osebe s nepopolno učiteljsko kvalifikacijo iz §-a 182. zakona o ljudskih šolah od 5. decembra 1929., ki so ostali po uveljav-ljenju tega zakona še nadalje v službi, se prevedejo v odgovarjajočo skupino in napredujejo od X. do VII. pol. skupine.
Utemelijtev: Ko je stopil v veljavo zakon o ljudskih šolah, je bilo v službi približno 60 stalnih učiteljic za ženska ročna dela, ki sicer niso imele popolne učiteljske kvalifikacije, pač pa so razpolagale s posebno izobrazbo in strokovnim izpitom po tedanjih zakonskih predpisih. Poleg njih je v istem položaju gotovo število učiteljev muslimanske veroizpovedi, ki prav tako nimajo predpisane izobrazbe, in gotovo število učiteljev iz teritorija južne Srbije, ki jih je zakon zatekel v službi.
Omenjenim učnim osebam je treba regulirati položaj v smislu § 182. zakona o ljudskih šolah od 5. decembra 1929.
Ker te učne osebe niso navedene v § 346. urad. zakona in se njihova z vanj a ne morajo razporediti v smislu § 347. omenjenega zakona, je sedaj edina možnost, da se oni s predloženim amandmanom razporedijo in tako dobijo one pravice, ki jih uživajo ostali državni uslužbenci.
Določitev števila učencev v razredu: oprostitev pouka upraviteljev šol z 12 razredi.
Določbe § 30. finančnega zakona za 1933./ 1934., ki so spremenile predpise §§ 51. in 113. zakona o narodnih šolah od 5. decembra 1929. se ukinejo.
Utemeljitev: Prvotno se je glasil 2. odstavek § 51. zakona o ljudskih šolah tako, da je smelo biti v enem razredu z enim oddelkom največ 50 učencev, a z več oddelki 40 učencev. Ce je bilo več učencev, se je moral razred deliti. Tako maksimiranje številčnega stanja učencev po razredih ustreza pedagoškim in tudi higienskim zahtevam.
Prenatrpanost učencev po razredih je nezdrav pojav, ki ovira sistematični razvoj pouka, onemogoča celo povprečne uspehe, ki bi bili v normalnih razmerah sicer absolutno gotovi. Omejitev številčnega stanja učencev, odnosno določitev najvišjega števila, je potrebno izključno v interesu napredka šolstva, pouka in prosvetljenosti sploh.
Zvanje šol. upravitelja ni benificirano v smislu odredb urad. zakona. Zvanje ni povezano z nikakimi olajšavami niti po zakonu o ljudskih šolah, marveč pomenja le dvojno dolžnost upravitelja, da dela v razredu in da izvršuje vse administrativne šolske in ostale posle.
Ko je stopil v veljavo zakon o ljudskih šolah, so bili upravitelji šol z 12 razredi --«roščeni pouka. Z odredbo omenjenega fin.
zakona je bilo to število povečano na 16 razredov. Taka situacija je kvarna za pouk in tudi za administrativno delo. Izkazuje se kot nemogoče, da upravitelj šole z 12 ali 14 razredi poleg nadzorne dolžnosti istočasno tudi poučuje v razredu in z uspehom vj^-tudi šolsko administracijo. Razlogi šolskega in humanega značaja jasno kažejo potrebo sprejetja predloženega amandmana.
Akontacija na pokojnino.
K § 112. uradniškega zakona se doda nov odstavek, ki naj se glasi: »Uslužbenec, ki mu je prestala služba in ima pravico do pokojnine, prejema še nadalje aktivne prejemke na račun pokojnine v naslednji izmeri: a) z 10 do 20 let službe 50 % plače in osebne do-klade, b) z 20 do 25 let službe 60 % plače in osebne doklade ter 50 % položajne doklade, c) s 25 do 30 let službe 75 % plače in osebne doklade ter 60 % položajne doklade, č) s 30 do 35 let službe 85 %• plače in osebne doklade ter 70 % položajne doklade, d) z nad 35 let službe 95 % vseh osebnih prejemkov.
Utemeliitev: Od trenotka prestanka državne službe pa do končne ureditve pokojnine so mnoge administrativne procedure. Do dne definitivnega izplačila pokojninskih prejemkov mine mnogo časa. Znana je stvar, da mnogi uslužbenci zaradi prestanka službe ostaiaio brez vsakih sredstev za preživljanje. Možnost take zakonske akontacije ukinja obupen gmoten položaj uslužbenca.
Predlagani amandman ne bo ustvaril ni-kake obremenitve, niti zaprek za državni proračun. Odstotki akontacije so v vsem prilagodeni predpisom §§ 123. in 124č uradniškega zakona.
Dopusti zaradi odslužitve kadrovskega roka.
K § 87. zakona o uradnikih se doda nov odstavek, ki se glasi: »Učiteljem se za odslužitev kadrovskega roka odobrava 9 mesečen dopust. Po odslužitvi se avtomatično vračajo v državno službo in obdržijo vse pravice, ki so jih do tedaj v službi pridobili.
Utemeljitev: Služba v stalnem kadru je prav za prav vršenje državne dolžnosti; karakteristika je v tem, ker se ta čas ne računa v smislu uradniškega zakona in ne pripadaj6 nikaki prejemki. S predpisom § 87. zakona o uradnikih je dopuščeno, da sme državni uradnik po privatnem poslu biti izven dolžnosti več mesecev. Po tem predpisu za čas nad 2 meseca ne pripadajo uslužbencu aktivni prejemki. Kontinuiteta službovanja takega uslužbenca ni prekinjena, nasprotno, čim mu preneha odobreni dopust, se takoj vrača v svojo dotedanjo službo in obdrži vse pridobljene pravice.
Po tej utemeljitvi smatramo, da sprejetje predloženega amandmana ne bo imelo nikakega finančnega efekta. Podpora se najbolje pokaže s tem, ker se bodo takoj zaposlili oni učitelji, ki se vrnejo iz vojaške službe.
Ukinitev zakona o avtentičnem tolmačenju § 110. uradniškega zakona.
Zakon o avtentičnem tolmačenju § 110. uradniškega zakona od 31. marca 1931. preneha veljati. V § 110. uradniškega zakona besede: »Ako to sicer zahtevajo interesi službe«, se zamenjajo z bespdami: »Nesposobnost, kakor tudi nespodobnost uslužbenca za službo mora biti dokazana.«
Utemeljitev: Zakon o avtentičnem tolmačenju § 110. kaže preveliko ostrino diskrecijske pravice, katere uporaba v praksi je bila neprizanesljiva tudi napram takim učnim osebam, katerih marljivost in neoporečnost v službi in privatnem življenju sta bili vzorni.
Mnogo je učiteljev popolnoma po nedolžnem trpelo zaradi tendencioznih denun-ciacij. Dasiravtio pedanti in odlični v šolskem in izvenšolskem delu, primerni v vsem privatnem življenju, so mnogi zaradi osebnih in kapricioznih nazorov, včasih samo ene osebe v vasi, občutili posledico ostrih predpisov, katerih ukinitev se predlaga.
Obstojanje disciplinske odgovornosti učiteljstva, kakor tudi redno ocenjevanje njihovega službenega in izvenšolskega dela, je dovoljna mera in sankcija za vsako eventualno pregreško. Dokazovanje nesposobnosti in tudi nespodobnosti uslužbenca ustreza ideji socialne pravice: nemoralna je obsodba nedolžne osebe.
V današnji družbi so v sodnem zakono-dajstvu za uporabo sankcij tudi pri najtežjih kriminalnih prestopkih potrebni dokazi. Predpis, katerega sprememba se predlaga, je enostranski in izključuje vsak dokazni postopek.
Načela pravno urejene države in občutek socialne pravice sta na strani iznešenih razlogov, s katerimi prosimo za ukinitev navedenih predpisov.
Ukinitev uslužbenskega prispevka.
Ukine se 1 % uslužbenski prispevek.
Utemeljitev: V svojem proračunskem ekspozeju za 1. 1936./37. je gospod finančni minister v zagovoru izrednega finančnega ukrepa izjavil, da se bo uslužbenski prispevek ukinil v prihodnjem proračunskem letu.
Odveč bi bila vsaka konstatacija, da dohodki učiteljstva ljudskih šol ne zadostujejo niti za najpovprečnejši življenjski standard. Njihov materialni položaj je zelo težak in je dosegel skoro višino nevzdržljivosti težkih razmer.
Verujemo, da je izjava gospoda finančnega ministra ne samo rezultat osebnega prepričanja, nego stvarno stališče v pogledu materialnega položaja celokupnega učiteljstva in ostalega uradniškega stanu. Nade-
jamo se, da bo predlagani amandman naletel na pravilno razumevanje in bo kot upravičen tudi sprejet.
Sprememba draginjskih razredov.
Drugi odstavek § 26. zakona o uradnikih od 31. marca 1931. se spremeni in se glasi: »V II. draginjski razred pridejo vsi ostali kraji.«
Tretji odstavek istega paragrafa se ukine.
Utemeljitev: Osebne draginjske doklade državnih uslužbencev so kvalificirane po § 26. zakona o uradnikih v tri draginjske razrede. Tako spadajo po tej razdelitvi v III. draginjski razred vsi kraji, v katerih ni sedeža sreskega načelstva. Po zamisli zakono-davca so kraji III. draginjskega razreda najcenejši. Toda tako merilo ni v soglasnosti s splošno gospodarskimi in ekonomsko tržnimi razmerami v državi. Ugotoviti moramo, da je v III. draginjskem razredu, posebno v vaseh, cena posameznim življenjskim potrebščinam mnogo večja nego je to v večjih mestih.
Navečji del učiteljstva službuje po vaseh, ki so kot tretjerazredni kraji taksirani z najmanjšimi osebnimi draginjskimi dokla-damič Zadosti je, da pripomnimo, da mora vsak vaški učitelj sedmino svojih dohodkov potrošiti za prihajanje v sresko mesto zaradi prejema plače. To je neizbežen strošek za prevoz in enodnevno bivanje v kraju, kjer se vrši izplačevanje dohodkov.
Omenimo naj tudi izdatke, ki so neizbežni v primeru prihoda zdravnika zaradi
CMD in njena skrb za šolstvo
Obrambna družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je tudi letos izdala koledar s prav zanimivo vsebino. Koledar je uredil naš tovariš France Ostanek. Iz mnogih zanimivih člankov, ki obravnavajo socialne, kulturne in narodnostne probleme našega človeka ob meji in še posebno na Kočevskem, nas bodo zanimali oni, ki obravnavajo naše šolstvo v teh krajih. Iz celotne vsebine koledarja prav lahko izluščimo delo edino uspešne obrambne organizacije, ki budno čuva nad pravicami našega naroda v najbolj narodnostno ogroženih krajih, podpirajoč ga pri tem moralno in materialno. V svojem delu je tako dosledna, da ne zanemari nobenega momenta, pa čeprav še tako malenkostnega, ko gre za narodnost našega mejaša.
Kot glaven faktor za utrjevanje meje smatra šole, in to dobre šole, zato so družbini izdatki zanje največji. Spričo težke krize in obubožanosti mas njenega dela ne smemo primerjati z organizacijami onkraj meje, ki prejemajo iz državne blagajne zadostne zneske za dosego ciljev. Naša CMD dela na tereno samem, podpira po svojih zmožnostih in stalno opozarja merodajne faktorje na preteče nevarnosti. Najlepše je očrtal delo družbe dr. Vasič v svojem govoru na letošnji glavni skupščini CMD v Kočevju. Rekel je tako: »Narodnoobrambna družba CMD ne zasleduje osvojevalnih namenov. Daleko je od tega, da bi na tem ozemlju dvigala in vihtela na plemenu narodnostne mržnje prižgano baklo, sejala razdor, netila sovraštvo in delala
eventualnega zdravljenja in pregleda učitelja ali njegove družine, nakup zdravil in ostalih potrebščin, ki jih je mogoče nabaviti edino v mestu in katerih cena je v manjših krajih veliko večja.
Navedeni razlogi so poleg ostalih zadostni za upravičenost sprejetja predloženega amandmana.
Sprememba uredbe o draginjskih dokladah.
Uredba o osebnih in rodbinskih dokladah od 19. septembra 1935. s spremembami in dopolnitvami od 20. oktobra 1935. se ukine in zamenja z uredbo o osebnih in rodbinskih draginjskih dokladah od 12. marca 1932.
Utemeljitev: Sedanji dohodki učiteljstva ljudskih šol in s tem tudi velikega števila državnih uslužbencev se' kretajo izpod eksistenčnega minima. Njihove elementarne potrebe so v taki meri reducirane, da so dovedene na višino, ki komaj zadostuje za vzdrževanje golega življenja. Današnje materialne razmere narodnih učiteljev so zelo težke in nevzdržljive. Uredba, katere ukinitev se zahteva, je z vso svojo težo prizadela učiteljske družine. Ni nikako pretiravanje, ako trdimo, da se mnoge učiteljske družine zaradi nezadostnih dohodkov nahajajo v naravnost obupnem položaju in padajo v pravo bedo.
Nujna je popravitev gmotnega položaja učiteljstva. Popravljeni gmotni položaj državnih uslužbencev krepi njihovo kupno moč in njihova okrepljena kupna moč bo ustvarila prav gotovo pozitivne rezultate tudi v državnem gospodarstvu.
silo komur koli. Ali svojemu osnovnemu načelu in plemenitemu stremljenju, reševati naš gineči rod iz železnega objema našega naroda krvi žejnega tujca, se pa ne more in ne sme izneveriti in se ne bo izneverila nikdar!«
Na prvem mestu moram omeniti članek priznanega poznavalca kočevskih narodnostnih razmer dr. Jože Rusa in članek našega tov. Lojzeta Zupanca, ki pokažeta novo sliko resničnega stanja nemške narodne manjšine in slovenskega kolona na Kočevskem. Po svoji vsebini se tako vežeta in izpopolnjujeta, da ju ne moremo podati ločeno. Oba sta za naše učiteljstvo zelo važna in zelo potrebna pri narodnostni vzgoji mladine. Izločili bomo samo le najvažnejše ugotovitve.
Na pusto kočevsko zemljo se je naseljeval Slovenec, toda prepočasno. Grofje Orten-buržani so pripeljali delovne moči iz svojih posestev iz Nemčije. Zato so starejše vasi slovenske, mlajše mešane, a najmlajše zgolj nemške. V njih prebiva ljudstvo nemškega narečja, ki je prepojeno s slovenskimi besedami in se od pismene nemščine trdo loči, da ga ne more razumeti noben drug Nemec. Da se je vse mešano med seboj stanujoče ljudstvo prienačilo v nemške Kočevarje, je v poslednjih stoletjih pomagala zlasti cerkev z duhovnimi pastirji — nemškimi rojaki, kakor iih imajo še danes. Nemške župnije so vplivale ponemčevalno ne -samo na vernike v mejah kočevskega, temveč tudi preko nje. Raznarodovanje se je vršilo tudi z izdatnimi podporami avstrijske vlade, Siidmarke in Schulvereina.
Druga rana našega človeka na Kočevskem je njegova gospodarska odvisnost od trdnih nemških gospodarjev in posestnikov zemlje. Kočevska tla so trda in niso zmožna preživ-
Podrobni učni načrt za ljudske šole
V »Mariborskem večerniku« je izšla prva kritika »Podrobnega učnega načrta za ljudske šole«, ki sta ga spisala Dolgan in Vrane. Kritiko je napisal Alb. Žerjav, eden najboljših kritikov pedagoške literature in jo prav iz tega razloga ponatiskujemo.
Jos. Dolgan in Ernest Vrane, dva znana naša pedagoško-didaktična pisatelja, sta obogatila našo, sicer skromno šolsko - reformno iiteraturo z novo izvirno in metodično zanimivo knjigo pod gornjim naslovom. V obliki zajetne knjige sta sestavila pester podrobni učni načrt za vse razrede naših ljudskih šol, in sicer v okviru posameznih strnjenih letnih (razrednih) enot ali idej. Uvodoma sama pra-pravita, da sta si prizadevala strniti tiste kulturne vrednote, ki naj jih spoznava in ceni preprosti človek ter naj po njih preoblikuje svoje delo in življenje. S to knjigo sta avtorja dokazala, da je njuno delo plod sistematičnega proučevanja najrazličnejših problemov ljudske vzgoje in izobrazbe, in sicer v vseh podrobnostih. Na jugoslovansko-peda-goško-knjižnem trgu je to prva knjiga, ki v tako .praktično nazorni in življenjsko jasni obliki prikazuje sredstva, pota in cilje podrobnega šolskega dela v duhu sodobne živ-Ijenjsko-aktivne šole, kakor se to ni posrečilo pri nas prikazati še nobenemu metodiku. Po takem priročniku je bilo stalno povpraševanje že vsa leta, odkar so se začela med uči-teljstvom pojavljati prva gesla o delovni šoli, življenjski vzgoji, produktivnosti otroka itd.
Naj na kratko prikažemo vsaj nekatere prednosti in posebnosti tega »Podrobnega učnega načrta«. Avtorja sta se v tem priročniku pri zbiranju gradiva spretno izognila raznim zablodam zastarelega gledanja na probleme narodne vzgoje in ljudsko - šolskega pouka. Skozi vso knjigo se vleče misel zdravega pedagoškega realizma, ki obsega: pravilen izbor učne tvarine v obliki aktualnih problemov, upoštevanje socialnih razmer in razvojnih stopenj otroka, prirojenost, družabno strukturo časa, gospodarske in kulturne
naloge v sodobnosti itd. Lahko rečemo, da sta prireditelja učnega načrta zadela z izborom snovi pravo razmerje med didaktičnim psiho-logizmom. Nadalje sta učno gradivo podala tako, da se v njem izražajo najrazličnejše krajevne, socialno-gospodarske, kulturne ali narodopisne posebnosti ali razlike naše banovine. Prav pravita prireditelja, »da je učiteljeva pedagoška in didaktična kultura važnejša kakor učni načrt. Samo učitelj z notranjim sodelovanje m svojih učencev more presoditi, katere objektivne vrednote bodo mogli otroci sprejeti in jih preoblikovati. Potrebno je tudi, da učitelj z odprtimi očmi spremlja vsa sodobna dogajanja ter da vedno globlje spoznava strukturo svojega okolja«. Njuna knjiga razodeva ter zahteva tudi nova pota pri organizaciji potrebnega šolskega dela. Vsakoletna razredna snov je podrejena vodilni ideji. Tako prevladuje v prvem razredu »Otrokovo življenje v štirih časih«, v drugem »Domači kraj«, v tretjem »Domači in bližnji kraji« itd., v sedmem »Človeštvo v boju za srečo in napredek«, v osmem šolskem letu pa enota »Država in državljani«. Iz teh krogov naj potem razredni učitelji zajemajo podrobno učno snov ali svoje domorodne probleme. V nižjih razredih ljudske šole zagovarjata avtorja »strnjeni pouk« v različnih oblikah, na višji stopnji pa sta razporedila tvarino po strokovnih kurzih ali tečajih, ki se letno večkrat menjajo. Podoben sistem obravnave je n. pr. uspešno izveden v reformnih šolah, ki jih vodi v ČSR znani pedagog dr. V. Prihoda. Podrobna analiza tega res modernega učnega načrta bi seve spadala v strokov-no-pedagoški list.
Ko bodo naši vrli šolniki in vzgojitelji podrobno študirali Dolganov in Vrančev učni načrt ter se skušali po njem tudi ravnati, bodo opazili, kakšne probleme in naloge zastavljata avtorja še v rešitev našim šolskim piscem, urednikom mladinskih listov ter avtorjem šolskih zbirk in knjig, kajti večina sedanjih mladinsko-šolskih tekstov nima skoro
nič aH pa zelo malo skupnega z imenom šolske preosnove, oziroma pedagoškega preporoda. Z veseljem in v prid naše šole ugotavljamo, da je navedeni »Podrobni učni načrt«
Člen 10.
Mnenje in predlog zdravniške komisije se priobčita uslužbencu takoj po opravljenem pregledu in na podpis spisa, s katerim je bila sestavljena zdravniška komisija.
Predmete o bolovanju, bodisi da se naj ugotove potrebni pogoji, bodisi da se naj izda odločba o odobritvi ali neodobritvi bo-lovanja, je imeti za zelo nujne.
Člen 11.
Ob premestitvi ali dodelitvi na delo oceni in odredi ministrstvo za prosveto ali ban-ska uprava po točki 1. § 100. zakona o uradnikih, katerega dne mora biti dotični uslužbenec razrešen.
Če se premeščeni uslužbenec svoji razrešitvi od dolžnosti izogiba ali jo kakorkoli ovira, ga razreši starešina na določeni dan pred pričami in obvesti o tem njegovega novega starešino in svojega višjega starešino.
Premeščenemu ali dodeljenemu uslužbencu se ne more dovoliti odsotstvo ali odobriti bolovanje, s katerim bi se odlagala razrešitev od dolžnosti pri dotedanjem uradu. O izjemi odloča v takem primeru ministrstvo za prosveto samo.
Člen 12.
Božične in velikonočne počitnice, velike šolske počitnice kakor tudi dnevi, ko na šoli ni pouka, veljajo za službene dneve. Med tem časom se smejo učitelji vseh šol, izvzemši starešine meščanskih, srednjih in srednjih strokovnih šol, oddaljevati in biti zunaj svojega službenega kraja; morajo pa dati svoj natančni naslov in se odzvati ter priti v službeni kraj, če jih prosvetni oddelek banske uprave ali ministrstvo za prosveto pozove.
Člen 13.
Uslužbenci prosvetne stroke, ki ne opravljajo učiteljske službe, šolski nadzorniki, upravitelji meščanskih šol, direktorji srednjih in srednjih strokovnih šol kakor tudi učitelji vseh šol, dodeljeni na delo ministrstvu za prosveto, ministrstvu za telesno vzgojo, ban-skim upravam, sreskim načelnikom, mestnim šolskim nadzornikom in drugim napravam, imajo pravico samo do letnega odmora po § 86. zakona o uradnikih.
Člen 14.
Učiteljem vseh šol, na katere se nanaša člen 12. tega pravilnika, se sme dovoliti odsotstvo po privatnem poslu samo, kadar je to silno nujno in silno potrebno, ker imajo
Mlekuž Eva, Pobrežje, je napredovala v VII. položajno skupino 30. septembra 1932. in ne 1. decembra 1932.
Martelanc Dora, Št. Vid, je napredovala v VI. položajno skupino 17. aprila 1934. (V rangni listi je izpuščena.)
v bistvu pošten obračun z našo pedagoško in didaktično preteklostjo ali bolje rečeno: zaostalostjo! Tudi s tega stališča je delo posebej dobrodošlo!
med letom dovolj šolskega odmora, da opravijo svoje privatne posle.
Odsotstvo zaradi privatnega posla se ne more nikomur dovoliti tako, da bi bilo časovno zvezano z božičnimi ali velikonočnimi počitnicami, z velikimi šolskimi počitnicami, z dnevi, ko na šoli iz katerega koli vzroka ni bilo pouka, z odobrenim zakonskim odmorom kakor tudi ne z minulim odobrenim bo-lovanjem.
Člen 15.
Odsotstvo zaradi poroda po § 89. zakona o uradnikih se mora odobriti v navedeni izmeri in šteti v to odsotstvovanje pred porodom in po njem.
Člen 16.
Izplačevanju rednih prejemkov je pogoj overitev nakazovalca ob njegovi osebni in materialni odgovornosti, da opravlja uslužbenec svojo dolžnost ali da ni, toda na pod-stavi pristojne odobritve, na dolžnosti.
Člen 17.
Za učitelje ljudskih šol, dodeljene na delo drugim šolam, napravam ali sreskim načelnikom ali mestnim šolskim nadzornikom, velja za prvega neposrednega starešino po določbah tega pravilnika pristojni sreski načelnik ali mestni šolski nadzornik. Za učitelje ljudskih šol, dodeljene na delo banskim upravam, je pristojni starešina načelnik oddelka za ljudske šole.
Člen 18.
Prošnja za bolovanje po preteku dovoljenega odsotstva ali časa, ko na šoli ni bilo pouka, se ne vzame v delo, če jo pošlje uslužbenec, ki se po preteku odsotstva ali šolskih počitnic ni pravočasno osebno javil na dolžnost, temveč je postopati po določbi drugega odstavka člena 2. tega pravilnika, izvzemši primere akutne obolelosti.
Člen 19.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem podpisa in prenehajo tedaj veljati vse prejšnje določbe in odredbe o dovoljevanju odsotstva in odobravanju bolovanja.
Predmeti za dovolitev odsotstva in odobritev bolovanja, ki še niso rešeni, se rešujejo po določbah tega pravilnika.
V Beogradu, dne 15. septembra 1937; P. št. 34967/37.
Minister za prosveto Dobr. Stošovič, s. r.
Tome Marija, Kresnice, je napredovala v VIII. položajno skupino 10. januarja 1933. (V rangni listi je izpuščena.)
Sokol Antonija, Limbuš, je napredovala v VII. položajno skupino 8. novembra 1930. in je še vedno v VII položajni skupini.
Vižintin Vera, Sv. Jurij v Slov. gor., je napredovala v VIII. položajno skupino 23. novembra 1932. in ne 11. aprila 1934.
Vižintin Rudolf, Sv. Jurij v Slov. gor., je napredoval v VIII. položaj, skupino 21. septembra 1933. in ne 21. novembra 1933.
Kavčič Jadviga, Sv. Jurij v Slov. gor., je napredovala v VIII. položaj, skupino 25. januarja 1935. in ne 15. januarja 1935.
Špendl Avgust, Sv. Jurij v Slov. gor., je napredoval v IX. položajno skupino 19. junija 1937. (V rangni listi je izpuščen.)
Ferlinc Marija, Lokavec, je napredovala v IX. položajno skupino 16. marca 1932. in ne 11. aprila 1934.
Ivančič Josipina, Marija Snežna, je napredovala v VII. položajno skupino 16. februarja 1933. in ne 26. februarja 1933.
Ferluga Vera, Marija Snežna, je bila prevedena v IX. položajno skupino 1. aprila 1931. in ne 11. aprila 1934.
Keser (ne Koser) Ivana, učiteljica v Brežicah, je napredovala v VII. položajno skupino 9. marca 1933. in ne 11. aprila 1934.
Sancin Karlo, učitelj v Brežicah, je napredoval v VIII. položajno skupino 15. aprila 1932. in ne 1. maja 1932.
Vouk Slava, učiteljica v Brežicah, je napredovala v VII. položajno skupino 26. aprila 1933. in ne 11. aprila 1934.
Pipan Justa, učiteljica, Št. Ilj, je napredovala v IX. položajno skupino 18. februarja 1932. in ne 25. marca 1933.
Bevc Franc, učitelj, je napredoval v VII. položajno skupino 26. decembra 1932. (V rangni listi je izpuščen.)
Zupančič Franja, učiteljica, Črneča vas, je napredovala v IX. položajno skupino 1. septembra 1931. in ne 12. marca 1932.
RAZREŠITEV SEKCIJSKE UPRAVE JUU ZA DUNAVSKO BANOVINO
V	Novem Sadu je sklical meseca oktobra nadzorni odbor sekcije JUU za dunavsko banovino izredno skupščino sekcije.
Upravni odbor sekcije ni priznal pravilnosti in upravičenosti te izredne skupščine in se je tudi udeležil ni. Prav tako se je ni udeležila večina sreskih društev.
Na izredni skupščini seveda ni dobil pravilno izvoljeni upravni odbor razrešnice, a izvoljen je bil nov odbor. Novo izvoljeni — ilegalni odbor je zahteval predajo vseh poslov in premoženja, toda pravilno izvoljeni odbor tega ni mogel storiti, ker je bil pravilno izvoljen in ne razrešen.
V	petek 3. decembra je bil izročen staremu odboru odlok policijske uprave v Novem Sadu, na osnovi katerega je bil ta prisiljen oddati vse posle novo izvoljenemu sek-cijskemu vodstvu.
Bivši odbor je moral sedaj oddati milijonsko premoženje, ki ga predstavlja »Učiteljski dom«, in vso sekcijsko imovino odboru, izvoljenem na izredni skupščini, ki ni bila sklicana v skladu s pravili JUU.
Ob oddaji je bivši odbor podal na zapisnik izjavo, v kateri ugotavlja, da je ta postopek v nasprotju s § 76. zakona o uradnikih (odstavek 10. in 13.) in v nasprotju s čl. 32. pravil JUU.
AKADEMIJA BREZPOSELNIH UČITELJSKIH ABITURIENTOV V LJUBLJANI
Brezposelni učiteljski abiturienti v Ljubljani so priredili dne 2. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Delavske zbornice akademijo pod pokroviteljstvom sekcije JUU za dravsko banovino.
Zelo primerna
BOŽIČNA DARILA ! *
Največja izbira! Oglejle si naše izložbe'
& E. SKABERN
LJUBLJANA
Skerle Antonija, učiteljica v Krškem, je napredovala v VII. položaj, skupino 9. marca 1933. (V rangni listi je izpuščena.)
Kirbisch Avgusta, učiteljica, Sv. Urban, je napredovala v VIII. polož. skupino 3. aprila 1933. in ne 3. junija 1933.
Pred pričetkom programa je načelnik odseka brezposelnih učit. abit. tov. Pušljar Mirko v svojem pozdravnem govoru na kratko očrtal težko življenje, ki ga preživljajo brezposelni učitelji, in poudaril, da je ta akademija nekak višek vseh akcij, ki so jih brezposelni v zadnjem času začeli in izvršili in da je namen prireditve, pokazati javnosti, da niso otopeli v dobi težkega čakanja na namestitvj in da imajo kljub temu tudi še resna stremljenja za delo na kulturno-prosvetnem polju.
Oktet brezposelnih učiteljev je nato zapel Venturinijevo »Zvezde žarijo spokojno« in Hajdrihovo: »Pod oknom«.
Za tem je tovariš Mehora Silvo zelo plastično podal Zupančičev: »Glad«.
Tov. Cvetka Kumelj je zapela D. Jenkovo: »Dve utvi« in narodno.
Tov. Kraus iz Zagreba nam je mojstrsko zaigral na violini: 1. Svendsen: Romanca. 2. Dvorak: Slovanski ples II. in 3. Vienjavsky: Mazurka.
Sledili sta dve koroški narodni, ki jih je zopet zapel oktet brezp. učiteljev.
V zaključni točki prve polovice programa je izvajal godalni kvartet brezp. učiteljev: 1. Schubert: Moment musical. 2. Heyden: Alle-gro con spirito iz kvarteta G dur in 3. P. Čaj-kovsky: Andante cantabile iz kvarteta D dur.
Po odmoru so prikazali brezposelni učitelji in učiteljice dramatski prizor: »Film na'ega življenja« (v devetih slikah).
S tem je bil program končan. Brezposelni abiturienti so s to akademijo dosegli lep moralni, kakor tudi materialni uspeh.
Čisti donos akademije je bil namenjen brezposelnim revnim tovarišem.
Brezposelni učitelji in učiteljice se vsej javnosti, posebno pa sekciji JUU v Ljubljani iskreno zahvaljujejo za razumevanje pri njihovem delu in za izdatno pomoč.
Pravilnik
o dovoljevanju odsotstva in odobravanju bolovanja učiteljem ljudskih, meščanskih, srednjih in srednjih strokovnih šol ter ostalim uslužbencem iz področja oddelka za srednje šole, oddelka za ljudske šole in oddelka za pouk pri ministrstvu za prosveto.
(Nadaljevanje in konec.)
Rangna lista
Popravki
Splošne vesti
Pv* ■ 1 ••	| Kvalitetno delo in blago, najboljši kroj, lastna izdelava, blago in krzno direktno iz največjih tovarn, n A TTT f	LJUBLJANA,
• n. uciieuicam: zaradi tega Vara lahko nudi najlepše plašče najceneje, na mesečna odplačila le damska konfekcija * ^ » A™ $ KONGRESNI TR i
ljati tamkajšnjega ljudstva. Kočevarji so se morali lotiti obrti in trgovine kakor Ribniča-ni, toda naveličali so se tega. Začeli so s takimi posli, ki so jih privedli v velika mesta. Domu so se odtujili! Obdržali so sicer svoja posestva, sami pa odšli v Ameriko, Kanado in drugam, dočim so ostali doma na njihovih posestvih najemniki — Slovenci, gospodarsko od njih popolnoma odvisni.
Vseh težjih del so se lotili Slovenci, ki so se polagoma vrivali med Nemce in stvorili tako slovensko manjšino, ki danes sicer nad-kriljuje Nemce, toda žive osamljeno življenje. Manjka slovenskih izletnikov, manjka bratov, ki bi obiskali večkrat Slovence po kočevskih vasicah in jim vlili zavest, da njihov rod ni obdan od samih kočevskih Nemcev, ampak da še živijo okoli njih ljudje, ki govorijo in pojejo v njih jeziku.
Nemci se gospodarsko vežejo med seboj s podporami »Kulturbunda« in zneski iz Raj-ha. Zato stremi delo CMD, da delno olajša težak socialni položaj slovenskega kmeta na tej zemlji. Družba dela s plemenitimi nagibi in brez vsakih tendenc. Za ozdravitev razmer zahteva neodvisnost učiteljstva v zdravih šolah, slovenske dušne pastirje, denarne podpore za gospodarsko šibkejše Slovence in več bratovskega čuta od vseh onih Slovencev, ki ne žive na Kočevskem.
Dela je mnogo za vsakega in vse! CMD računa na podporo zavedne javnosti. V prvi vrsti je poklicano učiteljstvo, da se bori za našo besedo. Za res uspešno delo pa mora biti dejansko podprto od merodajne oblasti. Učiteljstvo se je že samo zavedlo resnosti položaja na Kočevskem in napravilo za njegovo rešitev v korist našega kmeta več zelo tehtnih sklepov. Tu navaja pisec članka be-
sedilo 5., 6. in 7. točke resolucije, ki jo je sprejela letošnja banovinska skupščina JUU v Ljubljani. Te točke govore o pomoči uči-teljstvu v obmejnih krajih in na Kočevskem glede naturalnih stanovanj, ker so sicer predani v milost in nemilost zastopnikom narodne manjšine; dalje ovadb teh zastopnikov proti slov. učiteljstvu, ki so samo izraz nenaklonjenosti nacionalnih nasprotnikov ter uvedbe dela v smislu programa »Učiteljskega pokreta«, ki bo s svojim študijem dalo učiteljstvu podlago za usmeritev njegovega na-rodno-obrambnega dela. Pisec navaja iz iste resolucije tudi točki, ki zahteva, da zasedejo vsa prazna učiteljska mesta ob meji in na Kočevskem le najboljše moči.
Mi dodajamo še to. Splošna kriza, nerazumevanje merodajnih oblasti ter porast nemških edinic v »Kulturbundu« v zadnjih dveh letih delajo vsem onim, ki resno mislijo na odpomoč in ne le pri kozarcu cvička, resne skrbi za bodočnost. Naša meja je površno zvezana s kulturnimi središči, naša pasivnost je v korist tujcu. Kraji, kjer se dan za dnem odigravajo važni državno-nacionalni in držav-no-obrambni momenti, so prepuščeni izumiranju, ljudje pa v milost in nemilost tujcu.
Nič manj ni zanimiva razprava o šolstvu v dravograjskem srezu, ki je izrazito obmejnega značaja. To težko, a hvaležno nalogo, ki si jo je nadel pisec, kaže pravilno razumevanje CMD za naše šolske zavode, ki so važne postojanke proti nemškemu navalu. Od prevrata do danes se je povečalo število šol od 28 na 31, učencev pa od 4198 na 5476. Dvignilo se je tudi število razredov od 79 na 120. Porastu števila otrok bi se moralo sorazmerno dvigniti tudi število učilnic, otvorjeni so bili razredi, prostorov zanje pa ni bilo. 120 raz-
redov je učilo 109 učiteljskih oseb, manjkalo torej 11. Ker pripada večina šoloobvezni)» otrok delavcem, najemnikom, kmetom, ostajajo otroci brez šolskih potrebščin, šolski odbori pa dobivajo premalo denarja. Zato manjkajo povsod učila, šolske potrebščine, mlad. knjige in drugo. V tej sili je priskočila na pomoč CMD in darovala šolske potrebščine, knjige za javne knjižnice. Posameznim šolam je pomagala tudi banska uprava.
Pomanjkanju razredov se priključi še pomanjkanje stanovanj za učiteljstvo in slabo stanje šolskih poslopij. V Koprivni hodi 100 otrok v malo sobico župnišča, v kateri je prostora komaj za 30 otrok. Na Javorju je pouk kar v gostilni. Pri Sv. Danijelu je dvorazred-nica. V šolskem poslopju je prostora le za en razred, dočim je drugi razred v sobici mežna-rije. Zgradili so sicer novo mežnarijo, šole pa ne! Dvorazrednica na Ojstrici je lesena stavba, v kateri se shaja 111 otrok, učitelj mora stanovati pri sosednjem kmetu. Prav tako je v Pernicah pri Sv. Jerneju nad Muto. Pri Sv. Treh kraljih se gnete v sobici kmečke hiše 46 otrok, na Vratih pa v leseni sobici 71 otrok. Drugod so stavbe vlažne, razpadajoče, kletne s temnimi prostori in večina brez stanovanj za upravitelje in učiteljstvo. Obisk je vkljub težkim razmeram odličen, saj znaša povprečno letno 84 %. Učiteljstvo, ki se zaveda svoje odgovornosti napram šoli in narodu, ima pri tem tudi svoje zasluge.
Ako se dotaknemo še nekaj opazk iz taj-nikovega poročila te družbe, vidimo povsod vzdolž naše severne meje slaba šolska poslopja. V Pincah in Benici v Prekmurju imajo taka šolska poslopja, da se mora človek zgražali. To so z blatom ometane bajte, podrte kolibe in vojaške barake.
Gotovo je, da občine same ne bodo zmogle urediti vseh nedostatkov, ako ne bjsta priskočili na pomoč država in banovina. Fisec upravičeno vprašuje ali more tako urejeno šolstvo kljubovati silovitemu pritisku s severa in zapada, pritisku dveh nacionalno silno razvitih in delavnih držav — Avstrije in Nemčije.
CMD se dosledno trudi pomagati obmejnim krajem ne le z besedami in dejanji, temveč tudi z gmotnimi sredstvi. Že med čita-njem tega članka smo opazili njeno pomoč. Tu bomo navedli nekaj številk, ki kažejo ogromne žrtve družbenih članov, preden zbe-ro po podružnicah potreben denar. S takimi številkami se ne morejo postaviti oni, ki rešujejo naše obmejne probleme po domače ali pa se zanje sploh ne zmenijo. Narodnoob-rambna organizacija CMD je izdala pretA > leto za slovensko šolstvo, prosveto in r; ne kulturne namene 180.679 din 89 p, pod re šolam za knjige, učila, šolske odre, božič e in narodno obrambne namene 160.706 din 50 p; za šolstvo v Gradišču 166.111 din 1 : r> itd. itd. (V celoti je izdala družba za šolo 269.016 din 85 p.) Za šolsko leto 1937./1938, je vnešeno v proračun za slovenske šole znesek 200.000 din, za podpore pa 160.000 d n.
Opisali smo le važnejša vprašanja, ki tikajo tudi učiteljstvo. V koledarju jih je še mnogo. Narodno zavedna javnost mora priskočiti družbi CMD na pomoč po njenem geslu:
V
»Mal položi dar domu na oltar!«
- Učiteljstvo iz kulskega sreza v Ljubljani. Na svoji poučni ekskurziji po Jugoslaviji (Beograd — Bled — Ljubljana — Split — Zagrub) je prispelo v torek zvečer 29 učiteljev in učiteljic iz sreza Kula v dunavski banovini. Ekskurzijo, katere glavni namen je ogledati si poskusne šole v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, vodi sreski nadzornik Stefa-novič. Na kolodvoru v Ljubljani jih je pričakovalo večje število tovarišev in tovarišic iz Ljubljane in v imenu sekcije jih je pozdravil predsednik tov. Metod Kumelj. V družbi ljubljanskih tovarišev so si ogledali tudi mesto, prostore udruženja in Učiteljsko tiskarno. Po prisostvovanju pouka na poskusni šoli v Ljubljani so nadaljevali v sredo zvečer svojo pot proti Splitu. Z obiskom poskusne šole so bili zelo zadovoljni in so odnesli iz Slovenije najlepše vtise.
Sestanek obmejno in manjšinsko-šolskega odseka se bo vršil v ponedeljek dne 27. dec. t. 1. ob 9. uri dopoldne v Narodnem domu v Mariboru. K sestanku naj sigurno pridejo vsi poročevalci za obmejno in manjšinsko šolstvo obmejnih učiteljskih in ostalih društev, na katerih teritoriju so manjšinske šole. Pri sestanku bomo razpravljali o stanju obmejnega šolstva, o manjšinsko šolskem gibanju in o splošnih obmejnih narodnih prilikah ter se posvetovali o sestavi situacijskih (čim enostavnejših!) popisnic. Vsak poročevalec naj si oskrbi, najbolje pri pristojnem sres. šol. nadzorniku, statistično preglednico za ves srez s sledečimi podatki: 1. število učencev, 2. število oddelkov (prej razredov), 3. število šol, 4. število učilnic, 5. število učiteljev (v oddelkih), 6. število učit. stanovanj v šol. poslopju, 7. stanje šolskega poslopja (širša rubrika!), 8. skupni proračunski znesek (A in B), 9. oddaljenost šolskih okolišev v km, 10. opombe (najširša rubrika) z navedbo števila potrebnih novih oddelkov (razširitev), novih učnih sob, novih šolskih zgradb, manjkajočih novih šol, manjkajočih učnih oseb, učit. stanovanj, šolskih dozidav itd. Vse podatke je oskrbeti za vsako posamezno šolo in vse sumirati, vse po možnosti po dvojnem stanju, in sicer: iz 1.1919. in 1. 1937./1938. Uporabili bomo to obenem za predstavko k banov, proračunu za 1938./1939. Za nasvete k tej zadevi bom hvaležen! Na delo pa vsi takoj, dne 27. dec. t. 1. pa na svidenje!
— Zadruga »Dom učiteljic« v Ljubljani vabi na sestanek, ki se bo vršil v ponedeljek 27. decembra t. 1. ob 9. uri dopoldne na šentjakobski šoli. — Radi važnih razgovorov je udeležba obvezna za vse poverjenice, nujno vabimo in pozivljemo pa tudi ostale tovarišice.
Gomilskega, Medved Anton iz Ruš, Mejak Alice z Gomilskega, Petek Vera iz Žalca, Pipp Bogomira iz Zetal, Počivalšek Marija iz Žetal, Podjavoršek Antonija iz Nove cerkve, Primožič Marija od Sv. Marka n. Ptuja, Primožič Rudolf od Sv. Marka n. Ptuja, Ron^ifVeko-slava iz Topolščice, Seiko Vinko od Sv. Marka n. Ptuja, Stepihar Elza iz Fokovcev, Stres Gvidon iz Lokovice, Stuhec Pavla iz Ribnice na Poh., Stukelj Ivan od Sv. Duha na Stari gori, Susman Angela iz Zgornje Ponikve, Še-
bart Franjo iz Mežice, Štrubelj Karel od Sv. Andraža v Halozah, Švigelj Ladislava iz Mežice, Toplak Juro iz Braslovč, Trošt Klotilda iz Limbuša, Uranič Justina iz Plešivca, Veljak Anica iz Polja, Vrečko Miroslav iz Pečarjev-cev, Vuk Anton od Sv. Eme, Zajec Marija iz Nove cerkve, Zomer Frida s Pragerskega, Zli-čar Fran od Sv. Andraža v Slov. goricah. — • Reprobiranih je bilo 12 kandidatov.
—i Praktični zabaviljski izpit je napravila dne 30. novembra t. 1. gdč. Lužnik Ana iz Štor.
Kaj vse pišejo
o učiteljstvu, šoli, prosvetl in JUU
—1 Lepa izjava. V zvezi z notico v »Slovencu«, ki smo jo tudi v prejšnji številki »Uč tovariša« ponatisnili, je izšla v »Slovencu« z dne 11. decembra tudi sledeča izjava: Kate-hetsko društvo se ne strinja z načinom pisanja v dopisu, ki ga je neki katehet objavil v »Slovencu« dne 4. decembra 1937. pod naslovom: »Učiteljska zborovanja in pouka prosti dnevi.« Gg. katehetje naj se v katehetskih in stanovskih zadevah obračajo na društvo ali na škofijski ordinariat. — Katehetsko društvo s sedežem v Ljubljani.
—1 Zlobna podtikanja. V članku »Nekaj o šolskih počitnicah« priobčuje »Domoljub« od 9. decembra 1937. tudi sledeče: Odpravijo naj se pouka prosti dnevi za mesečna zborovanja okrajnih učiteljskih društev. Za poglobitev v vzgojna vprašanja in tudi za svoje
ožje stanovske zadeve ima učiteljstvo dovolj časa o božičnih, velikonočnih in velikih počitnicah, pa tudi doma pri čitanju vzgojeslov-nih knjig. Mesečni sestanki učiteljstva, — pri katerih, kolikor nam je znano, včasih že sama predavanja, kaj šele sledeče razprave — usmerjajo učiteljstvo v čudno pojmovanje vzgoje, so bolj potrebni nekomu drugemu, kakor pa vzgojiteljem, ki hočejo izobraževati mladino po volji večine slovenskih staršev. Z odpravo mesečnih učiteljskih zborovanj bi šolski pouk pridobil deset dni, torej toliko, za kolikor hočejo letos skrajšati božične počitnice. — Odgovarjati na tako zlobno podtikanje in neobjektivno gledanje na naša zborovanja bi bilo za nas poniževalno, zato o tem vprašanju ne bomo polemizirali z »Domoljubom«.
—i V VII. položajno skupino so napredovali: Sancin Karel, Martelanc Vladimir, Ferluga Franc, Jelušič Marija, Siladji Viktorina, Predan Drago, Gajšek Stanko, Stergar Ana, Glinšek Ljudmila, Godnik Mihaela, Kol-nik Elizabeta, Nedelko Hilda, Kos Maks, Siherl Janko, Moder Olga, Galovič Franja, Brelih Marija, Obran Pavla, Suhadolc Nataša, Vrabič Rudolf, Stajnko Viktor, Karničnik Jožefa, Kokalj Jagoda, Gostinčar Jožko, Belo-glavec Vili, Hauptman Angela, Zajec Adolf, Pupis Marija, Štolfa Vida, Kodrič Rudolf, Iglič Rozalija, Babnik Hermina, Pečenko Stana, Pohara Jožef, Zorzut Terezija, Maraž Zofija, Ančič Friderika, Gregi Feliks, Podvršnik Anton, Jurančič Josip, Horvat Izidor, Berce Olga, Znideršič Marija, Turk-Berce Darinka, Mihec Anton, Solag-Zigart Avgusta, Šijanec Olga, Novak Cecilija, šeško Anton, Jušin-Ulčar Antonija, Makuc Stanislava, Cotman Alojzija, Tomažič Maks, Lah-Pertl Ana, Cvetko Ivan, Rihar Rafaela, Bitanc-Rajšp Vlasta, Perhavc Silvester, Bregant-Stani Angela, Bru-mat Marija, Drovenik-Jezovšek Marija, Bu-lovec Marija, Vider Marija, Trost-Čebular Marija, Fatur-Bohte Stanislava, Remškar Franc, Novak-Mihler Hermina, Zeleznik Franc, Tonja-Zavodnik Ana, Frece-Sotošek Justina, Štokelj Karel, Ahčin Hilda, Dev-An-doljšek Vanda.
—i V VI. položajno skuDino so napredovali: Vodišek Josipina, Jurman Marija, Jugo-vič Marija, Rabič Alojzija, Klemenčič Vlada, Kokalj Janko, Hicl Ana, Skender-Lazar Ana, Ljubič-Kregan Ljudmila. Božič Marija, Gradnik Cirila, Vadnjal-Tomšič Ana, Šprager-Maj-cenovič Rozalija, Weber Alojzij, Blažič Štefan, Pečar Franc, Kurnik Franc, Habič Anton, Logar Leopoldina, Mihelič-Hočevar Gabrijela, Medic Roza, Kokalj-Perko Lavrencija, Mohor Anton, Uršič Zora, Likar-Jakše Gabrijela, Kafol-Mlekuž Ljudmila, Tomec Marija, Škrbec-Zemljak Otilija, Sokol-Zaplotnik Antonija.
—i V V. položajno skupino so napredovali: Babnik Marija, Nerat Anton, Fink Anton, Šterk Martin.
—i V IV./2. položajno skupino je preveden: Grm Franc, Ljubljana.
—i Praktični učiteljski izpit na državni učiteljski šoli v Mariboru, ki se je vršil od 25. novembra do 7. decembra 1937., so napra-vli sledeči gg. učitelji - pripravniki(-ce): Apih Natalija iz Reke, Božiček Edo iz Griž, Bregar Ljudmila od Sv. Ožbolta na Dr., Budja Angela iz Slov. Bistrice, Ebenspanger Pavla iz Tišine, Faninger Lizika iz Brezna, Fritz Ivana iz Zreč, Gajšek Ema iz Keblja, Janežič Frančiška iz Nove cerkve, Kert Josip iz Pilštajna, Keuc Josip od Marije Snežne, Klun Angela iz Ga-berja, Korošec Drago iz Dobja, Kramer Slava od Sv. Lovrenca na Dr. p., Lenščak Dušan iz Zavrča, Lešnik Marjeta iz Lipovcev, Majcen Ana s. Klotilda iz Celja, Medved Alojzija z
Učiteljska tiskarna
NOVO TISKANE KNJIGE:
M. Komanova: Stric s košem . . din 18,— M. Komanova: Prisega o polnoči,
II. izdaja........„ 8,—
Ribičič: Mihec in Jakec. III. izdaja,
din 8,—, vez. „ 14,— Vrane - Dolgan: Učni načrti . . „ 42,— Pedagoški tisk, I. knjiga .... „ 6,— Božični nakit kupujejo vsi v Knjigarni Učiteljske tiskarne. Poleg nakita je bogata izbira najlepših daril za Božič in Novo leto!
V KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE dobite najlepša božična in novoletna darila. Oglejte si bogato izbiro božičnega nakita, knjig po znižanih cenah, zvezkov, blokov, nalivnih peres in pisarniških potrebščin.
Vrane - Dolganov: »Učni načrt« pošiljamo šolam poštnine prosto, učiteljem zaračunamo le 1,50 din. Upravitelje prosimo, naj nakažejo denar za šolo posebej, za učitelje skupno, da prihranimo na delu in poštnini. Vez. din 42,—; broš. din 36,—.
Učiteljska tiskarna vedno popolnoma pravilno kolkuje vse račune. Vž % takse je oproščena, kar je razvidno iz tiskanega besedila na računu. Zaradi tega odpade banovin-ska taksa.
Vse poverjenike prosimo, da nam pošljejo pristopne izjave še pred Božičem. Januarja izide izkaz članov Učiteljske tiskarne.
Mladinski list »Zvonček« je dobil letos posebno poslanstvo — namenjen je našemu izseljeniškemu rodu, ki živi raztresen daleč po svetu. »Zvonček« naj veže tisoče naših otrok v tujini z domovino; zato zasluži vso pozornost in podporo.
Netočna naročila nam povzročajo sila mnogo dela in stroškov, zlasti za računske kolke, poštnino itd.
Dostavitev knjig, katere moramo sproti naročati iz inozemstva, se včasih zakasni brez naše krivde.
Vse šole so dobile cenike knjig, učil itd. Novi ceniki Učiteljske tiskarne izidejo šele junija 1938.
Stanovska zavest raste — boljša bodočnost se nam obeta. Več zadružnikov je prijavilo drugi delež, neko društvo že osmega. Po čl. 8. zadružnih pravil sme imeti vsak zadružnik poljubno število deležev. Ko je delež vplačan — skupno ali v obrokih — predložite zadružno knjižico, da se novi delež vpiše.
Zadruga »Pedagoški tisk« je izdala prvo knjižico: Slovenska šola in učitelj pred sodobnimi nalogami. Sezite po novem delu. Cena knjižici din 6,—.
Mladinska matica
—mm Izšla je 4. Številka »Našega roda« s sledečo vsebino: Fran Ločniškar: Koledni-ške. (Pesmi.) Arnošt Adamič: Velika tekma. (Nadaljevanje). Lojze Zupane: Čurilski Jepec in mlinarjeva klapa. Ina Slokanova: Snežec pada. (Pesem.) France Bevk: Marija v Landar-ski jami. Anton Debeljak: Šum jesenskih šum. (Pesem.) Danica Gruden: Čez dolino veter brije. (Pesem.) France Bevk: Pestema. (Dalje.) ***: Veter. Mirko Kunčič: Mlada smučarja. (Pesem.) Josip Ribičič: Božič dveh. Josip Ribičič: Tine in živali. (Nadaljevanje.) Utva: Teta Betka. Paver Kunaver: Volk gradiščan. Franc Bajd: Božič in sneg v fotografiji. Štefanija Grudnova: Janezek. Sledijo: Drobne zanimivosti. Mladina piše. Uganke itd. Od ilustratorjev so zastopani v tej številki: Niko Pirnat, Tone Kralj, Viktor Cotič, Ljubo Rav-nihar, Mara Kraljeva, Oton Gaspari, Ksenija Prunkova, Hinko Smrekar, Fran Mihelič in drugi. Kot vsebinsko, tako je tudi ilustrativno božična številka prav izredno bogata, saj ima samo ta številka nad 60 ilustracij.
—mm Za razpis naših književnih nagrad
poteče rok za vlaganje rokopisov 1. januarja 1938. Rok se ne bo podaljšal. Opozarjamo na to vse mladinske pisatelje. _
—mm Iz lanskega letnika »Našega roda«
je prevedena na češčino pravljica »Deklica s piskrčkom« od L. Zupanca. Prevod je priobčil znani prevajalec O. F. Babler v mladinski prilogi »Moravskega večernika« od 28. novembra 1937.
—mm O 3. štev. »Našega roda« piše tudi »Istra« 3. decembra 1937.
—mm Ribičičeva slikanica »Palčki« je v
3 tednih skoro popolnoma pošla. To je svojevrsten rekord. V zalogi imamo le še 30 izvodov knjige, ki bodo na razpolago za prve naročnike. Da se bo knjiga ponatisnila, ni gotovo.
—mm Ocene: O Mladinski matici in njenih publikacijah je pisalo »Jutro« od 26. nov.: Na tem mestu smo že prikazali tri knjige Mladinske matice: Ravljenovega »Šimeja iz Roža«, Cerkvenikovega »Ovčarja Runa« in Ribičičevo »Nano, malo opico« — tri knjižice, katerih vsaka je zavzela dostojno mesto v naši mladinski književnosti. Mladinska matica je izdala pred dnevi še izredno publika-
cijo, izredno po formatu in skoraj že knjigo-Ijubski opremi; to je pravljica Josipa Ribičiča »Palčki«, opremljena z večbarvnimi ilustracijami, knjiga, ki je polna pravljične fantazije.
Istra (Zagreb), 3. dec. piše o naših rednih publikacijah: Josipa Ribičiča: Nana, mala opica, je povest za najmlajše učence. Oma-hnove barvne ilustracije so žive in efektne. Tekst je zanimiv in je podan z živim, plastičnim slogom. Cerkvenikov Ovčar Runo je roman o ovčarskem psu ... Literarno dober, vzgojen in idejno sodoben kot je, pomeni ta roman odlično obogatitev bogate slovenske mladinske književnosti... Ravljenov Ši-mej iz Roža je povest o Koroški. Z malim Šimejem nas vodi avtor po Koroški, iz situacij, v katere spravlja junaka, se zrcalijo vse razmere, ki vladajo v izgubljeni slovenski zemlji. Tako pisano in ilustrirano knjigo bi nam bila potrebna o Istri. Seveda bi morala biti zanimiva, na umetniški višini in poceni, kot so poceni knjige Mladinske matice.
»Pohod«, 4. dec. piše o »Našem rodu«: ... Med temi (mladinskimi listi) zavzema »Naš rod« nekako centralno mesto, saj je naš najbolj razširjen mladinski list. Kako vestno vrši svojo nalogo, nam priča tudi letnik, ki leži pred nami. Ko pregleduješ posamezne številke, se ti morda zdi, da v njih ni bog ve kaj, ko> pa vzameš v roko cel letnik, vidiš, koliko bogastva je nakopičenega v teh številkah. Tudi zapaziš smotrnost pri urejevanju, tako, da pridejo vseh vrst mladi čita-telji na svoj račun. Teksti so kritično izbrani, v ilustracijah so pa naši najboljši slikarji kar tekmovali, kateri se bo bolj izkazal. »Naš rod« je s pomočjo učiteljstva zrastel z našo šolo in njenim delom tako, da tvori važen del naše narodne vzgoje. Zato je naravno, da ga vsem staršem toplo priporočamo.
FR. P. ZAJEC
Izpraian optik Ljubljana, Stari trg»
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatninf in srebrnine. Ceniki brezplačno.
Učiteljski pevski szbor JUU Emil Adamič
—pev. Pevskega tečaja v decembru se je
udeležilo 78 članov in članic. Velika udeležba je dokaz požrtvovalnosti in zavednosti zborovskega članstva, ki hoče vkljub svojemu težkemu gmotnemu položaju izpeljati ljubljanski nastop kar najbolje v korist svojega stanu. Zbor je na tečaju predelal zadnje podrobnosti koncertnega programa, s katerim bo nastopil v veliki filharmonični dvorani v Ljubljani dne 10. januarja prihodnjega leta, vendar mu priporoča odbor, da pregleda do tega časa nekatera mesta v »Roženicah« in »Materi Marij i«. Kako je za naš zbor potreben študij skladb doma, je lahko spoznal vsak na zadnjem tečaju. Domači študij skladb je tudi posebno poudarjana želja našega dirigenta.
Šolski radio
—r 13. teden. Torek, 21. decembra, »Božična akademija«, katero priredi I. državna dekliška ljudska šola kraljice Marije v Ljubljani.
Uvod: Božični pozdrav naši mladini na tujem in doma, (Govor učenke.)
I.	del: Božič v tujini. 1. V tujini. (Deklamacija.) 2. »Iz stolpa sem mi zvon doni.« (Petje.) 3. Božično hrepenenje. (Deklamacija.) 4. »Na tujih tleh.« (Petje.) 5. Pojdimo v Bet-lehem. (Deklamacija.) 6. »Tam stoji pa hlevček.« (Dvospev.)
II.	del: Božič doma. 1. Zgodovinski pomen jaslic. (Govori učenka.) 2. »Nikar ne dremajte...« (Petje.) 3. »Tamle na slamici. ..« (Petje.) 4. Božična legenda. (Deklamacija.) 5. Mladina in božič. (Deklamacija.) 6. »Angelčki stopajo skozi nebesa.« (Petje.) 7. »Pastirci vi.« (Dvospev.)
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo, dne 19. decembra ob 17. uri predaval g. Janez Zobec: Pitanje prašičev z novimi krmilnimi pripravami.
Stanovska organizacija JUU Iz IzvrSnega odbora
—iz O priliki smrti zagrebškega nadškofa dr. Antona Bauerja je poslal izvršni odbor JUU sledečo brzojavko:
Njegovoj Preuzvišenosti nadbiskupu dr. Alojziju Stepincu
Zagreb.
Jugoslovensko učiteljstvo verno svojim tradicijama gledalo je u nadbiskupu dr. Antonu Baueru, velikog pobornika pravde i pravice, hrabrog stegonošu bratske ljubavi i mira, odličnog patriotu, plemenitog borca za narodna prava i iskrenog propagatora narodne prosvete i narodne kulture. I baš radi tih njegovih vrlina, žalost Jugoslovenskog učiteljstva je za izgubljenim hrvatskim me-tropolitom u toliko teža i u toliko bolnija. Tu žalost naše učiteljstvo deli sa celokupnim jugoslovenskim narodom.
Molimo Vašu Preuzvišenost, da uz du-boko saučešče, izvoli primiti i naše iskreno poštovanje.
Pretsednik Ivan Dimnik, s. r.
Sekretar Milinko Lazič, s r.
Iz društev
PoroCIla
= JUU SRESKO DRUŠTVO V KRANJU je zborovalo dne 4. decembra v prostorih Narodnega doma v Kranju. Situacijsko poročilo je podal tov. predsednik in se je v uvodnih besedah spominjal umrlih tovarišev, zlasti tov. Sepaherja. Spomnil se je blago-pokojnega predsednika Češkoslovaške T. G. Masaryka in naših zadružnikov Vošnjaka in Evangelista Kreka.
Sledilo je predavanje profesorja Janeza Kolarja iz Ljubljane, ki je v simpatičnem tonu orisal učiteljstvu kranjskega okraja smernice in načela novega slovenskega pravopisa. Predavanje je bilo zelo na mestu in so se razblinile meglice, ki so od časa do časa nadlegovale učiteljstvo. Debata je bila živahna, kar je dokaz, da je predavanje doseglo svoj namen.
Predsednik je nato podal poročilo o predsedniškem zboru v Celju, podal je tudi poročilo o sprejemu vodstva sekcije pri ministru za prosveto dr. Magaraševiču, sledilo je poročilo o vzajemnem sodelovanju vodstva naše organizacije in fhinistrstvom prosvete — skratka — predsednik Rant je seznanil učiteljstvo z delom naše organizacije, ki se trudi uveljaviti že znane želje učiteljstva.
Tajnik Kus je podal tajniško poročilo in prečital kopico važnih dopisov. Poverjeništvo za Slovensko šolsko matico je prevzela tov. Slaparjeva. Nato je sledilo blagajniško poročilo, ki ga je podala tov. Skodlarjeva. Pri slučajnostih se je sklenilo, naj se pravilnik o praznovanju božičnih praznikov ukine, ker je za naše razmere nemogoč. Ker ni bilo drugih predlogov, zaključi predsednik lepo zborovanje.