Pomagajmo an mi Posočju! Nova Tržaška kreditna banka filiala Čedad št. računa “Pomoč Posočju” 02.990/06 novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIV1DALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b I egge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERCUE 33100 Udine TASSARISCOSSA Italy SL 34 (924) Čedad, četrtek, 10. septembra 1998 Solidarietà ai terremotati del Tolminese Nuova Banca di credito di Trieste filiale di Cividale n. c/c “Pro-terremotati Sio” 02.990/06 Lunedì 14 settembre non sarà un giorno qualsiasi per molti alunni e insegnanti. Inizia infatti il nuovo anno scolastico. L’augurio è che sappiano vivere questa esperienza con serietà ma anche con un pizzico di gioia Na Matajurju je bil v nedeljo, 6. avgusta, tradicionalni praznik gore. V okviru te pobude je bila tudi razstava posvečena kozolcev, spomenikov ljudske arhitekture Laurea pure per maestri sbveni L’anno accademico prende il via quest’anno all’Università di Udine (ma anche a quella di Trieste) con un’importante novità. Finalmente dopo tanti dibattiti, discussioni, interventi di esperti e politici, ha preso forma e sostanza la convinzione che quanto più sono piccoli gli allievi, tanto maggiore devono essere le competenze e la specializzazione degli insegnanti. E finalmente è partito il nuovo corso di laurea in Scienze della formazione primaria. Il corso di laurea è destinato alla formazione culturale e professionale degli insegnanti della scuola materna e della scuola elementare. La laurea conseguita, è bene sottolinearlo, costituisce titolo per l’ammissione, in relazione all’indirizzo prescelto, ai concorsi a posti di insegnamento nella scuola materna ed elementare, nonché di educatore nelle istituzioni educative statali. Un ulteriore aspetto importante dell’iniziativa, che comunque prevede l’iscrizione di 180 studenti, consiste nel fatto che il 10% dei posti è riservato agli insegnanti per le scuole in lingua slovena. Per questo è previsto lo svolgimento di parte del percorso formativo presso le Università della repubblica di Slovenia. É un risultato decisamente significativo per l’Università di Udine e che dobbiamo alla prof. Schiavi. segue a pgina 3 Na potresnem območju se ljudje pripravljajo na zgodnjo jesen in zimo Obnova gre naprej Domačini so z ritmom sanacije nezadovoljni - Po sprostitvi nekaterih birokratskih postopkov dela potekajo hitreje - Potrebna je dopolnitev zakona o obnovi Posočja la tutela delle mino- ranze linguistiche approvata in giugno dalla Camera, la difesa della lingua e della cultura della comunità delle Valli del Natisone “di antico ceppo slavo”, secondo Mattelig. La proposta di legge, che o-ra deve essere approvata dal Senato, accomuna invece le comu-nità slovene della provincia di Udine a quelle di Trieste e Gorizia. Michele Obit segue a pagina 2 A Resia inaugurato il museo Tutela, visioni opposte Tanto per cambiare è stato la tutela della minoranza slovena l’argomento su cui l’assemblea della Comunità montana delle Valli del Natisone, che si è svolta mercoledì 2 settembre a S. Pietro, si è maggiormente soffermata. Tanto si deve a Sergio Mattelig e Giuseppe Chiuch, consiglieri dell’opposizione, autori di un ordine del giorno con il quale chiedevano l’inserimento, nella proposta di legge per 1 prefabbricati tra Bila e Ravanca in località Puoje sono ancora lì a ricordare la furia del terremoto che 22 anni fa si è abbattutto su Resia, provocando morte e distruzione, cambiando completamente il volto della valle, senza riuscire per fortuna a cancellarne i tratti originali essenziali. Faticosamente la vita è ritornata prima nelle baracche e poi nelle case ricostruite e con essa la consapevolezza, qui come altrove in Friuli, che bisognava rico- struire le case, ma anche il legame con il passato e la storia, che per mantenere la vita nei paesi bisognava mantenere e rafforzare anche l’identità che si esprime in primo luogo attraverso la lingua e la cultura. E ora uno di quei prefabbricati ospita quella che è una nuova tappa della rinascita ed in un certo senso una sfida per il futuro. Venerdì proprio qui è stato i-naugurato il Museo della gente della vai Resia. (jn) segue a pagina 3 Il sindaco Paletti, la presidente Negro e due citiravci Po letošnjem velikonočnem potresu prizadeto Posočje vse svoje energije namenja sanaciji posledic in rekonstrukciji. Mudi se. Jesen je pred vrati in do zime je neobhodno potrebno zagotoviti vsem prizadetim prebivalcem varno streho nad glavo. Doslej je bilo na najbolj prizadetih krajih, v vaseh pod Krnom nad Kobaridom in na Bovškem opravljenega mnogo dela, pri katerem so zlasti domačini napeli vse moči. Po splošni oceni pa bi sanacija lahko potekala hitreje, če je ne bi zavirali birokratski postopki, če bi bil zakon, ki ga je sprejel slovenski parlament ustreznejši in predvsem, če bi država v večji meri zaupala domačinom, ki ne štedijo z žrtvami in trdim delom. Res je, da se slovenska država prvič, odkar je samo- države bistvena. Res pa je tudi, kot ugotavljajo prizadeti domačini in krajevni upravitelji, da v Posočju obstajajo tudi izkušnje po potresu izpred dvajsetih let. In ljudje lahko sami veliko naredijo za hitrejšo sanacijo, če se ne znajdejo pred zaprekami in togimi omejitvami, kot se je dogajalo kar nekaj mesecev po potresu. V zadnjem tednu je prišlo do nekaterih sprostitev, ki so sanacijo pospešile. Gradbena dela je videti na vsakem koraku. (du) beri na strani 4 Večino poškodovanih hiš v Bovcu bodo popravili stojna, sooča s posledicami velike naravne katastrofe, kot je potres. Rekonstrukcija je nedvomno zahtevna in zapletena naloga, ki je ni mogoče izpeljati brez močnih finančnih sredstev, podrobnih načrtov in velike strokovnosti. In pri tem je vloga Četrtek, 10. septembra 1998 La Comunità montana sulla legge per ie minoranze linguistiche Tutela, bocciata la proposta del duo Mattelig-Chiuch dalla prima pagina Dura la reazione dell’assessore Fabio Bonini, che ha accusato Matte-lig di non fare nulla, dal punto di vista pratico, per la valorizzazione del dialetto locale. Bonini ha anche proposto un emendamento - poi ritirato, ma con la promessa di ripresentarlo -con cui chiede che il dialetto sloveno ed il friulano possano essere usati nel corso delle assemblee dell’ente. Stefano Gasparin (Ppi) si è detto “molto distante dalla mozione di Mattelig e Chiuch” introducendo il tema della necessità dell’insegnamento dello sloveno nelle scuole, tema poi approfondito dagli assessori Beppino Crisetig (“Noi vogliamo che la nostra realtà si dia i mezzi per andare oltre, per uscire dal museo”) e Nino Ciccone. Per il presidente Giuseppe Marinig la proposta dell’opposizione “non denota rispetto e amore per la propria lingua”. Unico a favore dell’ordine del giorno, è intervenuto Chiuch per dire che “un conto è l’evoluzione di una parlata, un altro è la sostituzione di una lingua con un’altra”. Il documento è stato respinto con 20 no, 4 voti favorevoli (Mattelig, Chiuch, Suber e Melissa), due a-stensioni (Oballa e Rossi). E’ stato invece approvato un altro ordine del giorno, proposto da Maurizio Namor, con il quale si sollecita il Senato a procedere in modo sollecito all’approvazione della legge di tutela. La cronaca annota ancora due interpellanze dei moderati sul viaggio di una delegazione della Comunità montana in Belgio e sull’intestazione in sloveno e friulano del premio “Lastra d’argento”, una interrogazione di Gasparin a proposito della manifestazione “Stazione Topolò” (l’assessore Crisetig ha assicurato il sostegno dell’ente montano) ed una mozione sul ripristino urgente della viabilità forestale. Michele Obit S. Pietro, la Lega contraria La Lega nord di S. Pietro contro l’amministrazione comunale. Il consigliere Renato Osgnach interviene per sottolineare la propria contrarietà, già espressa in consiglio, all’assunzione di un mutuo di 300 milioni per realizzare la viabilità di accesso alla nuova sede della Comunità montana e per il collegamento con la lottizzazione Sedia. “I costi - afferma Osgnach - graveranno esclusivamente sui cittadini di S. Pietro, mentre almeno per la metà dovrebbero essere a carico della Comunità montana”. Per il consigliere “parte del mutuo, almeno pari a 100 milioni, poteva essere destinato per i cittadini di S. Pietro optando per l’apertura di u-na nuova e più sicura via di accesso al ‘villaggio’ di viale Azzida”. Pismo iz K Stojan SpetiC '4 V nasi vasi je živela vplivna družina. Mati Romana je vodila vse posle skupaj z brati Maksom in Francom, medtem ko je bil njen mož Fausto prava nadloga, nenehno je kritiziral Ro-manino obnašanje in grozil, da bo nekega dne zaloputnil vrata in odSel zdoma. Resnici na ljubo je vCasih imel tudi prav, posebno Se, ker je Romani očital, da ne skrbi dovolj za otroke, ki so bili brez dela pa so samo postopali po ulici in kimali pred cerkvijo ali ostarijo. Soseščini pa je padlo tudi v oci, da se pred Romanino hiSo potika znani pustolovec Francesco. Prihajal je vsakokrat, ko je bil Fausto zdoma, v počitniški hišici v hribih, ki jo je zgradil zase in za starejšega brata Armanda. V vasi so vsi vedeli, da je Francescu všeC Romana in da bi jo najraje zasnubil. Zato jo mora prepričati, naj vrže večno nasršenega Fausta čez prag in se omoži z njim. Romana je v škripcih prosila svoje brate za nasvet. Kaj naj stori? France- sco je zoprn, a ima tudi nekaj pod palcem, medtem ko je Fausto idealist s praznimi žepi. Zviti Maks, ki ga Francescova dota mika, toda noče prepira s Faustom, je Romani svetoval, naj se zgleduje po bolj predrznih sosedah in skoči tudi sama čez plot. S France-scom naj sklene skrivno razmerje, dokler je toplo se lahko srečujeta v hrastovi senci, pri potoku. Mlajši brat Franco redno zahaja v cerkev in veliko da na svojo in družinsko čast. Zato je Romano postavil pred jasno izbiro. Ce hoče, naj pripelje Francesca v hišo ob belem dnevu, poprej pa naj razčisti s Faustom in se loči. Kaj pa Fausto? Ze nekaj časa sumi, da se Romana spogleduje s tujcem. Vendar jo dobro pozna in ve, da je Zenska sicer nekoliko nečimrna, a poštena. S vsiljivcem se Se ni spečala, niti grešnega pogleda ni bilo med njima. Kljub temu pa ga moti, da je kupila nov, kot sama pravi “evropski” avto, otrokom pa Se vedno kuha vedno isti neužitni močnik. Zato je Fausto sklenil, da bo Romano poslal k hudiču in odSel zdoma, morda celo v Mehiko, kjer je spoznal strastno mlado črnolasko. Sicer ne ve, ali ga Se čaka, vendar se pri njegovih letih taka priložnost pojavi enkrat samkrat. In priložnost zamujena, ne vrne se nobena. Faustov starejši brat Armando ga pred pustolovščino svari. Kaj bo potem z otroci? Bo Francesco, če se prikrade v hišo, skrbel zanje ali jih bo pognal po svetu, s trebuhom za kruhom? Družina je vendar družina in je ne kaze razdirati ob prvi skomini in spominu na oddaljeno črnolasko. Tudi zato ne, ker je v vasi tudi zviti oštir Silvio, ki komaj čaka, da se v Ro-manini hisi vname prepir, pa bi jo kupil in spremenil v nočni bar za zabavo domačih petičnežev. Silvio je znan goljuf, druži pa se s polizancem Pierfer-dinandom in Gianfrancom, ki je do nedavnega bil navaden pretepač. Zato je Armando svetoval Faustu, naj se raje vrne domov in uveljavi kot mož, ki nosi hlače. Ce udari s pestjo po mizi in zahteva od Romane, naj se pokori, mu bo celo Maks pomagal. Navsezadnje je pol hiSe njegove in včasih ga obide slutnja, da jo Francesco gleda preveč poželjivo. HiSo, namreč, ne Romano... In kdove, ali ga ne pošilja oštir Silvio. Oh, saj zgodbo poznate. Le konca ji ne vemo. Pa bi le radi, da bi bil lep, kakor v vseh pravljicah. Saj veste:... in sta živela še dolgo v družinski sreči. Pa še jaz sem bil zraven in dali so mi piti in jesti. V Sloveniji se upravne volitve bližajo Medtem, ko so se v Fin-žgarjevem domu na Opčinah bližali h koncu študijski dnevi Drage in v času, ko je naše zamejstvo v Bazovici počastilo spomin prvih žrtev fašističnega terorja, je v sosednjem Portorožu Ljudska stranka prirejala svoj letni tabor -tradicionalno srečanje članov in simpatizerjev. Zbralo se je skoraj 15 tisoč ljudi, kar priča o vlogi, ki jo stranka bratov Podobnik ima na sedanji slovenski politični sceni. Tabor Ljudske stranke pa je simbolno pomenil tudi začetek nove sezone. Slovenska politika se je vrnila od tradicionalnih počitnic in začelo se je novo, ki bo gotovo značilno zaradi novembrskih upravnih volitev. Ni slučaj torej, da so na portoroškem taboru voditelji SLS spregovorili prav o bližajočih se volitvah in obraložili svoj pogled nanje. Povedali so, da tudi tokrat se ne bo uresničil veliki sen nekaterih in sicer, da bi takoimenovane pomladne stranke skupaj nastopile ob bližnji lokalni volilni preizkušnji. Drugi Demos, za katerega se najbolj ogreva Janševa socialdemokratska stranka, ne bo nastopil na upravnih volitvah. Vse bolj očitno je, da želita brata Podobnik vnovčiti politično rento, ki jo jima prinaša vladna pozicija in jasno je, da torte ne želita deliti z ostalima, Janšo in Peterletom, ki z opozicije večkrat streljata na Ljudsko stranko tudi z najtežjim orožjem. Na Dragi je bila izražena potreba po spravnih gestah in tudi po združevanju moči slovenske desnice. Očitno pa je bil Portorož predaleč, da bi brata Podobnik slišala apel z Opčin in se premislila o verjetno Ze dokončno sprejetih vo- lilnih (ne)zavezništvih. Resnici na ljubo je treba povedati, da javnomnenjske ankete ne dajejo Ljudski stranki kakšnih posebnih prednosti. Kvečjemu obratno. Po zadnji, ki smo jo prebrali v ljubljanskem Delu, če bi bile danes parlamentarne volitve, bi največ podpore volilcev iztržila Drnovškova liberalna demokracija. Le-ta bi zbrala skoraj 22 odstotkov konsenza. Za njo bi se uvrstila Janševa socialdemokratska stranka (9,2%), komaj tretja bi bila Podobnikova Ljudska stranka (8,5), sledila bi ji Pahorjeva Združena lista (5,1), Peterletova krščanska demokracija (2,8) ter Jelinčičeva nacionalna stranka (2,3), upokojenci iz Desu-sa pa ne bi prišli niti do celega odstotka. V Portorož gotovo ni prišla niti druga Delova anketa, ki govori, kako Slovenci ocenjujejo delo vlade. Polovica vprašan-cev je mnenja, da deluje vladna koalicija slabo, 25 odstotkov je mnenja, da deluje srednje, pohvalno o vladi pa se je izreklo le 8,9 odstotka anketirancev. Ce gre verjeti tem številkam, potem res ne vidimo, kako naj bi Ljudska stranka na prihodnjih upravnih volitvah lahko vnovčila politično rento in povečala glasove zaradi njenega delovanja v vladi. Sicer je Ze tako, da politika ne sledi vedno logikam in treznim razmišljanjem in da je v njej večkrat precej nekontroliranih elementov. Tega se zavedajo vse slovenske stranke, ki bodo v naslednjih tednih in mesecih pozorno pazile, da se bodo v javnosti pokazale kot najboljše in najbližje interesom ljudi. Po volitvah pa bo na vrsti druga zgodba, tako kot vedno in povsod, (r.p.) Nuova diocesi a Nova Gorica? Pro terremotati La più importante misura assunta nei giorni scorsi dal governo sloveno nei confronti dei terremotati dell’alta valle dellTsonzo, dove entro quest’anno verranno sanati 350 edifici e ricostruiti 210, riguarda la decisione del governo di pagare a quanto verranno ospitati negli alloggi di fortuna la bolletta per l’elettricità, il ri-scaldamento e le spese dei servizi comunali. Slovenia all'ONU Dal primo settembre l’ambasciatore sloveno all’ONU Danilo Tiirk, per un mese presidente del Consiglio di sicurezza, è tornato a ricoprire nuovamente la carica di semplice membro dell’importantissimo organismo internazionale. Giudizi positivi per il lavoro svolto dall’esponente sloveno che guiderà nuovamente il Consiglio di sicurezza O-NU nel novembre del 1999. Due sulla graticola All’avvio dell’attività politica dopo la pausa estiva due sono i ministri per i quali l’opposizione slovena sta accendendo la graticola: il ministro della pubblica i-struzione Slavko Gaber e Pavle Gantar ministro per l’ambiente e responsabile della ricostruzione post-ter-remoto nell’alta valle dell’I-sonzo. Entrambi appartengono al partito liberaldemo-cratico del premier Drnovšek. Negoziato europeo La Commissione europea a Bruxelles sta aspettan- do dalla Slovenia la piattaforma sulla cui base in-zierà la trattative per l’integrazione della vicina Repubblica nell’UE. Questi i sette settori presi in considerazione: scienza e tecnologia, telecomunicazioni e tecnologia informatica, scuola e problematica giovanile, cultura e politica audiovisiva, politica industriale, piccola e media industria, politica di sicurezza comune e politica estera. Il materiale dovrebbe essere pronto entro la metà di settembre. Diocesi goriziana? Una specifica commissione della conferenza espi-scopale slovena sta discutendo dell’opportunità di aumentare il numero delle diocesi (attualmente sono 3) di due o al massimo 5 unità. Quella di Capodistria dovrebbe scindersi in due con la costituzione di una nuova diocesi a Nova Gorica. La proposta dovrà essere inviata a Roma, cui spetta la parola finale anche riguardo la nomina dei nuovi vescovi. Resti di guerra Sono passati ormai 80 anni dalla prima guerra mondiale eppure le sue tracce continuano ad affiorare. Così ad Avče hanno estratto nei giorni scorsi dalla Soča/Isonzo ben quattro granate di produzione italiana. Nulla di nuovo, se non fosse per le dimensioni degli ordigni tutti e quattro i-nesplosi. Ogni granata aveva il diametro di 305 mm ed il peso di 358 kg. Četrtek, 10. septembra 1998 Presentati a Udine gli spettacoli della stagione IIT eatro club lancia la prosa E’ stata presentata venerdì a Udine la stagione di prosa 98/99 del “Teatro club”, realizzata in collaborazione con il Comune, con la Regione, la Provincia e l’Ente regionale teatrale del Friuli-Venezia Giulia. La presentazione del cartellone avviene in un momento delicato per l’organizzazione di spettacoli teatrali ad Udine. Proprio nei giorni scorsi è infatti andata deserta la gara per l’assegnazione delle attività promozionali del Nuovo teatro Giovanni da Udine. Alla base di questo infortunio c’è la rivalità tra due organizzazioni, il Centro servizi spettacoli e l’Ente regionale teatrale, che è stata addirittura l’origine della crisi della giunta comunale e delle successive dimissioni del sindaco Enzo Barazza. La 33a stagione del Teatro club comprende innanzitutto, come debutto, un’anteprima nazionale, ovvero la nuova produzione pirandelliana diretta e interpretata da Gabriele Lavia “Non si sa come”, di scena al Giovanni da U-dine in esclusiva regionale (dal 17 al 20 ottobre). Sempre al Teatro nuovo dal 2 al 4 novembre sarà in scena “La gatta cenerentola” nell’allestimento firmato da drammaturgo Roberto De Simone. Quindi verrà proposto un classico della drammaturgia napoletana contemporanea, “Natale in casa Cupiello” di Eduardo De Filippo (dal 4 al 6 febbraio 1999). Altro evento, il nuovissimo allestimento di “Amieto” che vede, nei panni del principe di Danimarca, il giovane divo cinematografico Kim Rossi Stuart Marco Paolini (dal 12 al 14 marzo). Tutti questi spettacoli si terranno al Giovanni da U-dine. Altri invece saranno programmati nella sede a-bituale del Teatro club, il Palamostre. Tra questi, almeno un evento: lo spettacolo firmato dall’autoreattore forse più amato dal pubblico teatrale italiano, Marco Paolini, che a Udine dal 2 al 6 dicembre proporrà “Bestiario veneto -Parole mate” con il quale presenterà le voci poetiche venete e friulane più significative del secolo, tra cui Pier Paolo Pasolini e Biagio Marin. Il museo di Resia è una bella realtà Realizzato dal Campo giovanile di ricerca segue dalla prima La sede del Museo è provvisoria ed anche la mostra, sia pure con molta cura, è stata intanto abbozzata. Ma si può dire senz’altro che sono state poste solide fondamenta a quella che sarà senz’altro una delle istituzioni culturali fondamentali della valle alle pendici del Canin. Tanti sono i protagonisti di quest’iniziativa. Intanto gli studenti sloveni di Trieste che sotto la guida di Milan Pahor hanno preso parte al Campo giovanile di ricerca / Mladinski raziskovalni tabor “Resia ’98”, che anche con l’aiuto di alcuni ragazzi resiani hanno lavorato sodo per due settimane per ripulire e sistemare i locali e poi per allestire la mostra che ha, tra gli altri, il pregio di raccontarsi al visitatore attraverso didascalie in italiano, resiano e sloveno standard. Poi Andrej Furlan, “vecchio” amico di Resia a cui si deve l’impostazione del museo, semplice ma efficace, dove c’è un gioco continuo tra passato e presente, con uno spazio de- Mostra lignea in banca Più e più volte l’abbiamo vista partecipare a diverse manifestazioni, folkloriche e non, e continuare a lavorare il legno. A esporre e produrre le sue sculture lignee, soprattutto le maschere di legno che sono molto legate alla tradizione storica e culturale delle valli del Natisone. Ora Silvana Butterà di Rodda (Pulfero) ha allestito una mostra nella prestigiosa sede della Banca popolare di dividale. La sua personale rimarrà aperta al pubblico, nell’orario di apertura della banca, fino alla fine di settembre. ISCEMO učitelja slovenskega jezika in kulture za tečaje za odrasle. Informacije na društvu Ivan Trinko Ul. IX agosto - Čedad , tel 0432-731386. Vabilo na izlet na Dansko in Nemčijo z Goričani Iniciativa je prišla s strani Društva slovenskih upokojencev Društvo slovenskih upokojencev iz Gorice, pripravlja s pomočjo če-dajske turistične agencije potovanje na Dansko an v Nemčijo. In goričani bi bili zelo zadovoljni, če bi se jim pridružili tudi prijatelji iz Benečije, kot nam je po telefonu povedal prijazen gospod Miladin Cerne, predsednik društva. Rade volje zato posredujemo našim bralcem okvirni program potovanja, ki bo od 3. od 11. oktobra. Treba pa se je hitro odločiti, saj je časa za vpisovanje malo, le do 16. septembra. Potovali boste 7 dni. Prvi dan je odhod iz Gorice z SOLABUS E’ stato aperta una sottoscrizione per l’acquisto di un pulmino da 26 posti per la scuola bilingue di S. Pietro. Chiunque può contribuire versando una somma sul c/c della NTKB 02/01010. avtobusom, nato z letalom ob treh popudan iz Benetk v Kobenhavn / Copenhagen, kamar pridete ob 18.30. Drugi dan je voden obisk po glavnem mestu Danske, ki je zelo lepo in bogato s spomenik. Tretji dan se nadaljuje obisk Co-penhagena in nato mesteca Helsingor. Četrti dan po zajtrku je ob 11. uri let v Berlin, kjer bo že v popoldanskih urah panoramski izlet po mestu. Peti dan bo seveda posvečen obisk tega znamenitega mesta. Naslednji dan pa bodo izletniki obiskali zgodovinsko in umetniško središče Potsdam, o-gled gradu Sansouci. Sedmi dan je pa preko Frankfurta povratek v Benetke in spet v Gorico. Kdor želi bolj podrobne informacije o izletu in o programu se lahko oglasi pri predsedniku goriškega društva Miladinu Cerne (tel 0481 -533253), kjer če se za to odloči se tudi v-piše. Casa, kot rečeno je do 16. septembra. Na kravji bal s PDB Na iniciativo Planinske družine Benečije v nediejo bo Iiepa skupina benečanu šla v Bohinj, kjer bo liepa etnološka, foklorna manifestacija: Kravji bal. Na izlet se gre z avtobusom, ki odpelje iz avtobusne postaje v Čedadu ob 7.30. uri. V glavnem, kaj se gaja? V telem dvenu se ob koncu polietja vračajo krave iz planin an je velik se-njam. Nastopijo an plešejo folklorne skupine, godbe, kumetu-ške igre... an sevieda je tudi puno dobrega zajest an piti. Tisti, ki gre na izlet naj vsak sam poskarbi za kosilo. Povratek damu zvečer. Najta pozabit dokumentov! H-'V.'.’ . stinato alle proiezioni - tema principale il terremoto - e la ricostruzione di un angolo di casa pre-terre-moto con la tipica “scarpiera” sotto il divano. Un ruolo importante l’ha svolta l’associazione “Museo delle genti della Val Resia”, istituita nel maggio del 1995 e presieduta da Luigia Negro. L’obiettivo era quello di aprire quel museo etnografico a cui aspiravano generazioni di resiani e che ora è stato possibile realizzare anche con il contributo della re- Laurea per maestri segue dalla prima Si deve alla prof. Silvana Schiavi Fac-chin che bene conosce la realtà della comunità slovena della provincia di Udine e che ha seguito fin dal suo nascere il Centro scolastico bilingue di San Pietro al Natisone se anche l’Università di Udine ha saputo mostrare attenzione e sensibilità nei confronti dell’ambiente da cui è nata ed in cui è radicata. E importantissimo però a questo punto ricordare che i tempi sono strettissimi. L’Università di Udine chiuderà le preiscrizioni per i 180 posti il 25 settembre, mentre la prova si svolgerà il 30 settembre. Vale la pena poi ricordare che il corso è aperto anche a chi è già insegnante nelle scuole primarie e materne. pubblica di Slovenia. Va ricordata naturalmente l’amministrazione comunale di Resia, guidata dal sindaco Luigi Paletti, che ha messo a disposizione i locali e sta profondendo il massimo dell’impegno per mantenere le radici etniche e culturali dei resiani. “Non per chiuderci - ha sottolineato Paletti all’inaugurazione - ma per conservare una cultura che ci appartiene, per confrontarla con quella degli altri e metterci in relazione con loro nel rispetto reciproco”. Ma i veri protagonisti del Museo ieri, come oggi e domani, sono i resiani stessi, per gli oggetti della vita di ieri, i documenti, le fotografie che hanno donato o prestato al museo o che si apprestano a farlo. Non solo. Nell’intenzione di promotori, come ha sottolineato Luigia Negro, è di fame uno spazio aperto, certo a visitatori e turisti, ma soprattutto ai resiani stessi per qualsiasi contributo anche di idee vogliano dare. “Non vogliamo fare nostalgia”, ha spiegato, “ma rafforzare la nostra identità, conoscere meglio la nostra storia per tramandarla alle giovani generazioni”. Se il buon giorno si vede dal mattino, i primi passi mossi dal museo sono di buon auspicio malgrado la pioggia dell’inaugurazione a cui hanno preso parte molte persone e a cui hanno fatto da contrappunto, come da tradizione, le note della citira e della bunkula. (jn) Resia: corso di ceramica Martedì 25 agosto ha preso avvio a Prato di Resia il corso base di ceramica promosso dall’ammini-strazione comunale con il contributo regionale sulle pari opportunità. Il corso è seguito da una quindicina di partecipanti ed è realizzato dalla coop. Lipa di San Pietro al Natisone. L’amministrazione comunale di Resia, nell’ambito dei progetti sulle pari opportunità ha già realizzato altri corsi formativi e conferenze sul lavoro rivolte alle donne locali. Il corso di ceramica si svolgerà due volte alla settimana fino al prossimo mese di ottobre. novi matajur Četrtek, 10. septembra 1998 Aktualno ,, Likar z družino Rakušček v Drežniških Ravnah in ■ Mi., -■ m Vinko Kranjc (zgoraj) V Posočju je obnova po potresu stekla Nas obisk najbolj prizadetih krajev na potresnem območju Posočja je prej-Sni teden potekel pod vtisom, da so se mnoge dejavnosti, gradbene in druge, ki so neposredno povezane s sanacijo in rekonstrukcijo, pospešile. Načelnik upravne enote iz Tolmina Zdravko Likar je na poti v Dreznico dejal, da je vlada v zadnjih dneh poenostavila nekatere postopke, dolgi protokol papirjev in predpisanih dovoljenj je bil skrajšan, kar je dalo zagona gradbenim delom. VašCani DreZniških Raven in drugih vasi na tem območju pa tudi dotlej niso Čakali križem rok in so sami postorili, kar je bilo v danih pogojih možno. rajo biti gradbene intervencije usklajene s predpisi in državo, vendar je treba vedeti, kje je meja. Vinko Kranjc pravi, da je moralo miniti 110 dni po potresu, da so se lahko popravili vsaj porušeni dimniki in strešniki, ki so jih razbili sesuti dimniki: "strehe iz navadnih korcev so v naših vaseh razmajane in ljudje jim ne zaupajo, hočejo drugo, lažjo kritino. Vendar sprejel z nepremišljeno naglico. Vodja referata za odpravo posledic potresa pri Občini Bovec Peter Zamuda je ocenil, da je država s takšnim zakonom zapletla vse postopke in tako tudi samo sebe spravila v težave. Čeprav je Zamuda obenem mnenja, da se arhitekti in gradbinci drugače zelo trudijo, prav tako pa tudi oba državna sekretarja, Tavzes Hišo v Bovcu so povezali z jeklenimi vrvmi ZELENI LISTI Ace Mermolja Sprava kot preobrazba pameti Oh zakljuCju letošnje Drage je dr. Jože PitCnik v Da ima Likar prav, je bilo kmalu videti na licu mesta. Na sedežu krajevne skupnosti v Drežnici, kjer je vodstvo popotresnih dejavnosti, naju je prijazno sprejel inženir Vinko Kranjc, domačin iz KoseCa, ki koordinira vse operativne dejavnosti. "Krajevna skupnost šteje kakih 600 prebivalcev iz vasi Ma-gozd, Jezerca, Drežniške Ravne, Drežnica in KoseC. Ljudje so se dobro organizirali in zaceli urejati sanacije in nameščanja, vendar nismo zadovoljni. Sanacija teCe, ampak dejansko zamuja za kakšen mesec, ker je bilo preveC mečkanja in birokracije", ocenjuje Kranjc, ki je te dni, vsled pravkar sprejetih pospešil-nih ukrepov postal veCji optimist. "Ne bi bil tak problem, Ce ne bi bila zima pred vrati. Na našem koncu kmalu stisne, lahko zapade sneg že novembra in se potem obdrži. Sedaj so pogoji za sancijo dobri, ampak zaradi neustreznega ukrepanja države se je zaCela pozno“, ugotavlja Kranjc, ki želi vsekakor poudariti, da mo- Sanirana stavba v Drežniških Ravnah arhitekti vztrajajo na izgle-du vasi. Ni prav, da taki problemi zaustavljajo sanacijo. Država bi morala vedeti, da so naši ljudje že dvakrat dali skozi potres in ne bi delali šlamparij, Ce bi jim pustili veC iniciative". V Drežniških Ravnah in Magozdu naj bi bila sanacija zaključena v teku oktobra, rekonstrukcija pa bo seveda trajala veliko dlje. Vsekakor obstaja naCrt, da nihCe od domačinov ne bo prezimil v zabojnikih ali prikolicah, kar bi bilo pri -10 stopinj tudi povsem nemogoče. Nad zamudami pri odpravi posledic potresa se pritožujejo tudi v Bovcu, kjer se še zlasti zavzemajo za korenito spremembo, oziroma dopolnitev zakona o popotresni obnovi Posočja, ki ga je slovenski parlament po splošni oceni in Blaganje, ki sta na licu mesta od zore do mraka. Državna tehnična pisarna, ki je nastanjena v Bovcu in Kobaridu, je do konca avgusta opravila nemajhno delo (ki bi bilo z manj birokracije bistveno veCje). V treh občinah, Bovec, Kobarid in Tolmin se je letos zaCela sanacija 750 objektov, od katerih naj bi bilo do konca leta dokončanih 450. Rekonstrukcija se zaCenja na 720 objektih, do konca leta pa naj bi jih dokončali 180. Vzdušje na potresnem območju je po ukrepih zadnjih dni vsekakor mnogo bolj dinamično in upati je, da bo šlo delo naprej brez veCjih zastojev. Ljudje pa si tudi želijo, da ne bi postala njihova nesreCa predmet polemik in špekulacij nekaterih strank, kar se, žal, že dogaja, (du) predavanju “Sprava kot izhodišče za civilno rast Slovencev iz naroda v državo” ponovil tezo slovenske desnice. Njeno bistvo je v trditvi, da je obdobje komunističnega režima opravilo temeljito pranje možganov celotnega slovenskega prebivalstva. Zaradi tega so tudi sedanje vlade, a ne samo te, zavestni ali nezavestni nadaljevalci prejšnjega režima. Ostro je napadel slovenske zgodovinarje, češ da niso odpravili ponaredkov in zmot režimskega zgodovinopisja. To naj ne bi bilo le posledica slabe volje, ampak sad psihološke in nato kulturne pogojenosti, ki jo je ustvaril režim. Sprava naj bi torej pomenila radikalno psiholo-ško-mentalno preobrazbo pameti in duše Slovencev. “Združiti izseljence slovenske narodne skupnosti iz videmske pokrajine, to je iz terske, nadiške, rezijanske in kanalske doline, ter med njimi pospeševati zanimanje za socialnoekonomske in kulturne probleme z namenom, da globlje spoznajo problematično stanje, ki vlada v zgoraj omenjenih dolinah. To poznavanje naj bi pripomoglo k razvoju in preporodu teh dolin ter privedlo tudi do zašCitenja lokalnih značilnosti.” In queste parole del primo articolo dello statuto allegato all’atto di costituzione dell’Unione emigranti sloveni si riassume la storia di trent’anni dell’associazione, ma è contenuto anche il suo programma futuro. Da quel 28 agosto 1968, quando i soci fondatori, si sono riuniti ad Orbe in Svizzera , molta acqua è passata sotto i ponti, ma quel programma è ancora attuale. Riunire gli emigranti sloveni della provincia di Udine, promuovere tra di loro la conoscenza dei problemi e-conomici, sociali e culturali e favorire in questo modo lo sviluppo e la rinascita di queste valli. Per ricordare le origini di quest’importante associazione, per onorare Teza me osebno plaši, ker je ponavljanje formule kulturne revolucije, ki naj bi reprogramirala našo mentalno strukturo. Kdo lahko to napravi? Očitno neka močna entiteta, najverjetneje država, ki bi prevzela nalogo, da usmerja pamet državljanov. Za tezami se skriva podoba etične države, ki nikoli ni bila in ne bo demokratična. Demokracija sloni na pravici državljanov do izražanja lastne volje. To voljo omejujejo ustava in zakoni, skratka pravni red, ki določa pravice in dolžnosti, obenem pa to, kar je dovoljeno in kar je kaznji-vo. Ob strankah, ki so politični izraz volje državljanov, so v pravni državi bistvene avtonomije teles, kot je sodstvo. V sistemu igrajo svojo svobodno vlogo še drugi elementi, kot so mediji, gospodarstvo z lastniki quanti non sono più tra noi e ringraziare quelli che sono stati i padri fondatori, a cominciare dal primo presidente Marco Petrigh, e quelli che hanno collaborato, si è svolta sabato 29 a-gosto a Orbe, una breve ma toccante cerimonia, svoltasi non solo nella città ma addiritttura negli stessi locali in cui nacque l’Unione emigranti sloveni. Vi hanno partecipato tra gli altri Daniel Nicole, sindaco nel 1968 e l’attuale primo cittadino Claude Re-cordon. Maurizio Mizza, sindaco di Lusevera, ha ricordalo il dramma dell’esodo, ma soprattutto i benefici per le valli del Torre a seguito del rientro di persone che hanno portato con se esperienze professionali, ma soprattutto u- in sindikati, tržišče, kultura itd. Demokracija, kot jo pojmujemo (če je to edina možna pravilna družbena formula, je drugo vprašanje), je kompleksen sistem, ki ne predvideva državnega reprogramiranja možganov, duš, navad itd. To je prepuščeno življenju. Država, ki programira pameti in duše, je lahko samo totalitarna. Pučniku se je v diskusiji zoprstavil Jože Pirjevec, ki je zatrdil, da zgodovina nima dokončne resnice, ampak pomeni trajno iskanje. Dejal je, da se je slovensko zgodovinopisje razvijalo in da se razvija, vanj pa ne sme poseči politika kot nekakšen usmerjevalec. Kot nevarnost vmešavanja politike v zgodovino je omenil Pučnikovo trditev, da se je na Slovenskem pričelo govoriti o spravi nekje leta 1993. Dejansko je problem izpostavila Spomenka Hribar sredi 80. let. Pirjevčeva izvajanja je spremljalo glasno neodobravanje občinstva. Pirjevec je imel prav, saj bi bilo resnično nadaljevanje nedemokratične politike prav ponovno pranje slovenskih možganov, čemur se z drugačnim izrazom pravi lustracija. mane che hanno saputo mettere a disposizione di tutta la comunità. In rappresentanza del console italiano é intervenuto alla cerimonia il prof. Michele Scala che ha ricordato il ruolo dell’emigrazione italiana in Svizzera e i problemi legati al mantenimento dell’identità. Rudi Merljak, consigliere dell’ambasciata slovena in Svizzera, ha poi e-spresso apprezzamento per la trentennale attività dell’Unione. La manifestazione si è conclusa con il saluto del presidente Dino Chiabai che ha consegnato ai presenti una targa ricordo. Un grazie particolare va al signor Albert Mast, che ora come trent’anni fa ha ospitato l’incontro. A Orbe in Svizzera oggi come 30 anni fa Stretta di mano tra il presidente Chiabai e Marco Petrigh, primo sulla sinistra il rappresentante sloveno Rudi Merljak novi matajur C Kronam četrtek, 10. septembra 1998 jih prave Dva pijanca sta se kuinaj vebasala von z oštarije blizu Stacjona v Cedade an sta začela hodit gor po šinah od ferovije. - Toni... Toni... - Poviejmi, Bepo! - A si videu, ki šten-gi imajo tele liesinca? - Oh ja, sem videu, pa za tiste bi na bluo hudiega, je ki pašama- ni so prenizki!!! *** Tu adni butigi v Cedade so predajal jerebove polpete zlo dobar kup. Giovanili, ki je znani jagar, je viedeu, de jerebi so specjalni tičaci in tudi dragi, an še nomalo radovieden človek, je šu vprašat gaspodarja če tiste polpete takuo dobar kup so zaries samuo jerebove al so miešane s kajšnim drugim mešam. - Ben ja, za glih reč, ložem tudi nomalo konjskega mesa. - Ah, takuo ja morejo bit buj dobar kup! -je jau Giovanin - An dost par stuo? - Petdeset par stuo -je odguoriu gaspodar -, ki pride reč pu an pu: adnega konja an adne-ga jereba... adnega konja an adnega jereba! ! ! Bossi je peju njega avto v karocerijo vas podart. Ku ga je zagle-du njega karocier ga j’ poprašu: - Senator, ka’ se vam je zgodilo, de ste takuo ščedu vas avto? - Sem ujeu zdol adnega terona! - Pa kuo more bit, de ste naredu tajšno škodo samuo z adnim človiekam? - Oh ja... zatuo, ki mi je utieku miez drevi! H Na lu v Klenj anAŠi Azlanji so pridni tu vse, pa za kar se tiče bal-ninanje, Klenjan so buojš ku oni, brez obedne za-miere! Tuole je kar je paršlo uon na parvem “Torneu” balinanja Kle-nje - Ažla, ki je biu 13. an 14. vošta. V četartak 13. vošta so igral v Klenji, v petak 14. pa v Azli, vsakikrat so dobil Klenjan (3 - 0 an 2-1). Nič za tuo. Obe- dan se nie ujezu an za pokazat, de so šele parjatelji, so vsi kupe sedinli za mizo an snjedli dobro pastošuto. Pa tuole srečanje, ki je bluo nareto an za se ušafat kupe dvie vičera, je imielo an kiek uradnega (qualcosa di ufficiale), kar se je par-kazu šindak Marinig (ki je taz Klenja: paš za kogà je daržu? Za njega vasnjane al za Ažlane?) an šenku ’no kopo špietarskega ka-muna an dvie bukva. An gologlavec an njega parjatel z ricota-sto glavo sta se srečala v gostilni. Te ricotasti je začeu, ku po navadi, pariemat za norca njega parjatelja gologlavca. Mu je pobuošcu glavo an mu je jau: - Oh, kuo je gladka, mi se zdi rit od moje žene! Parjatel gologlavec je tudi on pobuošcu njega glavo an mu odguoriu: - Ja, imaš raZon, je zaries ku rit od toje žene!!! Tle par kraj videmo samuo an part tistih, ki so se srečal v Klenji. Tle zdol gaspuod Mario Qualizza daje nagrado mlademu Lucu Baccino Ku vsake lieto... parvo saboto vošta 2e vedo. Na kor, de jim na bo obedan pravu: vsako lieto, parvo saboto miesca vošta se ušafajo vsi kupe na velikem prestoru pred cierkvico svetega Sintoniha za se veselit kupe tisti, ki so ostal doma al pa so parš-li živet v vas, an tisti, ki so jo muorli zapustit. Guormo o tistih, ki žive v Klenji an Koredi. Ze kajšan dan pred saboto 1. vošta so tisti, ki so pun dobre volje an na “vedo” kakuo “zamujat” njih cajt, ker so tudi v penzjonu (!) začel nastavjat tendone an frigal grilje, za peč klobasice, čevapčiče, piščance... takuo v saboto vičer, kar so začel parhajat blizu vasnjani, je bluo vse na mest. Za pokazat, de so an pridni, so parvo šli h maš an po maši jih je njih novi famoštar, gaspuod Mario Qualizza lepuo pozdravu. Potlè so se usedinli za mize an začel jest an pit, pa so imiel cajt an za se veple-sat an igrat na tombolo. Vesta, duo je uduobu parvi premjo, ki je biu an liep “gazebo”? Valter Bevilacqua. Imiel so tudi lepo i-dejo nagradit, premjat štier mlade vasnjane, ki so lietos “dozoriel” (tisti, ki so nar-dil “esami di maturità): Simone Bordon, Sara Venuti, Luca Baccino an Davide Del Gallo. Vse je šlo po pot takuo, ki so vsi Zeliel... samuo ’na rieč ne: drugi dan, nedieja 2. vošta, je biu praznik možij an takuo tisto saboto vičer možje so težkuo čakal, de pride punoči s troštam, de vse žene jim nardijo ’no lepo “fešto”. Pa takuo nie šlo. O punoči žene so jo “pokadile” da-mu... an možje so ostal z dugim nuosam. Pa če so se slavo zastopil, an Zenè so se troštale, de ta prava “festa” bo tan doma? Domenica 20 settembre si terrà la gita autunnale in pullman organizzata dalla sotto-sezione CAI “Val Nati-sone” che avrà come meta Cortina e le Dolo-miti ampezzane. La partenza avverrà alle o-re 6 dall’albergo Belvedere di San Pietro. Il rientro è previsto per le 21 circa. Per l’iscrizione potete chiamare Federico Iussig (tel. ufficio 0432/731212 - cell. 0338/8563672). bli še buj lepi an smo jih videli od živega. Pa tisti od domačega društva Sant’Andrea, ki je organizalo senjam, nieso parklical samuo štrijona, napravli so tudi igre za te male, ples za te velike, za pit an za jest... Ja, je pru an liep senjam, kjer parhajajo zvestuo ne samuo vasnjani, pa tudi iz drugih kraju, ker ima v sebè šele tisti duh naših pravih, domačih sejmu. Lietos Otroc, mame, tata an noni... vsi z debelimi očmi an kajšan tudi z odpartimi ustmi. Ka’ se gaja? Čudeži! Pru takuo, so čudeži, ki jih je runu čarovnik, š-trijon, ki je paršu na v Kravarje so bli Čudeži! senjam v Kravar v petak 28., saboto 29. an nediejo 30. vošta Kuo je bluo lepuo... an so bli pru te pravi čudeži, tisti, ki se videjo po televižjone. Tisti, ki smo jih videli v v Kravarje so novi matajur četrtek, 10. septembra 1998 6 Uno dei più caratteristici castellieri carsici - Archeologia 35 Nella cinta difensiva del castelliere di Slivno Nei pressi del paese di Slivia-Slivno, in comune di Duino-Aurisina, si trovano due castellieri, denominati Castelliere di Slivia II -Podgresc e Castelliere di Slivia - Gradec (che nel 1955 fu intitolato al Mar-chesetti in omaggio al ricercatore). Si è supposto anche che le due costruzioni avessero, ma questo non è accertato, qualche collegamento fra loro. Sebbene la zona sia ricoperta da una folta vegetazione, il Castelliere di Slivia-Gradec, è ben visibile a nord su una collina dal tratto di autostrada Sistia-na-Aurisina. È riconoscibile fra le macerie per l’aspetto di una fortezza dall’imponente cinta muraria, alta otto metri sul lato orientale. Il castelliere presenta due cinte murarie: la cinta interna quasi circolare che si sviluppa per 270 metri, con macerie che si elevano fino a 5 metri di altezza; la esterna presenta una pianta semicircolare e si sviluppa per circa 300 metri, solo sul lato settentrionale. Le dimensioni sono dunque al di sotto della media dei castellieri carsici, ma le caratteristiche ne fanno un e-sempio tipico delle costruzioni carsiche note come castellieri. Il sito è stato oggetto di diverse campagne archeologiche. Oltre alla cinta sono stati individuati dei gradoni, alti più di un metro e larghi altrettanto, costruiti con blocchi di pietra, considerati poi opera di più costruzione recente. L’esplorazione delle macerie del castelliere ha mostrato i-noltre che la muraglia perimetrale presentava lo spes- V'- *! ■* L’accesso ad un castelliere del Carso triestino sore di due metri, insolitamente ridotto rispetto agli altri castellieri. La muraglia appare manomessa anche perché parte del pietrame è stato asportato e riutilizzato dagli abitanti del luogo. Nella cinta intema è stata osservata una spianata, sulla quale trovava posto l’abitato, di cui sono state individuate le tracce. Infatti proprio questo spiazzo ha richiamato l’attenzione particolare degli archeologi, che hanno effettuato un e-same stratigrafico, rilevato tre livelli cronologici corrispondenti ai tempi della frequentazione del castelliere da parte dei loro abitanti. I residui di carboni di un focolare raccolti nel Castelliere di Slivia sono serviti a calcolare, con il metodo del radiocarbonio CI4, la datazione del livello profondo del castelliere, che risale al 1450 a.C., nella piena età del bronzo. Questo dato ha offerto un indirizzo cronologico generale dei castellieri. Un secondo materiale archeologico utile a fonnulare una cronologia del castelliere, Pomagaj Andreju do razglednice furono i frammenti di ceramica distribuiti in tutti i livelli. La ceramica ha uno spessore sottile, ma presenta un impasto grossolano misto a sabbia ed una superficie ruvida. La ceramica più antica è stata raccolta nello stesso livello dei carboni esaminati ed è dunque loro contemporanea. Quella di un secondo livello presentò caratteristiche che permisero di datarla al 1000 a.C. circa e quella del livello superficiale alla prima età del ferro per arrivare così al IV secolo a.C. Si potè concludere che il castelliere fu frequentato in epoca protostorica per oltre 1000 anni. Un interessante ritrovamento, raccolto nello strato più profondo, è stato un tratto di argilla cotta, interpretato come parte del pavimento di una abitazione. Le ricerche hanno scoperto anche resti di intonaco, in cui sono rimaste impresse le impronte del traliccio vegetale che, secondo la tecnica usata negli abitati preistorici, reggeva le pareti rivestite di argilla. Nel castelliere si sono trovate ossa, avanzi di pasti. La presenza del bronzo è limitata solo ad un paio di reperti. Queste costruzioni ciclopiche hanno suscitato molti interrogativi. Siccome i castellieri del tipo carsico -villaggi difesi da cinte murarie - sono diffusissimi in Istria la ricerca si è spinta in modo particolare in quella direzione. Secondo Marchesetti l’origine dei castellieri doveva essere cercata nel mondo mediterraneo (esempi ci sono nel mondo miceneo) attraverso la penisola balcanica e l’I-stria, sia pure in substrati culturali ed etnici diversi e in presenza di tecniche murarie e di ornamentazione ceramica differenti. Gli studiosi dei villaggi fortificati carsici si sono anche posti interrogativi sull’appartenenza etnica della popolazione dei castellieri. Si sono avanzate varie ipotesi (Illiri per la tipologia costruttiva, Veneti per il substrato culturale) senza risposte per tutti convincenti. La costruzione dei castellieri è stata collocata cronologicamente al tempo delle migrazioni indoeuropee, provocate da spinte demiche provenienti dall’Asia e dall’Europa sud-orientale. Il percorso delle migrazioni, lente ma continue, sarebbe stato segnato dai castellieri costruiti dai popoli della prima e della seconda migrazione. Oggi si preferisce sorvolare sull’appartenenza etnica, problema considerato insolubile, per studiare la cultura materiale di quelle popolazioni. (Archeologia, 35) Paolo Petricig - Minimatajur— Koje sraka kradla prstan Lojzku sosedu Lojzek je imel kaj rad naravo in vse, kar je živelo v njej. Po domačem dvorišču so se podili kunci in imeli za družbo gagajoče gosi in plavajoče račke, ki so se podile po mlaki na velikem dvorišču. Med vrtnimi gredicami se je sprehajal jež, ki se Lojzka ni prav nič več bal. Na visoki smreki ob vrtni ograji pa je domovala veverica, ki je kaj urno priskakljala, če jo je Lojzek poklical in ji ponudil sladek o-reh. Kako bi ne imel rad teh živali, saj je bil njegov oče lovec. Nekega dne mu je prinesel domov modo srako. Lojzek se je neznansko razveselil. Domovala je v veliki zeleni kletki, sicer pa je bila več na prostosti kot v kletki. Vseh družinskih članov se je navadila, če pa je bil le kdo preveč nadležen z božanjem, ga je hitro znala o-pomniti s svojim močnim kljunom. Le domačega muca se je previdno izogibala, kot bi vedela, da ta stari mijav ni prav nič dobrodušen. Z lovskim psom pa sta bila kar prijatelja. Tako je dorasla in postala še bolj prebrisana in tatinska, kot ji je bilo prirojeno. Le mali Lojzek ji ni prav nič zameril, čeprav mu je kaj rada odnašala iz šolske torbe vse, kar je svetilo. Z mamo Jero pa sta bili nenehno v bojnem stanju. Rada je posedala na kuhinjskem oknu in če je le bilo odprto, zletela v kuhinjo in odnesla kakšno žličko, ki jo je mama obrisano hotela spraviti v škatlo, ko je pomivala posodo. Kje je imela svoje skrivališče, še niso mogli ugotoviti. Lojzek je bržkone že vedel zanj, le vztrajno je molčal. Tudi oče je bil pogosto kaj nejevoljen, ko je ob nedeljah k pražnji obleki iskal srebrne gumbe za zapenjane rokavov na pražnji srajci. Ko je Lojzek slišal, kako se oče huduje na tatinsko srako v prepričanju, da mu je prav o-m ukradla srebrne gumbe, ga je skušal potolažiti, da jih bo že vrnila. In res jih je oče kaj kmalu našel na svoji nočni o-marici v spalnici, zmajeval z glavo in razmišljal, kako, z-lomka, so prišli na njegovo nočno omarico, ko dobro ve, da jih ni tja položil. Mama pa je Lojzku celo zagrozila, da ji je dovolj te pernate črno bele tatice in jo bo že odgnala od doma. Ker pa je Lojzka vsakodnevno obiskoval njegov najboljši prijatelj, sosedov Mihec, so se pogosto vsi trije s srako preselili h godrnjavemu sosedu... Nekega dne pa je sosedu prekipelo. Prav nasršen je pridirjal k Lojzkovemu očetu. Mahal je z rokami, hlastal za sapo in drdal besede. Ko je oče razburljivce le pomiril, mu je povedal, da je v kopalnici, ko se je bril, snel s prsta poročni prstan. Le za hip je skočil v kuhinjo in ko se je vrnil, prstana ni bilo več na stekleni polici. “To je lahko storila le tvoja vražja sraka!”. Vse to je pred vrati v veži slišal Lojzek, stekel je v kuhinjo, pobrskal v pečnici in res privlekel na dan pest žebljev, pločevinastih pokrovčkov, dve jrnikoli in oh, sosedov zlati prstan. Lojzek je stekel v sobo in zavpil: “Tukaj je vaš prstan, sosed!”. Sosed pa je samo nekaj zamrmral in se poslovil. (Vlado Firm, iz Galeba 1 -21990) Beneške križanke: rešitev prejšnje številke 20 [26 |2S 30 Četrtek, 10. septembra 1998 Nel secondo turno di Coppa Regione la Valnatisone costringe gli avversari al pari Frenata la Tarcentina I sanpietrini, in vantaggio nel primo tempo con Tuzzi, sono stati raggiunti nella ripresa dalla squadra ospite - Domenica ultimo impegno in coppa prima del via del campionato “Over 40” a Cosizza, Cravero senza rivali Al torneo di calcio a cinque giocato domenica parte otto squadre Due momenti del torneo di calcio over 40 svoltosi domenica a Cosizza Domenica 6 settembre si è giocato a Cosizza il torneo di calcio a cinque riservato agli Over 40. Sono state otto le formazioni, tutte valligiane, che nell’arco dell’intera giornata si sono date battaglia per conquistare il prestigioso titolo. La manifestazione ha avuto un grande successo di partecipazione sia per quanto riguarda le squadre che hanno giocato che per la cornice di pubblico che ha assistito, interessata alle evoluzioni degli “ultraquarantenni”. Anche la politica era degnamente rappresentata in campo con il sindaco di S. Leonardo Lorenzo Zanutto, l’ex Renato Simaz e l’ex presidente della Comunità montana Valli del Natisone Giuseppe Chiuch. Altra annotazione curiosa: la presenza di un’unica partecipante femminile al torneo, la signora Graziella Carraro Bastiancig. Otto squadre, divise in due gironi, hanno iniziato a giocare alle ore 9, per concludere le loro fatiche alle ore 19. Del girone A facevano parte: Sale e Pepe (Stregna), San Egidio (Cosizza), Bancinari (Merso Inferiore) e Valle d’oro (Crostò). Nel Girone B giocavano: The Star S. Andrea (Cravero), A. S. Grimacco, lribei (Osgnetto) e Arbec (Merso Superiore). Le semifinali hanno visto la prima contesa tra Cosizza e Grimacco terminare con il risultato di 3-2, mentre la seconda partita Cravero-Stregna si è conclusa con la vittoria della prima squadra per 4-3. Nella finalina per il terzo e quarto posto Grimacco ha battuto Stregna per 2-1. I “ragazzini” di Cravero hanno quindi conquistato il trofeo battendo, al ter- ■ I KSi ììotf * * mine del faticoso tour de force, i padroni di casa di Cosizza per 6-3. Per i vincitori sono andati a segno due volte a testa Beppino Sibau, Franco Primosig e Tonino Dugaro, per i locali hanno replicato Paolo Tomasetig, Franco Chiuch e Marino lussig. Sono seguite le premiazioni. A Mario Bergnach (Grimacco) e Gino Qua-lizza (Cravero) è andato il premio quali “te narbuj stari”, Beppino Sibau (Cravero) è stato il miglior marcatore con otto reti, a pari merito con Franco Primosig che è stato penalizzato nel conteggio per avere realizzato un rigore. Migliore portiere è stato scelto Mario Dugaro (Cravero). Quale giocatore più bravo e corretto del torneo è stato giudicato Franco Chiuch, che ha giocato nelle file dei padroni di casa di Cosizza. Paolo Caffi VALNATISONE TARCENTINA 1 Valnatisone: Venica, Mlinz (13’ st Marinelli), Cornelio, Daniele Speco-gna, Tuzzi, Lancerotto (47’ st Clavora), Rossi, Mottes, Podrecca, Sedi, Golles (39’ st David Spe-cogna). S. Pietro al Natisone, 6 settembre - La Valnatisone ha rischiato di dare il primo dispiacere alla blasonata Tarcentina, una delle favorite alla vittoria dell’imminente campionato di Prima categoria. La sfortuna ha voluto che, dopo aver sfiorato il colpo del definitivo ko, sul ribaltamento di fronte i valligiani abbiano subito il gol del pareggio. Gli ospiti si sono dimostrati più tonici e più in avanti nella preparazione dei locali, che hanno dimostrato di lottare alla pari senza timori riverenziali. La Valnatisone è passata in vantaggio al 21’ con Tuzzi che ha concluso con un delizioso pallonetto una bella e veloce triangolazione con Sedi. La Tarcentiva sfiorava il pareggio nel finale del primo tempo con Oscar Martarello, che su punizione colpiva la parte superiore della traversa. All’inizio della seconda frazione di gioco i giallo-blu ospiti si vedevano negare il pareggio dal provvidenziale rinvio di Lancerotto, che negava così a Federico Clavora Bianchin un gol già fatto. Al 24’ una semirovesciata di Golles colpiva la base interna del palo, la sfera non veniva sospinta nella rete sguarnita da Sedi giunto sul pallone con un attimo di ritardo. L’azione proseguiva e sul ribaltamento di fronte Simone Castenetto colpiva il palo interno della porta di Venica. La sfera attraversava tutto lo specchio della porta prima di essere depositata in rete da Emanuele Martarello. Le due squadre non si accontentavano del pareggio, cercavano di superarsi a vicenda senza riuscirci. Domenica 13, alle 17, la Valnatisone ospiterà per l’ultimo impegno di Coppa Regione il fanalino di coda Bearzicolugna, in attesa dell’esordio in campionato che è previsto per la domenica successiva, in trasferta, contro il Zaule-Rabuiese. (p.c.) Jadranje jr »s, • ^ Križnic državna prvakinja Mlada jadralka slovenskega kluba Cupa iz Sesljana Johana Križnic je konec prejšnjega tedna priborila našemu Športu nov vrhunski dosežek: postala je mladinska državna prvakinja! Italijansko državno prvenstvo v jadranju se je tokrat vršilo v Gradežu, v organizaciji kluba Lega navale. Vremenske razmere so bile vse dni dokaj neugodne. Prej je manjkal veter, potem pa je grozilo slabo vreme, ki je kasneje tudi prišlo. Predvidenih je bilo sedem skupnih regat, vendar so uspeSno izvedli le Stiri. Na Startu je bilo 43 tekmovalk in tekmovalcev, ki so tekmovali za absolutni in mladinski državni naslov. Johana Križnic je v ostri konkurenci dosegla prvo mesto v mladinski kategoriji in tudi odlično tretje mesto na absolutni lestvici. Nesrečna junakinja tega prvenstva pa je bila Arianna Bogateč, ki ji je zaradi prekinitve regate uSel absolutni državni naslov. Juniores, l’egemonia è slovena Per Ferfolja prove di mondiale L’ 1 lq giro ciclistico delle Valli Nel pomeriggio di domenica si è disputato, organizzato dal Veloclub Cividale-Val-natisone, 1’ 1 la Giro ciclistico delle Valli del Natisone riservato agli Juniores che ha visto al via una sessantina di ciclisti giunti anche dalla Lombardia e dal Veneto. La parte del leone l’hanno fatta gli sloveni che corrono per il Gs Caneva- Hit Casinò con la vittoria di Juri Ferfolja ed il terzo posto del compagno di squadra Matej Mugerlj. Al secondo posto a 1 ’50” si è piazzato un altro sloveno, Gregor Zagorc, che difende i colori della Kk Telecom. La vittoria di Ferfolja non è mai stata in discussione. 11 portacolori di Caneva, che è prossimo a disputare con la rappresentativa slovena il campionato mondiale di Valkeburg nella specialità di cronometro individuale, ha preso la testa dal via, ha scollinato solitario sul gran premio della montagna a Masseris, concludendo la sua trionfale cavalcata sul traguardo di S. Pietro al Natisone. Trofeo Beuzer, Hren sopra tutti Lo sloveno Aleš Hren del G.S. K. K. Bisport si è aggiudicato la corsa ciclistica S. Pietro-Monte Matajur valida per l’assegnazione del 20a Trofeo macellerie Beuzer. Il vincitore, che gareggia nella categoria Cadetti, ha percorso i 30 km dell’impegnativo percorso in Ih 14’, tagliando solitario il traguardo del rifugio Pe-lizzo. Ha staccato di due minuti Andrea Sclisizzi. Questi i vincitori delle altre categorie: Maurizio Bonin (Junior), Gebhard Perii (Senior), Valnea Parma (donne), Claudio Pangos (Veterani) e Franz Tarmann (Gentlemen). Il Trofeo macellerie Beuzer è andato alla Società fornaci Morandini. Četrtek, 9. septembra 1998 DREKA Trušnje Novici v vasi Če je ries, kar pravi pregovor “novica mokra, novica sreCna”, trije pari noviču, ki so se oženili tel konac tiedan tle v Nedi-ških dolinah bojo imiel tarkaj sreCe v njih življenju, de je ki! An mi jim jo ries Zelmo. V saboto 5. popudan, v luštni ciervki par Devici Mariji na Krasu sta se oženila Flavia Rudi -Spuobova iz Trušnjega an Nicola Moreale iz Vidma. Je nimar buj riedko i-miet novice tle par nas an kar so, jih gremo vsi zve-stuo gledat. Telekrat nam je velik daž nomalo na-gaju a smo vseglih pozdravili Flavio an Nicola. Novica bota Ziviela v Latisani an mi jim Zelmo, vse narbuojše v njih skupnem življenju. Svet Stuoblank Liep senjam za parvo sveto obhajilo Se sonce se je spet par-kazalo, po velikem dažu, ki je padu v saboto 5. se-temberja, za pozdravit tri CiCice, ki v nediejo 6. se-temberja so se parbližale parvemu svetemu obhajilo. Tele tri CiCice so Chiara an Silvia Rucchin - Zua-nove družine iz Lombaja an Kelly lurman go miz Brieg. Lepuo jih je uCiu dotri-no an obhaju gaspuod E-mil Cencig v kapelici, ki je pod faružam par svetim Stuoblanke. Okuole Silvie, Chiare an Kelly se je zbrala žla-hta, parjatelji, pa tudi farani, ki so se veselili za telo lepo parložnost, liepa an riedka za telo mikano faro. Skoda le, de nie bluo takuo, ki so se vsi troštal: de za parvo sveto obhajilo treh CiCic nie bla Se na mest cierku par svetim S- novi matajur Odgovorna urednica; JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop, Novi Matajur a.r.l. Čedad/Cividale Fotostavek in tisk PENTA GRAPI I srl Videm / Udine m Včlanjen v USPI/Associato all’USPl Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente poslale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - D1STRIEST Partizanska, 75 - SeZana Tel. 067 - 73373 Žiro račun SDK SeZana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000S1T OGLASI: 1 modulo 20 mm * 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% tuoblanke, ki takuo ki vsi vesta, je bla zlo poškodva-na od velikega požara, od hudega ognja že lieta 1989. -SOVODNJE_ Matajur - Ceplešišče Dva para noviču v adnim dnevu Daž, daž an le daž, ki se je ustavu le an par mi-nutu, glih tarkaj de žlahta an parjatelji so posul rajž na novice, kar sta se par-kazala pred cierkvijo po poroki. Zgodilo se je v Matajure an v CepleSišCu, kjer le tisti dan, v saboto 5. setemberja, so se oženile dvie naše CeCe. V Matajure sta jala njih “ja” Sabrina Crestani an Andrea Tavaglione. Cristina se je rodila v Zviceri, nje mama pa je Giovanna Podorieszach - Ta zat tih iz Matajura. Vsa družina je do malo cajta do tegà Ziviela v Zviceri, kjer Sabrina je zapoznala Andrea an se zaljubila. Paršli so živet v Matajur kupe z mamo an s tatam od Sabrine, od seda napri pa bojo Ziviel v Sauodnji, kjer so naprali lepo hišco. Le tisti dan, ki sta se oženila, sta okarstila tudi njih puob-Cja, Stefano, ki se je rodiu 8. maja lietos. Mladi družini želmo puno sreCe, zdravja an ve-seja. * * * An telo zadnjo saboto tudi tle v CeplešišCu je bluo vse veselo, ker je bla poroka v vasi. Oženila sta se Laura Martinig - Lapusova po domaCe tle z naše vasi an Marino Cencig taz podbo-nieškega kamuna, ki pa živi v Premarjage an dol nam popeje tudi Lauro, an zavojo tegà smo nomalo žalostni. Tle v vas pa se vsi troštamo, de Laura se bo pogostu vraCala. An tudi Lauri an Marinu želmo, de bi se v njih skupnem življenju uresničilo vse kar žele. SVET LENART ■ngaaaananaap Utana - Skrutove V par dni dva puobčja! S kakim velikim vese-jam napišemo telo novico! V par dnevu sta se tle v našim kamune rodila dva puobcja! Tuole se na gaja pogostu ankodar tle po Nediških dolinah. Parvi je paršu med nam Simone Bledig, ki se je rodiu v petak 4. setemberja. SreCan tata je Marco tle z Utane, sreCna mama je pa Orietta Quercig, ki taz praponskega kamuna je paršla tle h nam za nevie-sto. Simone je njih parvi otrok an mi mu Zelmo, de bi razu liep, zdrav an ve-'seu an de bi parklicu na sviet Se kakega bratraca al kako sestrico! Tisti dan potlè, v saboto 5. setemberja se je rodiu pa Michele Faidutti. Michele je sreCan, domà ga Čakajo še dva bratra an adna sestrica, ki za Sigurno bojo pomagal mami an tatu ga varvat. Tata an mama telih otruok sta Roberto tle s Škratovega an Valentina Oviszach iz Puo-štaka. Michelnu Zelmo vse narbuojše, an tuole Zelmo tudi bratracam an sestrici. Zbuogam Adelina 5. vošta je bla dopunla 77 liet an vsi so se troštal, de bojo praznoval kupe z njih mamo še kajšan rojstni dan, pa takuo nie šlo. Adelina Crisetig, uduo-va Simaz nas je za venCno zapustila. Adelina se je rodila v srienjskim kamunu, go na Vratacah, ki je ’na hiša blizu Varha. Za neviesto je paršla v Jagnjed, v Ton-hovo družino an tle je ziviela kupe s hčerjo Jolando, ki jo je lepuo gledala an varvala. Ta druga hci, Ada, živi pa v Angliji, Inghilteri, kupe z nje družino an za telo žalostno parložnost se je varnila damu. Z nje smartjo je v žalost pustila nje, zete, navuode Teo an Carmen, Nadjo an Amir, pranavuode, sa’ nona Adelina je tudi ratala bižnona, an vso drugo žla-hto. VenCni mier bo počivala v Podutani, kjer je biu nje pogreb v Cetartak 3. setemberja popudan. PODBONESEC Tarčet Zadnji pozdrav parjatelju Federicu Federico se je za nimar varnu damii an bo poCivu blizu njega tata v landar-skem britofe. V saboto 5. setemberja muorje ljudi se je zbralo okuole njega none an njega tetè Ade an takuo so v-si pokazal, ki dost je biu mladi Federico ljubljen od vsieh tistih, ki jih je sreCu na njega poti. Takuo, ki smo že pisal zadnji krat, Federico Spe-cogna iz TarCet je imeu samuo 29 liet, ko ga je smart ukradla vsiem svojm te dragim v Londonu, kjer se je biu varnu malo vic ku an miesac od tega an kjer se je že druge lieto se šuolu le napri potlè, ki je biu lepuo paršu h koncu s študijami v Gorici. Je preživeu an miesac tle doma an njega parjatelji so ga vidli nomalo tru- dnega, pa obedan nie štu-dieru, de nas takuo hitro zapusti. Mislili so, de je bluo zavojo, ki je puno študju pru takuo za veliko žalost, ki jo je imeu v sar-cu potlè, ki mu je tata Adolfo umaru diCemberja lanskega lieta. Se je varnu v Londro zadnje dni luja, kak dan potlè je biu že v Spitale, do zadnjega so ble par njemu tetà Ada an Monia, pa njih ljubezan an pomuoC narbuojših mi-edihu v tistim velikim mi-este nieso moglè nic pruot boliezni, ki nam je mladega Federica ukradla. V telim težkim momentu smo žalostni družini an Moniji vsi blizu. Podboniesac-Ščigla Ciestna nasreča V nediejo viCer, okuole desete, se je zgodila na ciesti, ki iz Bure gre v Pre-marjag huda ciestna na-sreCa. Avto, v kateri so bli trije puobje an dvie CeCe je šu uoz pot na tako vižo, de so ušafal kose od avta stuo metra buj delec od kjer je se je ustavla. Huduo so se udarli vsi pet an ko pišemo so rikoverani v “terapia intensiva” v videmskem Spitale. Med telimi sta tudi an puob an adna CeCa iz naših vasi: Gift Domeniš je iz Podboniesca an ima šestnajst liet, Cristian Lesizza je pa iz ŠCigle an ima 22 liet. Te drugi trije so Edi Marinigh iz Čedada, Roberto Caucig iz Fornalisa an Silvia Rossi iz Pre-marjaga. Vsi zelmo, de bi preča ozdravili an se varnili damu. SREDNJE ■■Banan Oblica 13.9:88 -13.9:98 Je že šlo napri deset liet odkar nas je za nimar zapustu Valentino Bledig - Tinčic Tamažinu po domaCe tle z Oblice. Z ljubeznijo an žalostjo se ga spominjajo žena Milja, sin Gianni, hCere Giovanna an Maria, vsa žlahta an parjatelji. m Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 14. DO 20. SETEMBERJA Saucxlnja tel. 714206 OD 12. DO 18. SETEMBERJA Čedad (Fomasaro) tel. 731264 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali cas in za ponoc se more klicat samuo, Ce riceta ima napisano »urgente«. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Daniela Marinigh Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: vpandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 včetartak ob 10.30 doh. Daniela Marinigh Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, Cetartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v Cetartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Daniela Marinigh Sriednje: v torak ob 11.30 v Cetartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, Cetartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an Cetartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, Cetartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, Cetartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795 SVET LENART doli. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 9.30 v Cetartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 anod 17.00 do 18.00 v Cetartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica PonoC je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Čedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoC je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zviCer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v Cetartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v Cetartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Čedad v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.10 *, 7.00, 7.26 *, 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55, 12.29 *, 12.54, 13.27 *, 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do Cet. an ob praznikih) Iz Vidma v Čedad: ob 6.35 ‘, 7.29, 8.*, 8.32 9.32 *, 10.32, 11.30 12.32, 12.57 *, 13.30 14.08 *, 14.40, 16.37 17.30, 18.30, 19.40 21.50 (od pand. do Cet an ob praznikih), 22.40 * čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Čedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoC ...113 Komisarjat Čedad....731142 Karabinjerji...............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Čedad 700961 URES-INAC 730153 ENEL................167-845097 ACI Čedad...............731987 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Čedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza sbv. izseljencev...732231 ObCine Dreka.................721021 Grmek.................725006 Srednje...............724094 Sv. Lenart............723028 Speter................727272 Sovodnje..............714007 Podbonesec............726017 Tavorjana.............712028 Prapotno..............713003 Tipana................788020 Bardo.................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281