Stev. 34.
V Ljubljani, 1. grudna 1900.
XL. leto.
Učiteljski Tovariš
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva.
Vsebina: Slava Prešernu! — Vsi na krov! — Še je čas! — Dopisi. — Društveni vestnik. — Književnost in umetnost. — Vestnik. Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva. — Listnica upravništva.

i
i
5;
i
i t>?XiL?
Sil p§
is
mM
Hi
m
Mm
PS
m m
te
Slava Prešernu!
fne 3. t. m. bo minulo sto let, kar se je porodil v Vrbi na Gorenjskem največji in najgenijalnejši slovenski pesnik dr. France Prešeren. Bil je sin priprostih kmetskih staršev. Ko je bil malo odrastel, so ga poslali starši v Ribnico v šolo. Bil je vedno odličnjak. Še danes hranijo v Ribnici knjigo, v kateri je bil Prešeren zapisan med tistimi učenci, ki so bili zaradi pridnosti obdarovani. Že zgodaj je torej pokazal svojo bistro glavo. L. 1811. baje je prišel v Ljubljano v gimnazijo. Tu si je moral s poučevanjem po hišah služiti kruh, a samega sebe vendar ni zanemarjal. L. 1822. je šel na Dunaj pravoslovja se učit. Po naklučju je prišel za učitelja v Klinkovstromov zavod, kjer je poučeval
nemškega pesnika Anastazija Grtina — Antona grofa Auersperga. Na Dunaju se je seznanil Prešeren s slavnim češkim literatom Čelohov-skijem, kateri je napolnil Preščrna z idejo slo-vanstva. L. 1828. je postal Preščren doktor
prava. Prišel je v Ljubljano, kjer je dobil cesarsko službo pri višjem denarnem uradu. Kmalo je zapustil to službo in je stopil v pisarno svojega prijatelja dr. Chrobata za kon-cipijenta. V tem času je stopil Prešeren prvič
pred slovenski svet s svojimi pesmami in sicer 1830. 1.
Leta 1847. seje preselil Prešeren v Kranj, kjer je otvoril svojo pisarno. Vse je poznalo in rado imelo priljubljenega gospoda doktorja. Posebno so ga pa ljubili otroci, zlasti ker se jim ni rad bližal s praznimi rokami.
Dne 8. svečana 1849.1. je končal dr. France Prešeren, z Bogom spravljen, svoje nemirno življenje ter se preselil v boljši svet. Dagarin, kranjski dekan, mu je bil spovednik in tolažnik v zadnjih urah.
Prežalostno je slišati o njegovi literarni zapuščini, ker pripovedujejo, da so jo sežgali na dvorišču kranjskega župnišča!
Ko smo ga izgubili, takrat šele smo čutili
pta
M
M m
P§ ¿pil mm
iti m
m-fep
P lit mM m
v
Slovenci, kaj nam je bil Preščren. Njegov pogreb je bil veličasten, kakoršnega še ni imel noben Slovenec. Od vseh slovenskih strani so mu prišli izkazat zadnjo čast. L. 1852. so mu postavili slovenski rodoljubi na kranjskem pokopališču lep spomenik iz domačega mramorja z napisom:
Enaxse Tebi je želja spolnila, v zemlji domači da truplo leži.
PreSérnovo življenje je bilo tiho, mirno in vsakdanje; vse njegovo bitje je bilo priprosto, národno, domače.
Kakor je razvidno iz njegovih pesem, je bil Preščren pesnik v najvišjem pomenu te besede. Imel je mehko in občutljivo srce za srečo in gorjé vesoljnega človeštva.
PreSérnove poezije so mnogovrstne in različne. Od nežne pesmi, v koji pohlevno in boječe prosi ljubico prijaznega pogleda, do ostre zabavljice, ki zbada s svojim želom svojega nasprotnika. PreSér-nove pesmi se glasé časih, kakor žvrgoljenje škr-* jančkovo, ki se veselo suče v jasnem, pomladanskem jutru, časih pa kakor pesem slavčeva, ki v tihi noči; samotno na grmu sedeč, globoko iz srca toži svoje bolečine.	' -
Kakor je človeku pri srcu, take pesmi pa n

; v j I „JU .i ¿iS V

v Prešernu.
Prešeren sam je razdelil svoje poezije po vnanji L	.	.
obliki v: pesmi, balade in romance, različne poezije^
gazele, sonete in lirično-epično pesem: «Krst pri
Savici».	. v.--!"'^
Pesmi je imenoval Preščren tiste svoje poezije, katerim je dal tako notranjo in vnanjo obliko, da so pripravne za petje. Največ jih prepeva ljubezen.
-	".',n--¿O
V	baladah in romancah prepeva Prešeren tudi ljubezen in sicer tako, da stavi v njih moško stanovitnost nad žensko.	; x>
Različne poezije je imenoval Preširen tiste pesmi, katerih ni mogel po obliki uvrstiti drugam.
V	gazelah se pesnik zopet obrača do svoje ljube. Po njegovih pesmih bo slovelo njeno ime na veke med narodi.	- ©:•.
Cvet Prešernove poezije po mislih in po obliki so pa soneti. V njih se nam najbolj popolnoma razodeva njegov pevski duh. V njih je zajeto vse duševno življenje Prešernovo.	: ®jmv
Pregledovali in premišljevali smo Preščrn&i kot človeka in pesnika. Videli smo, da je bilo življenje njegovo večinoma bridko i ri;'žalostno. Poezije njegove so pa po duhu ,in obliki tako dovršene, daga ne im e n,u j?e m o samo prvega in največjega si o venskega pesnika, ampak smemo ga tudi s p o n'6 & o-m
Staviti med prve pesnike vseh nfrMIrV;
01	-p,' x	-, 'ni oslais i
olava Prešernovemu spominu!
, ........... ..	.¿J;,. ,
Vsi na krov!
VII.
, Keiner ist wirklich und in Wahrheit ein Lehrer, dessen Interesse nicht . v	von den Zuständen und Thätigkeiten
auf dein politischen und socialen
Gebiete gefesselt wird. ----
Schande und Schmach über den Lehrer, wenn er sich an den grossen Angelegenheiten seiner Nation und den wichtigsten Angelegenheiten seines Heimatlandes nicht betheiligt.
F. A. Diesterweg, Rhein, Bl. 1852.
Slovenski učitelji smo se pokazali letos prvikrat na politiškem pozorišču. Do letos smo stali le v ozadju in mirno gledali, kako se je popenjal največji sovražnik prosvete in vsakega napredka vspričo naše malomarnosti in nebrižnosti vedno više. Pa še danes, ko ima naš stan toliko bridkih izkušenj za sabo, jih je še mnogo med nami ki križemrok gledajo od daleč svoje tovariše-prvoboritelje, kako se bore na življenje in smrt, da bi priborili svojemu zaničevanemu stanu večji ugled in veljavo, ter boljšo in srečnejšo bodočnost. Ni dovolj, kdor trdi, da je napreden, svobodomiseln in zavzet za napredek, ampak dolžnost vsak ega naprednega učitelja bodi, da resno in z navdušenjem poseže vmes, kadar se nudi prilika, priboriti našemu stanu boljšo bodočnost. In ta prelepa prilika se nam nudi posebno pri sedanjih državnozborskih volitvah. Torej, tovariši, ne bodite prehladnokrvni, kedar nam gre za življenje! Vsakdo stopi brez bojazni in trepetala previdno in taktno na krov ter stori vse, karkoli mogoče, da pridejo v našo državno zbornico možje, ki so z nami učitelji-trpini enih misli in enega prepričanja. Saj nam tega pošten človek ne more in ne sme zameriti. Trpljenja, muk in tlake smo siti do grla. Zadnji čas je ^orej, da se vzdramimo in pogumno zastavimo svojo moč pri sedanjih državnozborskih volitvah za kandidate na-rodno-napredne stranke, ki so zavzeti za novo šolo in napredno učiteljstvo, sicer bi nam veljale Diesterwegove besede, ki smo jih postavili kot „motto" temu članku. Vsaka malobrižnost v tem oziru bi se utegnila hudo maščevati nad našim stanom! Zato, le vsi na krov!
V.-.'	'
O načinu, kako naj nastopa učiteljstvo v tem resnem in osodnem trenotku, smo pisali že parkrat pod zaglavjem: „Vsi na krov!" Danes podajamo zopet nekaj migljajev, kako nastopaj učiteljstvo pred volitvami in ob času volitev samih. Te besede povzamemo iz vrle „Soče" z dne J7. listopada, v kateri piše napreden učitelj pod zaglavjem: „Učit e 1 j e m -1 o v a r i š e m" tako-le: „e Vse stranke se pripravljajo na volilni boj in vse kaže, da bode boj hud in srdit. Vsaka stranka se bode posluževala vsakovrstnih sredstev v dosego zmage. Tudi učiteljstvo poseže v ta boj. — V boj poj de učiteljstvo z vso silo, in sicer za šoli in učiteljstvu naklö-n j e n e kandidat e. Učiteljstvo ne more apatično gledati, da se ga hoče zopet ukleniti v oni jarem, v kojem je nekdaj zdihovalo. Sedaj gre za šolo in za našo bodočnost v boj, in mi učitelji nikakor ne moremo od strani mirno gledati, kako naš hočejo zopet vpreči v su-jarem.
J - Klerikalni zmaj napreduje in nas hoče pogol On hoče požreti nas in našo, na svobodnih tleh slonečo
šolo. Naša sveta dolžnost je torej, da se temu upremo z vso silo, da klerikalnega zmaja strmoglavimo. Slavni nemški pedagog piše: „Der liebt so in Vaterland nicht, der ehrt seinen Stand nicht, der hier nicht Partei ergreift fiir dieSchule, gegen ihre Feinde und gegen ihre falschen Freunde. Zadnje besede veljajo posebno Slomškarjem in Slomška-ricam.
Učiteljstvo mora torej v boj. To je naša dolžnost, in ako posegnemo pravilno in agilno v boj, mora biti naša zmaga. Naši izvoljeni poslanci bodo potem prav gotovo delali na Dunaju za nas; govorili bodo, da se uresničijo naše želje in terjatve. Do sedaj se nam je pred volitvami mnogo obetalo, a nič storilo. Pokažimo sedaj, da se ne damo več voditi za nos. Z nami se mora računati pred volitvami in po volitvah.
Do sedaj smo bili sluge. Bili smo prekrotki in potrpežljivi. Delali so z nami, kakor z — ovcami. Deloma smo bili temu sami krivi, ker smo bili nesložni, drug drugemu zavidljivi. To nam je škodilo in v socijalnem obziru nas spravljalo ob kredit. Tako so nas smatrali kot podrejeno kasto. Zdramili smo se, da posegnemo v boj. Ta boj bode znamenit, ker tukaj gre za našo eksistenco.
Učiteljstvo naj se v volilnem boju organizuje. Vsak okraj osnuj svoj okrajni odbor ali komite. Učiteljska društva naj se sicer s tem ne pečajo, inače prekoračijo svoj delokrog. To je torej privatna stvar in se nam ne more prepovedati. Ti odbori naj bi imeli nalog, voditi in širiti med narodom agitacijo v prilog nažirn, šoli in učiteljstvu prijaznim in naklonjenim kandidatom.
Ti odbori naj bodo med seboj v zvezi, da bode d^» lovanje slonelo na enotni podlagi. V takem slučaju aktivno solidarično posežemo boj.
Da nam pa naši nasprotniki ne morejo česa očitati zaradi te volilne agitacije, moramo si ohraniti mirno k r i. S slepo strastjo ne smemo posegnitj v boj; osebnosti pustimo na strani 1 Nepoštena sredstva naj nas ne vodijo v boju. Kar hočemo, naj bode poštena in pravična stvar, ki izključuje vsa slaba sredstva, ker naša stvar je jasna in dobra. Naša stanovska čast nam prepoveduje biti v vročem boju — priprostim. Naj nas na Goriškem, v Istri in na Štajerskem ne moti uspešna in neuspešna izvolitev volilnih mož tega ali onega kraja. Vsejedno ohranimo — mirno kri, ako se nas tudi, kakor navadno, napada, zasmehuje in žali. Takemu človeku skušajmo z ostrim orožjem priti do živega in to orožje so faktični dokazi nasprotnega. Pri vsej odločnosti ohranimo oblast nad sabo. Borimo se za pravično stvar z orožjem dostojnosti, pravice in poštenja! Tako orožje sicer ne pelje tako kmalu do zmage, ali s tem si pridobimo pozornost in spoštovanje, in tudi moralični uspehi poteptajo morebitne stvarne neuspehe.
Paziti moramo na to, da nam nasprotniki ne bodo očitali morebitno slabost. Nič ni v političnem boju tako škodljivo, nego to, ako se kdo — osmeši. — Nasprotniki nas op^zuj^jo zArgusov imi očmi, da bi pri nas kaj iz-taknili, kar bi jim služilo kot strupena sulica napram nam. Naša agitacija naj bode torej dobro premišljena in pripravljeni moramo biti na vse mogoče ugovore. Nasprotnikom naj odgovarja navadno najsposobnejši, kije, kadar potreba, hiter ali gotov (Nemec reče takemu „schlag-fertig*). — Meiistofeles pravi: „Ta, ki pograbi v
pravem trenotku, je pravi mož", in „ako si sami sebi zaupate, zaupajo vam tudi drugi".
Torej v boj za pravico in resnico! — Boriti se hočemo za omiko in napredek naroda, za naša prava, a to ne v šoli, ampak zunaj šole. Zunaj šole hočemo politično delovati in zmaga mora biti naša.
V boj torej, zakaj svojega stanu in naroda ne ljubi oni, ki se ne potegne za šolo proti njenim sovražnikom in proti njenimha vi -dežnim prijateljem! — Zatorej: „Vse učiteljstvo na krov!"
Se je čas!
S temi vrstami hočem svojim stanovskim tovarišem povedati nekaj resničnih. Volitve! Volitve! tako kličejo brez izjeme vsi listi. Tudi nas naj bi ta glas vzbudil. Več jih je, ki spe. Prišel bo dan volitve, in marsikteri izmed nas bode, ki ni storil ničesar za naše kandidate, osobito za V. kurijo, kjer kandiduje naš tovariš L. Jelene.
Ali ne bode žalosten vsak, ali ga ne bode peklo v srce, če propade naš kandidat za par glasov manjšine? Ali se ne bode vsakemu pravemu učitelju stresla ušesna mrenica pri bučnem krohotu, ki se bo čul po vseh nam nasprotnih listih, če propademo? Slovenski učitelj! Toliko zaveden si, da veš kam pripadaš in kam te veže, da vstopiš. V bojne vrste! Tuintam se dobi kak tovariš, ki se apatično smeji, češ, čemu naj pripadam h kaki stranki, jaz raje živim z a-se. To je nesmisel! Kaj takega ne bode izpregovoril nobeden napreden učitelj. In če si tak čudak, povej vzrok, zakaj hočeš biti za-se! v ... Ce službuješ morda šele eno leto, gotovo vem, da si doživel kaj, kar Ti ni bilo prav. Bil si preziran, skušali so Te ponižati in če si hotel kako besedo izpregovoriti, so Ti zamašili usta. Stavil si morebiti predlog krajnemu šolskemu svetu, naj se naroči šola na „Zvonček", „Popotnik". Tvoj predlog je padel. G. župnik ga je s svojimi pomočniki vrgel pod mizo. Ogorčen si bil, do duše prepričan, da so storili krivico Tebi učitelju. Če bodeš še dalje neodločen, zgodilo se Ti bode še pogosto tako. Kot prost državljan si kdaj izpregovoril kakšno svobodno besedo, pokazal svoje prepričanje. Da tega ne smeš, to Ti odgovore nahujskani katoliški možje z obetom, da Te vržejo v vodo, ali Te kakšno poneumnjeno, tercijalno babše z burkljami v roki opsuje in obljubi, da Ti da kravo v pouk, namesto otroka. Kdo jih je nuhujskal proti Tebi? Ali veš?!
•	Y
Imaš svojo soprogo, katero gorko ljubiš. Župnik ji noče dati klopi v cerkvi, in ker ni prijetno stati ali klečati sredi cerkve na drenu, gre v zakristijo, kjer je dosti prostora; od tam pa jo zapodi kakor kakšno vlačugo šarmantni gospod župnik ali celo olikani kaplan.
Če greš Ti sam na kor ali kdo Tvojih znancev, vržejo Te doli, za vrata, da moraš stati med kmečkimi fanti.
Naročen si na kakšen list; če nisi na tistega kakor v farovžu, Te s prižnice sramote kot brezverca. Kakor ukažeš v šoli Ti šolarčkom, kaj naj bero, tako Ti hoče duhovnik kot otroku diktirati, kaj smeš brati, kaj pa ne.
Otročičke imaš, krave nimaš doma; otročički potrebujejo mleka za hrano. Iščeš ga po vsi vasi. Ne dobiš ga, ker ga ljudje sami porabijo. Zatečeš se v farovž, kjer ga imajo gotovo dosti. Tam ga ne dobiš, ker si liberalec in arogantna farovška kuharica Ti še morebiti
ubije lonec. Navadno smo učitelji pevci. Z velikim trudom napraviš pevski zbor. Nauči jih še tako lepe pesmi, fa-rovški Ti razkrope pevce s silo, lažmi itd., če nisi pri-dejal po nepotrebnem ime „katoliški". Ce pa poješ s pevci „Škrjančka" ali kaj takega, potem pa si zaklet" z vsemi pevci, kateri so Ti še zvesti ostali.
Sploh ne smeš storiti ničesar, če nisi poprej poprašal in sicer ponižno poprosil za dovoljenje. Postavljajo Te povsodi za najbolj neumnega človeka v vasi. Vsak ključar, mežnar in podobni možje so več kot Ti. In to samo zato, da se Ti jemlje ugled.
Primi v roke nekatere časopise: Slov. List, Slovenec, Domoljub, Slovenski Gospodar in take bratce, v vsaki številki dobiš napad na učiteljstvo. „Lačna gospoda", „pons asinorum", „dobičkaželjni učitelji", „v slepariji so gor' zrasli" itd., to so navadni naslovi, s kterimi nas pitajo. Še Tvojo gmotno stran zavidajo. S prižnice si upajo pripostim ljudem razlagati, da ni pravično, ko dobi ljudski učitelj 600, 700, 800 gld. letne plače. Še tega „sijajnega" zaslužka Ti ne privoščijo. Najgrje je pa še to, da Te še ob ta borni kruhek skušajo spraviti, ako ne plešeš po njihovi melodiji. Denuncirajo Te osebno, v listih; občinske odbore nahujskajo, da Te za vztrajno in mučno delo z vlogami na šolska oblastva preganjajo. Nerazsodne ženice izvabijo, da podpišejo okrožnice, v katerih se Tvoje težko delo obsoja. Povem Ti lahko še mnogo, cele knjige bi lahko napisal o sovraštvu klerikalcev proti našemu stanu. Upam pa, da Ti zadostuje to, ogorčen si in ne strinjaš se ž njimi. To veš tedaj dobro, kdo podpira taka dejanja, zato je Tvojo stanovska dolžnost, da se postaviš v bojno vrsto in vihtiš in vihtiš orožje proti našim klevetnikom. Dobro veš, kakšen namen imajo ta sredstva, zato bodi odločen proti njim. Ce pa si še sedaj tako mrzel, da Ti tudi taka žareča dejanja ne razgrejejo srca, potem se ne čudi, da bodeš kdaj v nedeljo ob 10. uri v cerkovniški kiklji in s prižigalnikom v roki cincal po cerkvi. Takrat ne bodi hud, ko bodeš v soboto po šoli z metlo v roki krivil svoj hrbet med cerkvenimi klopmi in s cunjo ali omelom v rokah otepal prah raz oltarje. In če bodeš v mrzli zimski noči, bingljajoč z zvončkom in svetilko v rokah, gazil sneg pred „gospodom", bodeš sam kriv tega. Ne miluj se takrat, če bodeš imel na rokah žulje od zvonenja. Do vsega tega se bodeš dokopal sam s svojo brezbrižnostjo. Hudo Ti bode, a pomagati si ne bodeš mogel. Zdaj so še časi, da kaj storiš za boljšo bodočnost. In med temi stvarmi ki nam zasigurajo boljšo bodočnost je tudi stvar poslanca. Deluj torej za nje, pridobi mnogo glasov in vesel bodeš z nami vred pravične zma g e.
Dopisi.
Kranjsko.
Iz Vipavske doline. (Volitve.) Gospod urednik! Veselilo bi me, ako bi sprejeli tebe . .vrstice v Vaš cenjeni list.*) Res, nič novega ne povedo, vendar pa je včasih dobro, da se kaka stvar večkrat poudarja, da se tako bolj utisne v spomin.	(
Namen pričujočih vrstic je, cenjene tovariše spodbuditi, da bi se ob predstoječih volitvah vsi brez izjeme zavzeli za naše državnozborske kandidate. Pravim: naše,
zakaj so tudi kandidatje, ki ne le, da niso naši temveč so našim popolnoma nasprotni po mišljenju in dejanju ter nam silno nevarni.
Tovariši dragi! Doživeli smo jako važen trenotek. Se je li kedaj čulo, da bi bila katerakoli stranka ljudskega učitelja kandidovala za državni zbor? Na Kranjskem še učiteljstvo ni bilo nikdar toliko upoštevano, odkar se v Avstriji konstitucijelno vlada. Kedo pa je slovenskemu učiteljstvu pridobil veljavo, ~ katero uživa dandanes? Seveda, največ učiteljstvo samo z vzglednim življenjem in točnim izpolnjevanjem svojih dolžnosti. Nemalo pa je pripomogla k ugledu slov. učiteljstva organizacija. Organizacija pa je osredotočena v dični „Zavezi učiteljskih društev". Duša „Zavezi" pa je njen predsednik g. Luka Jelene.
Zato pravim, neodpustno bi se pregrešil vsak učitelj, kdor bi se ne potrudil z vso svojo močjo, pripomoči k volilni zmagi „Zavezinega" predsednika L. Jelenca. V tej stvari ne sme biti v celej deželi brezbrižnega učitelja. Mar hočemo s svojo nedelavnostjo javnosti dokazati, da nas je veliki trenotek našel — speče. Ne! in stokrat ne!
Dokažimo našim prijateljem, dokažimo našim so-vragom in vsemu svetu, da stopa slovenski učitelj krepkih korakov na dan vkljub zaprekam, katere so se mu stavile in se mu še stavijo od strani njegovih vsemogočnih sovražnikov.
Torej vsi na volilno torišče, v boj za našega kandidata !
Z mirno, prepričevalno besedo, z dostojnim vedenjem delajmo za kandidata L. Jelenca. Pri tem pa naj nikdo ne pozabi, da je učitelj mladine, blažitelja narodnega mišljenja in čuta. Dragi tovariši! Pa ne le za kandidata V. kurije moramo delati, temveč zastaviti moramo vse svoje moči tudi za vse kandidate narodno - napredne stranke, zakaj le ta stranka je učiteljstvu resnično naklonjena. Le narodna napredna stranka resnično ceni naš trud, naše zasluge za probujo naroda.
Razumnemu učiteljstvu bi bilo poniževalno dokazovati, da je nam edino narodna napredna stranka ne samo naklonjena, temveč ona je naša stranka. Zakaj li klerikalna stranka ni postavila kakega učitelja kandidatom za državnozborski mandat? Saj bi ji to ne povzročilo nikakih težkoč, zlasti še nasproti nam liberalnim učiteljem, ki smo po njih lastni izjavi prave ničle proti učiteljem v njihovih vrstah. Prava igrača bi jim bilo, izbrati primernega kandidata izmed malega števila — a vendar najboljših učiteljev na njih strani. Ali so klerikalni stranki le dotlej učitelji dobri, dokler jim v ponižnosti hrbte drže, da po njih razni koristolovci plezajo navzgor? Tudi vrjetno-
Zakaj, vprašam, ni klerikalna stranka izbrala kakega učitelja kandidatom? Zato ker nasprotna stranka ne smatra učitelja zmožnim, zastopati tako važno mesto kakor je ono državnega poslanca. Zato, ker je klerikalcem učitelj pač dober kot suženj kot „Stimmvieh", nikdar pa ne ljub kot lastno misleč izobražen človek. Zele si pač minolih časov nazaj.
Klerikalna stranka ne le, da ni prepustila nobenemu učitelju držav nozborskega mandata, temveč ona je postavila našemu kandidatu učitelju L. Jelencu nasproti najhujšega nasprotnika šole in učiteljstva — dr. Ivana Šusteršiča! To je največje žaljenje učiteljstva. Klerikalna stranka kandiduje onega Šusteršiča, kateri je v najodlič-nejši korporaciji države, v korporaciji, na katero so
obrnjene oči vseh davkoplačevalcev, zaklical učiteljstvu in šoli sovražne besede: „Sedanja šola je prokletstvo za ljudstvo". Šola je torej prokletstvo ljudstvu, torej smo učitelji razširjevalci pokletstva med ljudstvom!
Torej učitelji razširjamo prokletstvo med ljudstvom, ko učimo nam izročeno mladino lepega vedenja,, pro-. kletstvo razširjamo, kedar učimo mladino, ljubiti in spoštovati roditelje in predpostavljene! Prokletstvo širimo, kadar mladini ucepljamo. blage nauke v srce, brez katerih bi se največkrat, sama sebi prepuščena, pogrezala in slednjič pogreznila v mlakužo demoralizacije, ali kedar jo otimljemo pohujšanju! Razširjevalci prokletstva smo, kadar nam izročeno mladino učimo zgodovino ter ji iz iste slikamo plemenite značaje v izgled in posnemo, ko ji pravimo, da naj ji bode zgodovina vodnica v življenju! Razširjevalci prokletstva smo učitelji, kedar učimo mladino misliti trezno, preudarno in pravilno, ko jo učimo lepi materni jezik ne samo pravilno govoriti, ampak tudi ljubiti ga kot dragoceni zaklad! Da, ničvredneži smo, kedar učimo mladino spoznavati lepoto narave ter ji ob enem pripovedujemo, kako lep, kako brezmejno lep mora pač biti Oni, kateri jo je tako lepo, tako krasno ustvaril iz nič ter jo nam pripravil za bivališče. Pravi ničvredneži smo, ko učimo mladino ljubiti domovino, ko jo učimo posvetiti našej mili domovini vse moči! Pa dovolj bodi! Učitelji smo in ostanemo v očeh voditelja klerikalcev razširjevalci prokletstva, nemorale, sovraštva in Bog vedi kaj še — saj je šola, sedanja šola prokletstvo narodom.
Tovariši! Vsi smo sinovi eminentno verskega naroda. Popolnoma v narodovem duhu ravnamo, ako ljudstvo poučimo, kedo je dr. Iv. Šusteršič.
Povejmo narodu, da je to oni in isti Šusteršič, kateri se je drznil javno smešiti in poniževati samo sveto Trojico v tretji osebi trdeč, da mu sam sveti Duh navdaja bedarije, katere kvasi nerazsodnim poslušalcem. Učitelji povejmo to ljudstvu in naše verno slovensko ljudstvo se bo obrnilo z gnjevom od kandidata, kateremu niti najsvetejše ni toliko sveto, da bi je ne vlačil v javno politično vrvenje. Obrnilo pa se bode ljudstvo od tiste stranke, katera jim take kandidate usiljuje. Dragi tovariši! Takega kandidata nam je postavila nasprotna stranka.
Ni li to v posmeh vsemu učiteljstvu, zlasti pa še onim, kateri so ali iz kratkovidnosti, ali Bog znaj iz kakih namenov v njih stranki? Klerikalci jih hočejo na ta način do dobrega preskusiti, so jih le že popolnoma preslepili, ali so znabiti vendar še sposobni samostojno-stanovsko misliti. Kje pod milim Bogom se še nahaja učitelj, ki bi se ne obrnil z gnjevom v srcu od stranke, katera si izvoli enega Šusteršiča za voditelja?
Ako bi se vendar še nahajal kak učitelj v taki stranki, mora jih Šusteršičeva kandidatura spametovati, ako pa kljubu temu ne izpregledajo — Bog bodi jim milostljiv, saj ne vedo kaj delajo. Učitelji jim, pomilovaje jih, odpuščamo.
K sklepu le še zakličem: Nadelo! Casjetu. Minuta zamujena ne vrne se nobena. Predsednik „Zaveze", L. Jelene bodi poslanec V. kurije. VtopomoziBog!
Štajersko.
Poslano. Za gojitev telesnosti morate biti, g. Re-šetar, pač neizmerno vneti, sicer bi ne pogrevali z nekako nevoščljivostjo tolikokrat onega mojega obeda, ki ga pri mariborskem škofu nikoli imel nisem.' Pro-
sim, g. Rešetar, naznanite mi ime dotične osebe, od katere imate krivo poročilo o mojem obedu pri mariborskem škofu, da ji prilično v brk povem, da je govorila neresnico. Da, da, trditev sama še ni bila nikoli dokaz.
Kar se tiče ran, katere hoče g. Rešetar učit. telesu korenito izrezati, omenim naj samo to: Ako ne bode noben član učit. stanu povzročil našemu učit. telesu več in večjih ran, ako ne bode napravil našemu stanu več in večje sramote, kakor jaz s svojo odkritosrčno izjavo v Mariboru, s svojim občevanjem s treznomislečimi duhovniki ter z izdavanjem svoje „Zab. knjižnice" — tedaj bo imel g Rešetar kot „zdravnik" raznih stanovskih bolezni pri učiteljih pač bore malo opravka.
Ker mi pri izdavanju „Zab. knj." očitate dobičkar i j o, Vas, g. Rešetar, tem potem pozivam, da mi prijavite Svojo pravo adreso; prav rad Vam namreč dovolim, da pregledate moje račune o navedenem književnem podjetju in ves čisti dobiček je potem Vaša last. Čudno! Podjetje „Zaveze", v kateri je združeno do 2000 čvrstih in zavednih glav, ni imelo do sedaj po volj nega gmotnega uspeha, in Vi se drznete, govoreč o skromnem književnem prizadevanju neznatne učiteljske osebice na deželi, govoriti o materijelnih uspehih in o dobičkariji! To je pač ironija, če ni kaj drugo.
Da se je „Zab. knj." na II. kat. shodu priporočila, za to pač jaz ne morem, ker se nisem v tem oziru nikjer priporočil, nikogar za podporo prosil, pač pa je pred nekoliko leti res neki duhovnik-veščak v jezikovju pregledal nekoliko mojih rokopisov, a to se mi ne zdi greh, zakaj če bi bilo to kaj napačnega, bi gotovo tudi urednik „Zvončka" odklanjal sodelovanje duhovnikov pri tem listu, česar pa ne stori, ker najdemo med sotrudniki tega uzornega mlad. lista i duhovnike.
„Zab. knj." tiska „Kat. tiskarna", ker mi je ista dovolila najugodnejše pogoje. No, in v tem oziru tudi nisem grešil, saj tiči v vsakem človeku, bodisi da je še tako idealnega prepričanja, nekaj egoizma.
H koncu še g. Rešetarju in vsem njegovim vnetim somišljenikom to-le v preudarek: Kakor pri drugih ljudeh, tako je tudi pri nas učiteljih nemogoče, spraviti vse pod en klobuk. Temperament, nadarjenost, zmožnost, razne stopnje omike in še marsikaj drugega povzroči tudi pri članih učit. stanu različne nazore. Š tem nam je računati in vsakemu je dovoliti in pustiti prostost v njegovem mnenju, v njegovih nazorih. Oseb drugačnega mišljenja in drugačnih nazorov tudi nikoli ne napada in ne sramoti oni ki je mož odličnega značaja, plemenitega mišljenja ter povoljne politične zrelosti.
V Središču, dne 5. listopada 1900.
;	Anton Kosi.
Goriško.
Poročilo o redni seji c. k. okr. šol. sveta t Gfo-rici, ki se je vršila dne 18. vinotoka 1900.
Predsednik proglasi "sklepčnost, ter poroča o konkretnih zadevah, kar se vzame na znanje.
Prizna se IV. petletnina-gg. Furlani Leopoldu, naduč. v Standrežu in Kazafura Antonu naduč. v Šmartnem. II. petletnina gdč. Leban Karolini uč. v Kanalu ter 1. gg. Srebrnič Francu uč. v Gdbrijah in Vižintin Rudolfu uč. v Renčah.
Po verifikaciji volitvehega zapisnika dveh uč. zastopnikov v okr. šol. svet in stalnega odbora, se sklene,
predložiti istega dež. š. sv. v potrjenje. Prošnje za podpore se odstopijo s priporočilom pomnoženemu okr. Šol, svetu.
Dovoli se, povrnitev preseljevalnih stroškov službeno premeščenim učiteljem.	!' ;
Mesto g. Lebana, ki je bil pozvan za učitelja na c. k. pripravljalnico na Prosek, je imenovan za Ozeljan g. Urbančič Josip, začasni učitelj v Šempasu. Na njega mesto gdč. Pajgelj. Poučevanje na izpraznjenih mestih Tribuša, Lokovec in Zapotok se poveri tamošnjim č. g. vikarjem.
Učiteljico ž. r. d. Kocjančič Karlo se namesti za Kozano, Vipolže in Cerovo.
Biljanskega krajnega š. sv. prošnja za odpravo celodnevnega pouka v 1. in II. š. 1. se odkloni.
Prošnja, frakcije Vitovlje, za ustanovitev nove Šole, se predloži dež. š. sv.
Istra.
Sv. Matej. Nemoj se prepirati s nijednim brbljavcem, jer bi to bilo, kano da drva na oganj ložiš. Goni tovara na most, on neče, ako ne pod most.
Sa protivne strani reči če se možda . . . „Al je sebe vidjeti Uprav djelo krasno."
. : i i ' !
Imajoč na umu to dvoje i videč, da se od same stvari s ve što dalje s ve to više bieži, a ne možda radi toga, jer nebi znao što odvratiti, sa vrlo ču se malo rieči osvrnuti na dopise iz Istre uvrštene u 32 broju „Uč. Tov." A ne samo radi toga, no i s razloga, što mi se slično pisanje-natezanje čini pre bedasto, te vidim u duhu gosp. urednika kako mršti čelo, što se od više zlorablja dobrotu i strpljivost njegovu. Napokon i z razloga, što vidim, da tjerajuči lisicu, nikako ne mogu iztjerati vuka. Nateži ga amo, nateži ga tamo, neda se, pa neda iz svog skrovišta. Drži se ga, kao što se drži: „. . . kaša lonca, magla dolca, zec briega i lisica žieba."
Tko je taj vujo?
Onaj dopisnik (ci) „Uč. Tovariša" iz Istre, koji di-gnuo (li) toliku galamu proti našim narodnim svečenikom, proti našim zastupnikom, a sad mudro šuti (te).
Ne samo da nije (nisu) kadar jednom jedinom riečju odgovoriti na pojedine proti njegovom dopisu naperene dopise — no niti je (su) kadar faktima dokazati ono što je napisao.
Gdje su fakta, koja če ilustrovati, što je napisano u „Uč. Tovariša" br. 2, str. 18?
Gdje i kada se je dogodilo, što je pisano u članku: „Može li učitelj ostati u školskoj sobi i za vrijeme vje-ronauka?
Gdje i kada su naši ultra klerikalni zastupnici zakrivili, da nam plače nisu povečane; da su učitelji po-dieljeni u tri kategorije? Vidi 6 broj „Uč. Tovariša" članak „Poboljšanje učiteljskih plača".
Gdje i kada su klerikalci spriečili, da nije moglo doči do sloge? Istog lista br. 9. I slična.
Pisanje takvo, jednoglasno odsudilo cielokupno hr-vatsko-slovensko učiteljstvo istarsko kano lažno i tendenc i j o z n o u br. 16. i 25. „Uč. Tovariša".
Pa je li se našao tko, tko je to pobio?
Nitko, ni jednom riečju.
„No g. uradnik; sedaj ste na jasnem, kako je v Istri". Tako stoji pisano u 32. broju „Uč. Tov."
Jest na »jasnem" mora da bude. A tko mu je to razjasnio.
Jasno mu mora biti, da stanje istarsko, niti se iz daleka neda uzporediti sa stanjem u Kranjskoj, u Go-ričkoj, u Štajerskoj, dapače sa nijednom krunovinom u Austriji bilo u kojem če se obziru.
A što mu još mora biti jasno?
Jasno mu mora biti, da pošto su ga dopisnici liepo nasamarili, sad ga puštaju na ciedilu. Tomu dokaz crpim iz zadnjeg dopisa iz Istre, gdjeno se veli: „i ono če mu Valjda i odgovoriti."
¿.V A gdje su dopisnici?	,
Gosp. urednice potegnite je za „ušesa". Zar se boje svietlosti božjeg dana?!
: Gospodine urednice dozvolom Vašom, ja ču rado uzeti pero u ruke i Vam u buduče, što če Vam jamačno ponajbolje razjasniti „razmere" u Istri,*) tanko, po tanko opisati izborno gibanje, a i uspjeh izbora, kod kojih če izbora 99°/o hrvatsko-slovenskog učiteljstva Istre, stojati čvrsto uz svoje čestite, požrtvovne i nesebične svečenike. Pohrliti če u boj kod predstoječih izbora ter birati mu-ževe, koji če ga znati i htjeti pošteno zastupati u kolu ostalih zastupnika ove pole monarhije.
Učiteljstvo Istre neče se nikada pustiti zavesti, kako se je htjelo, dok stvari stoje kako danas, nazivlje li se je „klerikalci" — „liberalci" — „natražnjaci" — „na-prednjaci" — „mračnjaci" — „prirepine" i što li ja znam kako.
Doura djela, bilo kog čovjeka, To su djela drugovjeka.
Dapače prije nego li svršim, dužnost mi je izjaviti, da je na moju malenkost upravljena „Prošnja" po mojem mnienju donekle preuranjena, jer prije svega moraju biti zastupnici proglašeni i cekati se mora da nam oni razviju svoj program. Ujedno dozivljem piscu u pamet: „V slogi je moč. Kaj bi bil on brez nje? Revček po noči in po dnevu; vedno eden, vedno sam".
Zaključujem svesrdno pozdravljajuč kandidaturu gosp. L. Jelenca, našega vriednoga i vrloga predsjednika „Zaveze". Izpunile se njegove i nas sviju želje! Bilo u horu!	Božo Eubrovič.
Društveni vestnik.
Štajersko.
Videm. Sevniško-brežiško učiteljsko društvo ni moglo radi prepičle vdeležbe v dan 4. listo-pada zborovati, torej se vrši prihodnje zborovanje z istim vzporedom dne 8. grudna t. 1. na Vidmu.
V prijetnej nadi, da nam Jupiter pluvius takrat ne bo več zgage delal, pričakuje mnogobrojne vdeležbe
odbor.
Osrednji odbor slovenskih spodnještajerskik učiteljskih društev je v svojem zborovanju dne 11. listo-pada v Celju sklenil osnovati „Zvezo spodnješta-jerskih slovenskih učiteljskih društev". Pravila, katera sestavlja tov. Strmšek, se bodo svoj čas doposlala društvom v pretresovanje.
Vabilo. „Učit. društvo za celjski in laški okraj" zboruje v soboto dne 8. grudna t. 1. ob polu 11. uri do-
•) Prosimo; bomo dragevolje sprejeli; kakor Vašemu nasprotniku, tako bode tudi Vam naš list vedno na razpolago; vsakdo razkrij, pojasni in podpri svoje nazore, bodisi take ali take, javnost bo pa sodila, kdo ima prav. Zdi se nam pa vendar že danes, da ste nekoliko prezaupljivi in da se premalo naslanjate na lastno moč, na moč in vpliv učiteljstva. Takih misli, kakoršnih ste Vi danes, smo bili tudi mi še pred par leti na Kranjskem, tako so sodili do lanskega leta na Goriškem in do letos tudi na Štajerskem. Le verjemite nam, da Istri klerikalizem ne bo prizanesel, kakor hitro se bodo, jeli sjliti v ospredje možje svobodne in napredne inisli.	Uredn.
poludne v okoliški deški šoli z naslednjim vzporedom: 1. Zapisnik. 2. Društvene stvari in nasveti. 3. Eventu-valno podavanje. 4. Iz šolske prakse. — K obilni udele-žitvi vljudno vabi	Gradišn^
t. č. predsednik.
Književnost in umetnost.
Nove slovenske skladbe. „Glasbena Zora", katero urejuje g. prof. Fr. Gerbič, prinaša v X. zvezku naslednje nove slovenske skladbe: „Nagrobnica", besede A. M. Slomšekove, uglasbil F. Ferjančič, „Srbska narodna", besede Oton Zupančičeve, uglasbil Fr. Gerbič, „Oj sijaj, sijaj solnčieel", v narodnem duhu zl6žil in uglasbil Fr. Gerbič, „Ančika", besede Jos. Stritarjeve, uglasbil Hr. Vogrič, „Moj očka ima konjička dva", naroden napev, za mešan zbor z bariton solom harmoni-zoval Lav. Pahor. Priporočamo „Glasbeno Zoro", ki izhaja dne 16. vsakega meseca v Ljubljani. Cena listu je za pol leta 1 gld. 50 kr.
Vest ni k.
Učiteljski konvikt v Ljubljani: G. Rudolf P i š , učitelj v Cerknici, 4 K.
Stoletnica..Dne 26.Jistopada t. 1. je minulo sto let, kar je bil rojen slavni rodoljub in pedagog slovenski Anton Martin Slomšek. Natančen životopis njegov najdeš v letošnjih knjigah družbe sv. Mohora. Slava Slomšekovemu spominu!
Priporočena knjiga. C. kr. okrajni šolski nadzornik za goriški okraj, g. Fr. F i n ž g e r je priporočil z okrožnico, Dimnikovo „Avstrijsko z g odo vino-5 za ljudske šole" vsem šolam svojega okrožja. Tako sta storila tudi gg. nadzornika za sežanski in tolminski okraj. G. c. kr. okr. šolski nadzornik Fran Finžger, ki je priznan metodik in pedagog in kateri kot tak tudi natančno pozna potrebe in zahteve ljudske šole, se je o knjigi jako pohvalno izrazil. In taki možje so v prvi vrsti poklicani, soditi in ocenjevati knjige, ki so namenjene ljudski šoli in učiteljstvu. Prav lahko mogoče, da se ta ali oni zgodovinar v zgodovini Kranjskč ali Ljubljane ne strinja z vsemi letnicami, saj je znano,-da se priznani zgodovinarji glede podatkov iz stare zgodovine zelo križajo.
C. kr. mestni šolski svet je v svoji zadnji redni seji na županov predlog soglasno sklenil, da se ima stoletnica rojstva Prešernovega na ljubljanskih slovenskih ljudskih šolah praznovati dne 3. grudna s primerno malo svečanostjos v do? tičnih telovadnicah, pri kateri se bo učencem pomen' dneva razjasnil ter deklamovale nekatere Prešernove pesmi. Po slavnosti bodo učenci imeli prosto. Tudi na nemških ljudskih šolah bode ta dan pouka prost in se: bode učencem pomen tega praznika v šoli na kratko razložil.	v)
Že 8 let učitelj. G. K i t e k, znan na pr e d'* njak, ostavilje učiteljski stan ter na d o-] mestil svoj dosedanji posel s službo prit južnej železnici. Kam plovemo?	i
Umrla je dne 29. listopada učiteljica g. Jos. KrtK nabetvogel v Toplicah pri Zagorju. N. v m. p.l
Prošnja. Odbor „Slov. učitelj, d r u š t v Ljubljani" prosi, da mu slav. okrajna učiteljska" društva v smislu društvenih pravil čimprej pošljejo letne doneske in imena članov. ""	' ! ' ! ^ > ' ¿^bJ
Iz seje kranjskaga dež. šolskega sveta. Gospod dež. predsednik je predstavil novoimenovanega referentk: za ekonomske in administrativne šolske zadeve, gošp. dež. vladnega svetnika viteza K a 11 e nege r j a. Nato je prečital tajnik poročilo o zadnji seji in s kurentilim potom izvršenih vlogah. Poročilo se potrdi. NaduČitelj gospod: Peter Gr o ss v Zagorju je bil na lastno željčV upokfrjfeh. Gosp. Val. C 1 e m e n t e kot pomožni učiwf
na Večrazrednicah se potrdi. Gg. učitelja Iv. Jezeršek pri Sv. Križu in Iv. P o k o r n v Horjulu sta imenovana nadučiteljema. Učitelj; g. Iv. G ra d v Planini je na lastno željo premeščen v Podrago pri Vipavi. Učiteljica gdč. Ivana Simončič v Dobravi je imenovana definitivno. Definitivna učiteljica gdč. Lud. B u k o v i c je na lastno željo iz Št. Petra pri Novem mestu premeščena v Postojno. Okr. šol. svet v Litiji se pooblašča, da nastavi na trorazrednici v Zatičini učiteljsko mesto provizorno. Na ljudski šoli v Dobrepoljih se dovoli paralelka za I. razred in se, nastavi učitelj. Sestrazredna dekliška šola v Ljubljani se razširi na osemrazrednico in se sistemizirati dve učiteljski mesti. Gimnazijskemu učitelju v Novem mestu gesp. Mihi Markiču se z naslovom profesorja prizna definitivnost.
Vprašanja za usposobljenostne izpite pred ljubljansko komisijo: .4) Za meščanske šole, III. ske ž nemškim učnim jezikom:
Iz pedagogike:
1.)	Es ist der Begriff des Interesses analytisch zu entwickeln, zu definieren, einzutheilen und sind die vorzüglichsten Mittel zur Weckung desselben durch den Unterricht anzuführen; Geschichtliches.
2.)i	Concentrationen des Unterrichtes und Auftreten derselben in der Geschichte der Paedagogik.
Iz matematike:
n l/x + 3 , l/5x + 2 13 , 1 \ 5^+2 + T + T = T mit Pr°be-
: 2.) Es soll ein Gefäss, welches ein 1 hl fasst, in Form eines Kegelstützes so angefertigt werden, dass die Seite des Kegelstutzes zur Grundfläche unter einem Winkel von 60° geneigt ist und mit dem Halbmesser 2 : 1 steht. Es sind die Halbmesser der Grundfläche, die Höhe und die Seite des .Kegelstutzes in mm zu rechnen. AJle Längen sind im Gefässe zu denken, -iz fizik&: -£•
1.) Stromstärkebestimmungen.
... _ . j
2.)	Eine übersichtliche Darstellung der wichtigsten anorganischen Gifte.
Iz prostoročnega risanja:
Risanje enega ornamenta po modelu.
Iz lepopisja:
-H 1.) Der Text: „Es bildet ein Talent sich in der Stille, sich ein Charakter in dem Strom der Welt" (Göthe, Tasso), ist in den lehrplanmässigen in der Bürgerschule eingeführten Schriftarten niederzuschreiben. °V: 2.) Die Grossbuchstaben der Lateinschrift, in denen die Flammenlinie vorkommt, sind in genetischer Folge anzuführen.
3.)	Methodische Behandlung des Rond-Gross-M.
B) Iz francoščine:
L'école romantique en France et ses chefs.
. G) Za ljudske šole:
Iz pedagogike a) (za nemški učni jezik):
1.)	Beim Unterrichte haben Analysis und Synthesis in passender Weise mit einander abzuwechseln.
Schülererziehung zur Reinlichkeit, -oq b) za slovenski učni jezik:
"zíhñ*) Kako zbudiš in vzdržiš pozornost pri pouku?
§.) O genetičnem poučevanju, računstva:
e T.)"A kupi 3 ha pšenice V klasju za 800 K. Pri žetvi potrebuje za tri dni 12 žanjic po 90 h na dan, za spravljanje pšenice na dom plača 31 K in za mlatev potrebuje 6 mlatičev 8 dni po l-50 K na dan. — Ako dobi vsega skupaj 60 hI zrnja in 75 q slame, katero proda po 3 K; po čem mu pride 1 hI pšenice in koliko °/o ima dobička, ako proda vso pšenico za 781 K 44 h?
2.)	Telesnina kocke znaša 262* 144 dm3; a) kolika je nfefii površina, b) kolika je površina kocki očrtane krogle?
3.)	Kako se izračuni ploščina trikotnika ? (Metodična o^jra^n^va). (Iste naloge nemški za nemški učni jezik).
Iz" zgodovine:	, . .
Die Anschauungsmittel im Geschichtsunterrichte.; a
Iz prirodopisja:
Petrolej (Metodična obravnava).
Iz prirodoslovja :
Zgoščevanje hlapov (Metodična obravnava). (Iste naloge nemški za nemški učni jezik).
Petričevi šolski zvezki so med dosedaj znanimi šolskimi zvezki najpraktičnejši, najboljši in najcenejši. Prosimo vse zavedno učiteljstvo, da upelje v svoji šoli le te zvezke in to tembolj, ker podpira g. Petrič iz iztržka prav izdatno tudi „učiteljski konvikt". Cena papirju je zadnji čas zdatno poskočila — pri 100 kg za 12 do 15 K — a g. Petrič ni prav nič zvišal cene zvezkom ter ostal tudi navzlic temu pri stari kvaliteti papirja. Torej le svoji k svojim!
Uradni razpisi učiteljskih služeb.
Št. 107	Kranjsko.
m. šol. sv. Na mestni dekliški 8 razrednici je stalno popolniti dvoje na novo osnovanih učnih mest.
Prosilke za razpisani mesti naj svoje pravilno opremljene prošnje predpisanim potom vlagajo vsaj do 10. g r u d n a t. 1. pri podpisanem c. kr. šolskem svetu. Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se ne bodo vpoštevale.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 8. listopada 1900.
Št. 1102
o. šol. sv. Na štirirazredni Franc-Jožefovi šoli v Črnomlju razpisana je začasno nameščena učiteljska služba v stalno nameščenje.
Prošnje vlagati je do 10. grudna 1900 pri c. kr. okrajnem šolskem svetn v Črnomlju.
C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlju, dne 17. listopada 1900.
Parma.
Na enorazrodnici v Mavčičah se razpisuje služba učitelja-vo-ditelja z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje. Prošnje do 25. grudna.
C. kr. okrajni šolski svet v Kranju, dne 23. listopada 1900.
Z. 950
Štajersko.
An der fünfclassigen Volksschule Hochenegg und an der vier-classigen Knabenschule in Trifail-Vode kommt je eine Lehrerstelle zur definitiven Besetzung.	w
Bewerber um eine dieser, mit den Bezügen nach der II. Orts-classe verbundenen Stellen wollen ihre gehörig instruirten Gesuche im vorgeschriebenen Dienstwege bis zum 28. De^pibe^l 900 an den betreffenden Ortsschulrath senden. Cilli, am 25. November 1900.
Listnica uredništva:
V Istro, na Štajersko, na Tolminsko, na Notranjsko: Prihodnjič !
Listnica upravništva:
Predragi tovariši! Leto se nagiblje h koncu in prav bi bilo, da se poravnajo vsi računi. Zaveza žrtvovala je v tekočem letu mnogo, zato so tiskarniški računi prav jako narasli in nikakor jih ni mogoče poravnati iz pičlih dohodkov, ki kapljajo po pošti v „Tovariševo" blagajno. Zares— tole kaplja, ko bi moralo kar teči! Kje ste vendar — vi zakasnelci? — Ne čakajte mi prihodnjega zboljšanja učiteljskih plač — predolgo znamo še čakati!
Res nam gre trda, a vendarle tovariši: Vzdržavanje in podpiranje svojega stanovskega lista nam bodi dolžnost!
Upam, da se odzovete temu vabilu kar najprej. Na ovitkih prihodnje številke izkažem Vam Vaša vplačila, blago-govolite torej paziti na to!
Zdravstvujte!	Vaš
Crnagoj
Na Barji, 28, listopada 1900.
Jruneiova „telovadba"
priporočena od c. kr. dež. šolskega sveta, se dobi v tiskarni Ant. Klein & Comp. v Ljubljani in pri vseh knjigotržcih trdo vezana po 3 K, mehko vezana po 2 K 60 h, po pošti 20 h več.
V mojem založništvu je izšla Dimnikova:
V^udtsVe so\e.
Cena broširani knjigi 2 K, lično v platno vezani knjigi pa 2*60 K ; po pošti 20 h več.
Hhratu priporočam p. i. učiteljstvu svojo bogato zalogo
y šolskih zvezkov v
šolskih potrebščin, raznovrstnega papirja itd.
.S spoštovanjem
Jos. Petrič.
m
m
xx; xx
[XXX4XXXX [XiXXXXXX XXXI
. :: :*xx xxtxxxx, ~
XXXXiXXXX
A/OvÄMÄÄ
xxxxxxixx
V zalogi R. Šeberjeve tiskarnice v
Postojni je ravnokar izšel:
Ročni zapisnik
s koledarjem in z imenikom ljudskih šol in učiteljskega osebja na Kranjskem, Južno-Štajerskem in Primorskem
ter z osebnim staležem kranjskega ljudsko-šolskega učiteljstva
za šolsko leto 1900/1901. — VII. Letnik. Sestavil Štefan Primožič, učitelj.
Cena: za 75 učen K 1 40, za 100 učen. K 1 50, za 125 učen. K l fiO, za 150 učen. K 1-70. Naročnikom šolskih tiskovin 40 vin. ceneje.
Ne zabite „Učiteljskega konvikta"!
„Učiteljski Tovariš"
samo pod naslovom: Barje). — Vse pošiljatve
8 K, 1js strani 4 K;*manjš"i inserati po 20 h petit-vrsta. Večkratno objavljenje po dogovoru. Priloge poleg poštnine še 6 K.